l^^^nppHfpHpl ' t v; at er sr andu se še vedno upirata odlokom O segregaciji pouka. Vse to, in mednarodni pritisk na Južno AtriJco, utegnejo pri-peljati de-feio do popolne izolacije, gospodarskih težav in kulturne sterilnosti — in s tem do no-tranjih političnih sprememb. Toda po mnenju opazovalcev le še prezgodaj pričakovati, da bi to vplivalo na ttnano bursko trmo in izid. letošmih volitev. "a* Od lani do letos O vlogi situcLvk.clI-tliH ovg&Tii-zclCi j v podjetjih so politični tv sindikalni funkcionar ji na, Češkoslovaškem v zadnjih letih že večkrat razpravljali. Vrad.no stališče do tega vprašanja je bilo še do nedavnega, dn imajo češkoslovaške sindikalne organizacije že dovolj pravic, potrebno bi bilo samo te pravice bolie izkoriščati. Če lavi je CK KP ČSR obsodil Težnje delavcev. da bi dobili s pomočio sindikalnih organiza-cii večji vpliv na upravljanje pn]jelii kot »anarhosind-ikali- rem«. Slišati je bilo, da. imajo delavci precej drugačno miš -henje o sindikalnih pravicah in sami vlogi sindikatov, kot pa so bila uradna stališča. Letos januarja pa je glasilo KP ČSR »Rude pravo« objavilo članek, ki v neki meri potrjuje to mišljenje. Stališče, ki ga zagovarja list o vlogi sindikata, se precei razlikuje od uradnega stališča, kot so ga zagovarjali še pred, meseci - rRude pravo« napoveduje možnost, da bodo izdali zakon o pravicah sindikalnih organizacij pri upravljanju podjetij in piše tudi o potrebah, da se dosedanje pravice sindikatov razširijo, ker v.e ustrezajo novim, pogojem, ki so nastali z reorganizacijo industrije. Po vsem tem bi bilo še prezgodaj govoriti o novi vlogi sindikalnih organizacij na Češkoslovaškem. kot eni izm.ed oblik za sodelovanje delavcev v upravljanju podjetji. Ne bi bilo pretirano, če rečemo, da je mišljenje kot ga zagovarja »R,vde pravo«, že odstop od prejšnjega in pomeni rahlo koncesijo delavskim zahtevam, To so tnds znamenja, ki. verjetno kar e jo. kako je začela zmagovati v odgovornih krogih tista struja, ki kaže več sposobnosti za razumevanje in prilagojevanio spremenjenim, pogojem. Kako se bodo ta »spremenjena stališča« dalje razvijala in v kolikšni, men bodo ugodili težnjam delavcev po čim širšem sodelovanju V upravljanju podjetij pa je 'trenutno še težko reči. S. I~ RAZGOVORI 0 S1BSK0-EG1PT0VSK1 FEDERACIJI Osnove so postavljene Po sestankih, ki jih je imel sirski zunanji minister Bitar v Kairu, menijo, da bo letošnje leto odločilno za ustanovitev federacije — Treba bo predvsem zgladiti razlike v gospodarski politiki in zakonodaji KAIRO, 20. jan. (Tanjug). V Kairu so bila včeraj končana informativna sirsko-egiptovska pogajanja o federaciji, ki jih v tukajšnjih krogih označujejo za »prvi resni predhodni kontakt na poti k federaciji med Egiptom in Sirijo«. Pri pogajanjih so sodelovali predsednik Naser minister Aii Sabri in obrambni minister general Amer, od Sircev pa zunanji minister Šalah Bitar in načelnik generalnega štaba ge- neral Afif Bizri. Šalah Bitar, ki je eden od voditeljev socialistične stranke preporoda (Baath), se je trikrat sestal z Naserjem. Govorila sta o konkretnih političnih vprašanjih federacije. Mir In trgovina Konec vojnega stanja med Indonezijo in Japonsko — Sporazum o reparacijah DJAKARTA — 20. jan. (Reuter). IndonezijaJn Japonska sta danes podpisali mirovno pogodbo in na ta način dokončno končali vojno stanje med obema deželama. Pogodbo sta podpisala indonezijski zunanji minister Subandrio in japonski zunanji minister Fudžijama. Obe stranki sta istočasno podpisali tudi sporazum o reparacijah, po katerem bo Japonska plačala Indoneziji odškodnino 223,080.000 dolarjev in črtala indonezijski trgovski dolg, ki znaša nekaj manj kot 180 milijonov dolarjev. Japon- Predčasnih volitev ne bo London, 20. jan. (AFP.) Britanski notranji minister Richard Buti er je izzjavil v govoru po radiu in televiziji, da vlada letos ne misli razpisati volitev. Butler, ki zamenjuje odsotnega predsednika vlade Macmilfana. je s tem demantiral govorice, da bodo morda razpisane volitve, ki so se razširile po nedavnem odstopu bivšega finančnega ministra Thorneycrofta in dveh njegovih sodelavcev. Na vprašanje o sklicanju mednarodne konference najvišjih zastopnikov, je Butler odgovoril. da bi bilo to konferenco treba dobro pripraviti, kajti sicer bi bili ljudje lahko razočarani. ska bo svoje reparacije plačala v blagu in uslugah. Podpisu teh dokumentov bo sledila vzpostavitev normalnih diplomatskih odnošajev in tesnejše gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med Indonezijo in Japonsko. 2e sporazum o reparacijah predvideva, da bo Japonska po svojih podjetjih, med katerimi so tudi zasebna, dala Indoneziji posojilo 400 milijonov dolarjev za gospodarski razvoj države. V govoru ob podpisu obeh pogodb je japonski zunanji minister dejal, da boste obe državi zdaj lahko razvili še tesnejše sodelovanje na vseh področjih, kar bo istočasno dvignilo »blaginjo Azije ta utrdilo tudi svetovni mir«. Trgovinski sporazum Španija-ČSR Praga, 20. jan. Praški radio poroča, da je bil te dni v Pragi sklenjen sporazum o blagov-ni izmenjavi za letošnje leto med Španijo in Češkoslovaško. Vrednost naj bi letos dosegla 100 milijonov čeških kron. Do Biitamjevega obiska je prišlo po sklepu sirske vlade, da bo zahtevala neposredno uresničenje pogajanj z Egiptom o federaciji. Politični krogi v Kairu, k; imajo razgovore za zelo važne, sodijo, da je prižlo do načelnega soglasja in da bodo čimprej uresničili zvezo. Verjetno Je. da so se že sporazumeli o poenotenju armad, ki taaaita že zdaj skupno poveljstvo, o enotni politiki in podobnem. Obveščeni krogi so prepričani, da pri določanju skupnih ustavnih načel ne bo težav, pač pa, da bo treba najprej rešiti vprašanje gospodarske enotnosti, kajti med Sirijo in Egiptom so raizlike v strukturi gospodarstva, pa tudi v gospodarski .politiki in v zakonodaji. Zato sodijo v Kairu, da so bili politična problemi združitve glavna točka Bitar j e-vega obiska. Opazovalci pričakujejo, da bo treba že precej časa, preden bodo politična vprašanja rešena, vendar mislijo, da bo letošnje leto odločilno zia načrt egiptovsko-sirsks federacije. Sukamov obisk v Siriji Damask, 20. jan. (Reuter). Predsednik Indonezije Sukamo je danes odpotoval z letalom iz Damaska v Karači na obisk v Pakistan. Indonezijski predsednik je bil na enodnevnem obisku v Siriji, kjer se je raz-govarjal s predsednikom Kuat-lijem. Danes popoldne so v Damasku objavili skupno sporočilo o si rsko -i n donezi jskih razgovorih. Sporočilo poudarja, da bosta Sirija in Indonezija nadaljevali svojo pozitivno neodvisno politiko od blokov in podpore pravici narodov do samoodločbe. Obe vladi obsojata atomske poskuse, sirska vlada pa podpira zakonite pravice Indonezije do zahodnega Iri-jana, medtem ko Indonezija podpira nacionalne težnje, Arabcev. Vojaški proračun ZDA znaša po sedanjem predlogu 39,8 milijarde dolarjev. Demokratska frakcija v senatu pa zahteva, naj bi ga povečali še za okrog 2 milijardi. Denar bi porabili za povečanje produkcije bombnikov za dolge polete, za medcelinske izstrelke in izstrelke srednjega dometa, za podmorske izstrelke in za posebne podmornice, opremljene za spuščanje teh raket. Poleg tega izgrajujejo ZDA tudi mrežo radarskih postaj, ki imajo predvsem nalogo, da zaznavajo medcelinske izstrelke, namenjene ZDA. (Na sliki: približni izgled teh postaj, ki jih je moč naglo “montirati in prenašati.) E1SENH0WER 0 AMERIŠKEM GOSPODARSTVU Preteklost im perspektive Predsednik je opozoril na resne p robleme, ki jih bo Imha rešiti, hkm-ti pa je izrazil zaupanje v gospodarsko moč ZDA še za celo vrsto let Washington, 20. jan. (USIS). Predsednik ZDA Eisen-hower pravi v spremnem pismu k svojemu gospodarskemu poročilu Kongresu za preteklo leto, da je bilo 1957. »leto blaginje, kljub določeni oslabitvi gospodarske dejavnosti v zadnjih mesecih«. V pismu je rečemo, da jo bilo lani v ZDA zaposlenih več kot 55 milijonov ljudi ali okrog 300 tisoč več kot leta 1956. Proizvodnja blaga in uslug se je dvignila na 434 milijard dolarjev, osebni dohodki pa na 340 mili- NEHRUJEVA ZAKLJUČNA BESEDA NA KONFERENCI V G0HAT1 Odločno po svoji poti naprej svojih načel o zunanji m notranji politiki Go h ati (Asam), 20. jan. (Tanjug). Kdngresna stranka Indije je zaključila svojo letno konferenco dan prej kot je bilo predvideno. Za zaključek je bila sprejeta resolucija o gospodarskem položaju in o agrarni reformi. Na zaključni seji kongresa je govoril premier Nehru, ki je izjavil, da Indija ne bo popustila niti za las pri svoji mednarodni politiki neodvisnosti od blokov in notranji politiki socializma. Govoreč na letni konferenci indijske kongresne stranke, je izjavil Nehru, da nekateri komentatorji v tujem tisku trdijo, o njem. da je v zadregi, ali r.aj se drži indijske politike neodvisnosti od blokov in odklanjanja pomoči iz tujine, ali naj se odreče te politike ter sprejme pomoč. »Vsemu svetu bj rad povedal, je dejal Nehru, da nobene grožnje ali pritisk ne bodo prisilile Indije, da bi spremenila svojo politiko«. Indijski premier je dodal: »Ce nam kdo noče dati posojila, n.aj obdrži svoj d mar za sebe. Utrdili smo se v gibanju, katerega nikoli ta nobene grožnja niso mogle prisiliti, da bi se odreklo svoji politiki«. Indija ne b sprejemala »umazanega denarja«, temveč bo šla po svoji poti brez tu.ie pomoči, je rekel Nehru. Kritiziral je tudi tiste ljudi v državi, ki upajo samo na tujo pomoč in mislijo, da Indija brez nje ne more napredovati. Voditelj kongresa je poudaril, da Indija svoje sedanje gospodarske težave lahko prebrodi samo če poveča kmetijsko proizvodnjo. »Celo če bi kongres hotel spremeniti svojo politiko zaradi tuje pomoči, ljudstvo tega ne bi dovolilo«, je poudaril Nehru. V obeh resolucijah, ki sta bili sprejeti, to je o gospodarskem položaju ta o agrarni reformi, je poudarjeno, da je treba na- peti vse sile za večjo proizvodnjo, predvse.n v poljedeljstvu in za mobilizacijo vseh notranjih virov, da bi prebrodili trenutno gospodarsko krizo, ki se odraža v zunanjefinančndh težavah in v tež-ji k inflaciji doma. Zato je treba predvsem preiti k poljedeljstvu k intenzivni obdelavi zemlje in gojitvi industrijskih rastlin. Donos v indijskem kmetijstvu je skoraj- najmanjši na sveta in so zaradi tega možnosti!, da znatno presežejo povečanje donosa, ki ga predvideva drugi petletni načrt, to je za 30 odstotkov. Resolucija o agrarni reformi izraža nezadovoljstvo nad potekom akcije in zahteva takojšnjo določitev zemljiškega maksimuma, ki je bistveni pogoj za .napredek kmetijstva. Ta pa je podlaga nadaljnjega gospodarskega razvoja Indije. Po mnenju’ poznavalcev indijskih razmer je bita letošnja konferenca naj mirnejša po osvoboditvi im ni prinesla nobenih presenečenj Resolucije so bile preveč splošne in niso sprožile živahnejše debate. Skupina »Socialistični forum«, ki je napovedovala, da bo aktivno nastopila, je imela med konferenco samo dva in skoraj nezapažena sestanka. Idejna nejasnost je že od nekdaj znana pomanjkljivost kongresa in vzrok sporov med skupinami, ki so prizadele kongresu pri zadnjih parlamentarnih volitvah precej škode. Pokazalo se je namreč, da množice začenjajo zapuščati kongres. Če je bila letošnja konferenca mirna, ho še ne pomeni, da so notranja na-sprotstvo razčiščena. Soglasno sprejetje resolucij je le sad naporov vodstva, ki želi to razčiščevanje odgoditi in začeti z zdravljenjem kongresa od spodaj ne pa od zgoraj. Danes so se zbrali predsedniki pokrajinskih odborov stranke k razpravi o tem vprašanju. Vodstvo stranke je v posebni okrožnici poudarilo, da je treba okrepit; osnovne organizacije in disciplino članov. Okrožnica toži nad pomanjkanjem navdušenja, financ, ideološke jasnosti, pa tudi aktivnost stranke v boju proti birokraciji. Predsednik stranke Debar poudarja v okrožnici, da je treba dio začetka monsumov, to je sredi leta, ko se začne delo na polj ih, dat; vsakemu članu kongresa določeno nalogo, tako da bo kongres lahko sodeloval na vseh področjih življenja. Gre za aktivno sodelovanje pri izvajanju agrarne reforme, ki jo je treba opraviti do konca drugega petletnega načrta. jard. To povečanje je nastalo, tako piše v pismu, zaradi zvišanja cen blaga. Predsednik ZDA pravi potem, da je po odbitku davkov osebni dohodek v državi padel za 1 odstotek, stroški za osebno potrošnjo pa nekaj mani kot za 1 odstotek. O nezaposlenosti v Z7DA pravi Eisemhower, da je bilo decembra leta 1957 nezaposleno 5.3 odstotkov civilne delovne sil« v primerjavi z 4.3 odstotki septembra istega leta. O sedanjem gospodarskem položaju in njegovih izgledih izraža Eisenhower upanje, da se slabitev gospodarske dejavnosti ne bo nadaljevala in da bo država gospodarsko napredovala brez večjih prekinitev. Poudaril je, da bo politika vlade usmerjena k pomoči za zagotovitev tega cilja- »Razlogi so, pravi Eisenhower, da lahko z zaupanjem gledamo na možnost močnega razvoja Združenih držav še celo vrsto let«. Realna ocena naših gospodarskih možnosti, je dejal Eisen-hcnver, nas sili, da priznamo neugoden razvoj gospodarstva v bližnji preteklosti. V pismu navaja, da se je bruto proizvodnja leta 195" dvignila v ZDA za 5 odstotkov, da pa so štiri petine toga zvišanja po-siedica višjih cen. Zaradi tega stojijo poslovni krogi in delavci pa tudi vlada pred zelo resnim; problemi. Na koncu pisma navaja predsednik ZDA ukrepe, ki bi bili potrebni. Posebno priporoča tako davčno politiko, ki bi v okviru proračuna zadostila potrebam države po okrepljeni obrambi in zboljšanju položaja ZDA v znanosti in prosveti ter v ostalih osnovnih dejavnostih. Na koncu pravi, da bi ugoden sprejem tega načrta materialno okrepil državo in zmanjšal nevarnosti;, ki pretijo gospodarskemu položaju v prihodnjih letih. ALŽIRSKA FLN MB! DOKAŽI Tunis, 20- jan. (AP). Narodnoosvobodilna fronta Alžira je danes povabila dva zastopnika mednarodnega . Rdečega križa, naj prideta na alžirsko ozemlje Fuchs prispel na cilj Britanska odprava je prišla na Južni tečaj točno 46 let po uspelem poskusu kapetana Scotta — Fuchs se bo s sredine tečaja vračal v nasprotno smer, po 1200 milj dolgi naporni poti do^Scottovega oporišča — Napredovanje sovjetske odprave Arkadija Nikolajeva JUŽNI TEČAJ, 20. jan. (Reuter.) Britanska polarna ekspedicija, ki jo vodi znanstvenik dr. WiIHiam Fuchs, je prispela davi kmalu po drugi uri na Južni tečaj. Fuchsova ekspedicija, ki je pred 56 dnevi krenila iz svoje baze v Shack-letonu, je prehodila več kot 900 milj. Med potjo je zadela na mnoge težave, med katerimi so bile najhujše slaba vidljivost, mehke snežne poti in razpoke v njih. Enajst članov skupine dok- vega oporišča na nasprotni torja Fuchsa je prispelo na strani celine. Južni tečaj točno 46 let po Ko je nocoj stcupil na Južni uspelem poskusu kapetana Ro- tečaj, je dr. Fuchs najprej berta Scotta in 17 drui za sirom sprejel čestitke voditelja novo-Edmundom Hillaryjem, kate- zelandske ekspedicije Hillary-rega ekspedicija je prišla do ja, ki se je včeraj z letalom vr-središča Antarktike iz Scotto- nil na Južni tečaj, da bi po- PO STAREM NEVARNEM RECEPTU New York, 20. jan. (Tanjug). Ameriška vlada misli zmanjšati za 600 milijonov dolarjev podpore socialno šibkim slojem. Liberalni demokrati že obtožujejo vlado, da zaradi svojih na črtav o izstrelkih 'uničuje socialne pridobitve Rooseveltove dobe. V posameznih zveznih državah je namen vlade, da skoraj docela ukine zvezno pomoč za starčke, zapuščene otroke, slepe in stalno nesposobne ljudi, ki jih je v ZDA okrog 5.5 milijona, kar vzbuja nezadovoljstvo. Vsota znaša 1.5 milijardo dolarjev. Vlada opravičuje svoj ukrep s tem, da ni imela druge poti za uravnoteženje proračuna kot z zmanjšanjem civilnih potreb. Zato tudi ni nobenih kreditov za nove šole in nobeni subvencij za razvoj znanosti ta zboljšanje znanstvenega dela Kot je znano, je predvidenih za civilne potrebe v ameriškem proračunu samo 13 odstotkov ali nekaj več kot 12 milijard dolarjev. medtem ko gre 61 milijard dolarjev za vojaške potrebe v širšem smislu. Scott, ki je po težavnem potovanju do Južnega tečaja na cilju doživel razočaranje, da ga je prehitel Amundsen, je na povratku podlegel naporom. Naslednje leto je reševalna ekspedicija našla ostanke njegove odprave in med drugim tudi Scottov dnevnik, s pomočjo katerega je bilo mogoče do podrobnosti rekonstruirati tragično pot britanskega oficirja. Na sliki: reševalna ekspedicija je odkrila šotor zadnjih treh preminulih članov Scottove ekspedicije zdravil britansko ekspedicijo. Pred dr. Fuchsom je zdaj dolga in naporna pot 1200 milj do Scottovega oporišča. Na ta način si bo pridobil slavo prvega človeka, ki j j prehodil Antarktiko od eneg- konca do drugega. Na poti do Scottove baze bo dr. Fuchsa spremljal tudi osvajalec Mont Everesta in Južnega tečaja sir Edmund Hillary. Dr. Fuchs je prejel nocoj iz Velike Britanije in vseh krajev sveta številne brzojavke s čestitkami za stanovitnost, ki jo je pokazal med naporno.dvomesečno potjo skozi ledene masive Antarktike. Iz Moskve pa poročajo, da je voditelj sovjetske ekspedicije, ki napreduje proti Južnemu tečaju, Arkadij Nikolajev sporočil, da je ekspedicija prehodila 865 km in dosegla znanstveno postajo Komsomolskaja. Zadnjih 500 km je hodila ekspedicija po ozemlju, ki je okrog 3500 m nad morjem. Pot je opravila v devetih dneh. Nikolajev sporoča, da ekspedicija napreduje le težko zaradi mehkega snega, v katerega se trak-. torj. pogrezajo tudi do pol metra. Ekspedicija večkrat ni mogla opraviti več kot 30 km «a dan. Kriitev premirja v Vietnamu Hasoi, 20. jan. (AFP) Radio Hanoi je sporočil, da je 18. januarja 29 južnovietnaensfeih vojakov ' ta civilistov s petimi Američani prišlo v demilitarizi-natno področje med Južnim ta Severnim Vietnamom, in še pomenita s štirimi francoskimi ujetniki, ki so v rokah upornikov. Zastopnika bi se na ta način lahko prepričala, poudarjajo v FLN, da so ujetniki res v Aižiru ne pa v Tunisu. Zastopnikoma Rdečega križa zagotavljajo, da se bosta sestala z ujetniki v 24-urah in da se bosta lahko svobodno razgovar-jala z njima kolikor hočeta ta kar ho-četa. Po sporočilih iz zanesljivih virov bo vtada ZDA v kratkem poslala v Tunis večje količine hrane za alžirske begunce v Tunisu. Vrednost, živil znaša okrog 700 tisoč dolarjev. Ameriški krogi v Tunisu pravijo, da je to darilo alžirskim beguncem odgovor na poziv visokega ko-rrisarja OZN za begunce. Avtonomija Gaze Kairo, 20. jan. (Tanjug) V Kairu pripravljajo ustanovitev zakonodajnega odbora za področje Gaze. k- na.i bi bil prvi korak k avtonomiji. Verjetno bo sporočilo o ustanovitvi odbora objavljeno 15. marca za obletnico umika izraelskih čet iz Gaze. Ukrep ie bil predviden že leta 1956, v statutu, ki ga je pripravila za Gazo egiptovska vlada, uresničenje na je preprečil napad na Egipt. Naslednji korak k avtonomiji Gaize naj bi bila ustanovitev izvršnega odbora, ki ga bo vodil guverner. Po pogodbi o premirju ie področje Gaze de! Palestine, pod egiptovsko upravo, dokler ne bo sklenjen mir z Izraelom. Podoben položai ima tudi puščavsko področje Negev v Izraelu. Decentralizacija v Romuniji Bukarešta, 20. jan. (Tanjug). V Romuniji so sklenili decentralizirati ministrstvo za gradbeništvo in gradbeni material. Vrsto podjetij ta objektov, ki spadajo v pristojnost ministrstva, so izročili v upravo ljudskim svetom, ki so prevzeli tudi nekatere industrijske proizvodne organizacije za betonsk« " polizdelke in gradbeni material, pa tudi strokovno gradben« srednje tehnične šole. 4 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / st. it - 21. januarja 1958 Za hitrejši razvoj naše živilske industrije V pristojnih krogih sedaj proučujejo ia pripravljajo razne ukrepe, -ki naj bi izboljšali položaj raznih vej živilske 'industrije, ki kljub svoji široki surovinski baz; spada med naše najbolj zaostale industrijske panoga. Izboljšanje položaja živilske industrije bi bilo velikega pomena za naše celotno gospodarstvo, saj ta industrija zavzema tretje mesto med našimi industrijskimi vejami — takoj za tekstilno in za kovinsko industrijo. L. 1956 je živilska industrija o stvari! a 130 milijard dinarjev skupnega dohodka, oz. sfcor-o 8.8%) skupnega bruto dohodka industrije in rudarstva. Pomen živilske industrije za naše gospodarstvo o-svetljuje tudi r-cdatek. da je lansko leto od skupno 2541 podjetij v industriji in rudarstvu na podjetja živilske industrije odpadlo 513 podjetij. Podjetij živilske industrije imamo torej precej, vendar pa moramo reči. da je velika večina teh podjetij zastarala. Po uradnih podatkih je zastaralo 60° o vseh zmogljivost: živilske industrije. Vlaganja v modernizacijo te industrije so bila v prvih desetih povojnih letih majhna in so se znatneje povečala šele po lotu 1955, ko smo začeli rekonstruirati in modernizirati mline, oljarne, in sladkorne tovarne. Zastarelost podjetij živilske Industrije ima za posledico omejem aeorMm.air.it proizvodnje, neenc-komenno kakovost proizvodov in sls-bp pakiranje, z druge strani pa nizko stopnjo dobička. Sodelovanje dobička v skupnem dohodku živilske industrije je namreč za p-olovico manjše kot v ostalih industrijskih vejah — predvsem zaradi velikih materialnih stroškov v zvezi z nabavo surovin in embalaže. Problem kadrov, ki je pereč za vso našo industrijo, je še posebno o-ster v živilski industriji. Navedene slabosti so značilne za skoro vsa podjetja živilske industrije in s-e zato ne bomo zadrževali na posebnih problemih raznih vej živilske industrije. Na kratko, bomo prikazali samo probleme in to, kaj kaže na zboljšanje sladkorne in kons-ervne industrije. Povečana poraba sladkorja V skladu z načrtom rekonstrukcij sladkornih tovarn b; se njihove zmogljivosti že do konca lanskega leta morale povečati s 160 na okoli 200 tisoč ten letno. Zaradi pomanjkanja dinarskih deviznih sredstev pa ta načrt ni bil izpolnjen, tako da sedaj pričakujejo dovršitsv zamišljenih rekonstrukcij šele 1. 1959—1960. Po perspektivnem planu razvoja našega gospodarstva b- se poraba sladkorja na prebivalca moralo povečati s sedanjih 13 kilogramov na 16.6 kg 1. 1962. Zato je potrebno, da do 1. 1961 pridobimo okoli 90.000 ton novih zmogljivosti, oz. da povečamo sedanjo proizvodnjo sladkorja s 235.000 ton na -okoli 330.000 ton letno. Pristojni krogi sedaj s tem v zvezi proučujejo, kje in kako velike sladkorne tovarne moramo graditi. Pri tem računajo tudi z možnostmi konzerviranja sladkorne pese z žarče-njem radioaktivnih izotopov, kar naj bi podaljšalo sedanje trajanje predc-lave sladkorne pese (100 dni) na daljšo dobo. Po naročilu zvezne industrijske zbornice te m-ožnosti sedaj proučuje inštitut »Boris Kidrič« v Ljubljani. Nova vlaganja v industrijo mesnih izdelkov niso potrebna Za zaključkom že začete graditve in rekonstrukcije industrijskih klavnic s hladilnicami in samostojnih hladilnic v gospodarskem letu 1957-53 bomo debli novih zmogljivosti za okoli 100.000 ton mesnih -proizvodov in hl-adilniškega prostora za okoli 10.400 ton v samostojnih hladilnicah. Vse to z zmogljivostmi, ki jih že imamo, omogoča skupno industrijsko proizvodnjo okoli 200.000 ton mesnih proizvodov letno. V hladilnicah pri klavnicah bo pr-o-stora za okoli 15.000 ton blaga, kar daje s prostorom v samostojnih hladilnicah skupno okoli 25.400 t-on novih zmogljivosti. To v normalnih pogojih prometa omogoča z^časn-o vskladiščenje okoli 175.000 ton mesnih proizvodov. Zaradi tega strokovnjaki sodijo, da niso potrebna nova vlagam j a v industrijsko predelavo mesa, razen za rekonstrukcijo nekaterih izvoznih klavnic. Industrija za predelavo mesa je v hudem finančnem položaju, saj je v prvem p-olle-tju preteklega leta stopnja njenega dobička znašala samo 0.8°/o. Pristojni krogi sedaj s tem v zvezi proučujejo razne ukrepe, o katerih pa bi bilo sedaj še prezgodaj podrobneje govoriti. Nezadostna industrijska 45°/o, zelenjave pa za 70%>. Hkrati s tem pa je asortimant proizvodnje te industrije zelo majhen, saj pri sadju dve tretjini proizvodnje odpada na m.airmela-do, pri predelavi povrtnine pa -prav tako dve tretjini na koncentrat paradižnika. Takšna struktura ne ustreza niti okusu potrošnikov niti izvoznim potrebam, ker dosedanji položaj proizvodov s sladkorjem vse bolj zavzemajo pasterizirani, koncentrirani sadni sokovi, sadje v sterilni vodi, razna pripravljena in polpripravljena jedila itd. Kako slabo pa so bili izkorišča,ni tržni presežki sadja in zelenjave, pove podatek, da je bilo 1. 1956 industrijsko predelano samo 0.8%) tržnih presežkov sadja in 6.8%> tržnih presežkov zelenjave. Povprečno je v prehranj enega našega prebivalca ind. predelanih proizvodov sadja samo 0.9 kg letno, ind. predelane zelenjave na celo samo 0.4 kg. Glede -na to, da je to povprečje v razvitih državah desetkrat večje, je jasno. kako velike naloge stoje pred našo konservao industrijo sadja in zelenjave. Ker pri nas ogromna večina vseh sadnih dreves (88.7%>) odpada na slive, jabolka in hruške, industriji za predelavo sadja zelo primanjkuje tako imenovanega plemenitega sadja. Lanskega junija so bile potrebe te industrije glede višenj pokrite samo s 16'%>, glede m-arelic z 11%), malin z 2.6%>, jagod z 18%) jtd. Visoke nakupne cene tega sadja in draga embalaža povzročajo, da je plasma proizvodov industrije za predelavo sadja na domačem trgu slab. Navedli smo samo nekatere probleme le nekaterih vei naše živilske industrije. Imamo pa tudi že predloge za urejanje le-teh. Vsekakor na želimo, da pristojni krogi glede tega čim-prej zavzamejo svoje stališče, kajti mnogi problemi so zelo pereči in bi zavlačevanje njihove ureditve škodovalo ne samo razvoju živilske industrije, temveč tudi prizadevanjem za dvig življenjskega standarda našega prebivalstva. M. P. Tekstilna industrija v Sloveniji sodi med tiste gospodarske dejavnosti, k-; so izredno občutljive glede izvoza ali uvoza. Pri njej sta pereča dva problema, ki terjata, da jih uredimo skupno z ostalimi družbenimi činitelji čimprej, sicer se lahko znajdemo čez določen čas v položaju, ki bo povzročal vsem prav mnogo težav. 2e problem uvoza zahteva od tekstilne industrije, da najprej uredi vprašanje vskladi-ščenja uvoženih su,rovin. Vse surovine za Slovenijo se uvažajo preko reškega pristanišča, ki zaradi čedalje večjega prometa ne zm™ nTir)t„ii3f' — vsega še te naloge. V naši re-publiki se letno porab. 20 tisoč ton tekstilnih surovin, ki jih bomo morali spričo preobremenjenosti reškega pristanišča uvažat: preko koprskega pristanišča. To bo mogoče že letos, ko bodo dogradili prvi del obale za pristajanje čezoceanskih ladij. Koprsko pristanišče pomeni zato za Slovenijo mnogo, zlasti še. če upoštevamo, da s© zahteva za specializirano proizvodnjo dobavljanje surovin po točno določenem načrtu. Ti načrti pa so vsklajeni s potrebami našega domačega _ tržišča in seveda tudi izvoza. Kajpak bo nekoliko laže, ko bo dajala tovarna sintetičnih vlaken v Ložnici svoje izdelke, zaradi česar bomo letno zmanjšal; za celo državo uvoz teh vlaken za okoli 20 tisoč ton. Navzlic temu pa bomo morali še vedno uvoziti okol; 50 odstotkov vseh surovin za tekstilno industrijo. Problem izvoza tekstilnih izdelkov pa je mnogo bolj zapleten in sicer zaradi letošnjih omejitev, ki zmanjšujejlC) izvoz od lanskoletnih 40 milijonov na 10 milijonov tekoči,h metrov. Podjetja bombažne industrije v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji, pa so izdelala dokaj velike količine surovega bombažnega blaga, k{ je bilo namenjeno izvozu. Ker ga ne morejo izvoziti, davek .na promet pa je že plačan, b.i bilo koristno, če bi vse to blago, ki je bilo že na poti, prevzela neka tovarna, ki bi ga lahko nadalje predelala in oplemenitila. To je tembolj potrebno zato, ker takega surovega blaga ne moremo prodati na domačem trgu. Drugi problem že pripravljenega blaga za Izvoz je v tem, da ga domači trg ne želi prevzeti, ker je izdelan v širinah. Iskanje novih poti Osnutek perspektivnega plana za razvoj gostinstva in turizma mariborskega okraja v prihodnjih petih letih zajema vrsto novosti in predlogov za izboljšanje stanja na tem področju. Za novo gostinsko osebje bo treba v Mariboru ustanoviti gostinsko šolo. Prav tako računajo na povečanje rastanitveruh zmogljivosti, ki so daleč pod predvojnimi. Razpoložljiva sredstva bodo osredotočili predvsem na Maribor, kii je gospodarsko in kulturno središče severovzhodne Slovenije in pomembno tranzitno središče na poti iz Srednje Evrope na Balkan in Italijo. Prav tako bo treba po-' večati zmogljivosti v Ptuju, Štatenbergu, Crni, na vzhodnem Pohorju, Šentilju, Rušah in v Mežici. Posebno pozornost bodo posvetili obratom družbene prehrane, vendar ne v ustanavljanju primitivnih menz, temveč sodobnih obratov ljudske prehrane. Zlasti bodo poskušali rešiti problem družbene prehrane v Mariboru z izgradnjo vsaj opremili restavracijo s prenočišči. dozidali grad v Štatenbergu, dogradili železniški dom, povečali Mariborsko kočo, zgradili restavracijo v Rušah, Prevaljah in Šentilju in opravili vrs-to drugih del. V občini Maribor— Center je v načrtu povečanje nastanitvenih zmogljivosti za 200 postelj, bodisi z adaptacijo hotela Orel ali pa z gradnjo novega hotela. Na področju turizma se bo kakor računajo, promet do .eta 1961 povečal za polovico in sicer na okrog 190.000 nočitev. Treba bo urediti povezavo zgornje postaje pohorske vzpenjačo z domovi in planinskimi postojankami na Pohorju, poskrbeti za ureditev in zdrževanje cest in za boljšo turistično propagando. V mariborskem okraju bo treba bolj kot doslej razmišljati tudi o izdelavi raznih spominkov, ki so v državah dobička nos en vir hododkiov. Tukaj čaka precej dela Turistično podzvezo, ki bo morala v prihodnjih letih še bolj razviti turistično dejavnost. Na vzhodnem Pohorju bodo merodajni .uristioni činitelji morali razmišljati o gradnji stavbe, v kateri bi uredili trgovino, brivsko-frizetrski salon, prodajo časopisov in spominkov ter manjšo dvorano za prireditve.- Turizem na Pohorju je ogromno pridobil z zgraditvijo pohorske vzpenjače, ki je razvoj u turizma odprla nove perspektive. Turistični činitelji v mariborskem okraju zaradi tega že razpravljajo o možnostih za povečanje števila ležišč v pohorskih domovih ki bodd zaradi vedno večjega dotoka turistov postali pretesni. Turistična podzveza v Mariboru bo v prihodnjih letih naročila tudi izdelavo filma o Mariboru in Pohorju. Na nedavnem turističnem posvetovanju so priporočili Turistični podz.ve.zii, naj iz proračuna črta postavko za propagandni film o Mariboru in Pohorju in določi vsoto za izdelavo scenarija, za katerega bodo razpisali natečaj. Film bodo posneli pozneje, ko bodo za to delo vse temeljito pripravili. Turistična podzveza v Mariboru namerava založiti tudi razglednice posameznih turističnih krajev in izdati '■uri-stični prospekt. Vodstvo te pod-zveze kaže izredno gibčnost in požrtvovalnost pri iskanju novih poti za popularizacijo in propagiranje turizma. M. K. ki so mnogo večje od naših, in sicer od 90 do 132 cm- Naša trgovina namreč trdi, da hoče imeti potrošnik le blago širine 75 cm, medtem k0 širšega odklanja. Zairadi tega zahteva trgovina določen popust za to blago, ki pa ga industrija ns more dati. / Nadaljnja pereča zadeva, ka se je pojavila z norim letom v tekstilni industriji, s0 zaloge blaga, ki še ni bilo odposlano v tujino. Te zaloge se bodo še močno T7-.-vač*al0 ip bndo ?n0 okoli 20 milijonov in, kar je sko« raj za osem mi.ijouov met tov več kot lani v istem času. Pričakovanja, da bo domači trg takoj prevzel to blago, pripravljeno za izvoz pa se niso izpolnila. Vse to seveda terja večji obseg obratnih kreditov, kar bo zopet ooreimenHo tekstilno industrijo, k: razumljivo ne bp mogla znižati cen svojim izdelkom. Trdijo pa, cla cen v letošnjem letu ne bodo zviševali. Razen tega pa povečujejo težave za nekatere tekstilne tovarne še najeta posojila pri Jugobanki. Vračati jih morajo v deviznih sredstvih, katera naj bi dobila podjetja pri povečanem izvozu blaga. Te težave pa bo verjetno vsaj delno rešil zvezni sekretariat za blagovni promet, k; je že odobril izvoz za določeni kontingent pripravljenega blaga. Glede pritoževanja tekstilne industrije o zmanjšanju koeficienta za izvoz na 1-4 pa se skoraj n° bi 7 njim. To pa zato, ker bomo moral; p:ej a.ii slej z-.ee.: na vati naše ekonomske pogoje s pogoji, ki določajo cene na ■ svetovnem trgu. Potrebno bo pač razmišljati o večji proizvodnost; dela, o še boljši organizaciji dela in podobno ter se tako postopoma postaviti v vrsto z ostalimi proizvajalci v s\-etu. ki proizvajajo v razmerah. ki so bolj ali manj med seboj uravnane. Zaščita domače industrije pa bo potrebna le v tistih panogah, ki se šele razvijajo. —-vr »Slovenski poročevalec« največji in najbolj razširjen slovenski dnevnik! @ Po Jugoslaviji predelava tržnih presežkov treh ljudskih restavracij in si- sadja in zelenjave Zmogljivosti naše industrije za predelavo sadja in zelenjave so nezadostno izkoriščane; v zadnjih treh letih so bile zmogljivosti za predelavo sadja izkoriščane povprečno samo za cer v meljskem bazenu, kamniškem predelu i.n ene na področju občine Tabor. Plan investicij določa vrsto adaptacij jn razši-'ritev gostinskih podjetij ter povečanje števila ležišč. Tako je v načrtu, da bodo ob zgornji postaji vzpenjače dogradili in V PULI GRADIJO NAJVECJi TANKER NAS Novi zdravstven ©vzgojni film »SAK NA MATERNICI« Prof. dr. Leo bavnik (na desni), prof. dr. Pran Novak in dr. Vito Lavrič v zdravstvenovzgoj- nem filmu »Rak na maternici« Te dni so v predavalnici interne klinike prvič predvajali novi' zdravstveno poučni film »Rak na maternici«. Predvajanje je bilo namenjeno predvsem zdravstvenemu osebju Onkološkega zav. v Ljubljani. V filma je namreč tudi več posnetkov iz tega zavoda, zlasti kar se tiče sodobnega zdravljenja te bolezni. Za naše žene že zdavnaj potrebni film je izdelal. Oddelek za zdravstveno vzgojo pri Centralnem higienskem zavodu v Ljubljani na lfim m zvočnem traku Sodelovali so n,a.ši znani strokovnjaki kot prof. dr. Leo Savnik, prof. dr. Fran Novak, doc dr. Vito Lavrič, doc. dr. ltožena Ravnikar in asistent dr. Rado Poljanšek. Scenarij za film sta napisala doc. dr. Ivan Bonač in dr. Dušan Reja. Film je režiral Dušan Prebil, snemanje in montaža filma pa sta delo Jožeta Hubada. Film nazorno prikazuje življenje tovarniške delavke, ki jo ambulantni zdravnik tovarne pošlje na strokovni zdravnišk" pregled na ginekološko kliniko. T;.ko je rešil življenje materi dveh otrok. Ambulantnega zdravnika igra dr. Cof, šef zdravnik Zdravstvenega dom.a Kranju. V filmu sledimo razvoju raka na maternici in se obenem seznanimo tudi z vsemi sredstvi, s katerimi sodobna medicina zdravi to hudo bolezen. Danes se že v zgodnjem stadiju lahko ugotovi ali gre za rakasto obolenje ali ne im to .še preden se pokažejo kaki bolezenski znaki. Film. je namenjen predvsem našim ženam, ki jih hoče poučiti o tej bolezni, da bi pravočasno hodile na strokovne zdravniške preglede, ker edino v tem primeru je zdravljenje lahko popolno in uspešno. Film bo v kratkem predvajan tudi za širšo javnost in sicer na zdravstvenih predavanjih, o čemer bomo javnost pravočasno obvestilu V ladjedelnici »ULjanik« gradijo 19.500-tonski tanker, ki bo naj večja doma zgrajena ladja. Tanker bo zgrajen izključno jz domačega materiala in bo imel tudi doma izdelan; Dieslov motor. 2e aprila letos bodo tanker spustili v morje, konec leta pa bo pričel prevažati nafto po Sredozemskem morju. (mb) # 67 LET LEKARNAR Magister farmacije Viktor Sagi iz Belega Manastira je diplomiral že leta 1890. Od tedaj dalje dela nepretrgoma kot lekarnar. Se vedno je zdrav in zelo razpoložen. Pravi, da je delo »to, kar ga osvežuje in mu ne da, da bi ostarel.« 0 SLIKARSKA RAZSTAVA NA HlSl Sllkar-amater Mijo Jančič Je svojo hišico v Preloščic; pri Sisku vso poslikal z motivi iz zgodovine in sedanjosti Siska. Vsak potnik, domači ali tuja, z avtomobilom ali brez njega, se ustavi, da si ogleda to nenavadno galerijo. (mb) % POVEČANJE LADJEDELNICE V KRALJEVIČI V ladjedelnici »Tito« v Kraljeviči so doslej gradili le ladje do 1500 ERT, odslej pa, ko so razširili ladjedelnico, ustanovili nekaj novih delavnic in zgradili nov navoz, pa bodo lahko gradili ladje z več ko 2000 BRT. 9 MEHANIZACIJA splitske LUKE V splitski luki prav te dni postavljajo prvi mostni žerjav, V prihodnjih mesecih bodo postavili še štiri take žerjave, ki bodo znatno pripomogli k hitrejšemu prometu v luki. Vseh pet žerjavov bo stalo okoli 120 milijonov, din. bič • 1500 TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV V ZAGREBU Na ohmočju zagrebške televizijske oddajne postaje je po zadnjih podatkih okoli 1500 televizijskih sprejemnikov. To je pravzaprav ‘ še malo, a ker ima zagrebška postaja majhen domet, n j to pravzaprav še nič čudnega. Sedaj modernizirajo tudi to oddajno postajo in kakor kaže, jo bodo kmalu spojili s TV postajo v Ljubljani in Beogradu. M. B. 0 PRVI AVTOMAT ZA PRODAJO ZNAMK Zagrebško glavno pošto preurejajo in modernizirajo. Za nakup znamk se ne bo treba I več prerivati ob prodajnih okencih, dobili jih bodo lahko iz avtomata, v katerega bo treba vreči le ustrezni kovanec. V posebnem oddelku bo vsak državljan lahko tudi sam predal teleprintersko sporočilo, komur koli bo želel. Vsaiko pismo, ki ga bo pošiljatelj vrgel v posebno skrinjico, bodo posebne naprave takoj odnesle v centralni zbirni .prostor. Razen tega bodo dobili še nekaj drugih pomembnih novosti. M. B. 0 VEC KO 300.000 TON NAFTE NA HRVATSKEM Čeprav še niso zbrani vsi podatki, je kazno, da so na Hr-vatskem lani pridobili več kot 300.000 ton nafte. Doslej še niso nikoli dosegli tako velike številke. Vrednost nafte ie okoli 5 milijard dinarjev. (mb) VELIK PROMET V SKEM PRISTANIŠČU RE- Prejšnjl mesec je v reško pristanišče priplulo 679 ladij, izplulo pa 666. Pripeljale oziroma odpeljale so okoli 300.000 ton raznega blaga. V istem času ie potovalo skozi reiško .pristanišče tudi okoli 50.000 potnikov (5000 več kot ob istem času predlanskim). Žrebec Favory Sistina Lipica naj ostane Uvod o pomenu kobilarne v Lipici na našem Krasu ni potreben. Prav je, če omenimo le to, da so že Rimljani nekje med Lipico in Škocjanskimi jamami postavili tempelj bogu Diomedu, zaščitniku konj, in da so menda že ti in Grki pred njimi tod okrog kupovali ko-nje, predvsem za potrebe vojske. Jasno pa je, da zaide še tako stara tradicija prejkoslej v krizo. To je rezultat razvoja, ki ga spričo neuničljive človekove volje za napredkom ni mogoče ustaviti. V takšno krizo je lani jeseni zašla kobilarna v Lipici. Vedeti je namreč treba, da nikjer, vsaj v Evropi ne, kobilarna z nalogami, kot jih ima Lipica, ne more živeti sama od sebe in da ji je potrebna pomoč družbe, ki je — če je — zainteresirana na njenem obstoju. Lansko jesensko posvetovanje strokovnjakov iz vse države v Lipici je rodilo spoznanje, da bi bilo za našo družbo škodljivo, če bi zairadi manjkajočih sredstev kobilarna v Lipici morala prenehati delovati. (Kot ustanova s samostojnim finansiranjem krije ta kobilarna tretjino izdatkov sama; za ostalo ji je potrebna dotacija. Tu so težave tem večje ker ima kobilarna samo travnike, ki dajejo seno in nekaj pašnikov-Nekatere druge naše kobilarne, na primer Kutjevo, Djakovo, Prnjavor in Fruška gora, imajo poleg tega 1500 do 2000 ha orne zemlje — te ni na Krasu kje vzeti! — in krijejo precej izdatkov z dohodki s te zemlje). To bi bilo čisto utemeljeno. Dejstvo je, da gre največ konj iz te kobilarne v druge naše republike, posebno v Hrvatsko (Slavonijo in Srem) in Srbijo (Vojvodino). Tamošnji kmetje cenijo Lipicance zaradi njihove skromnosti v prehrani, ki se druži z zdržljivostjo — in tudi to je nekaj — s figurativnostjo. Razen kmetov kupuje konje v Lipici tudi JLA, s katero ima kobilarna redno letno pogodbo o odkupu določenega števila konj. Predstavlja pa Lipica — materialno in moralno — politično — precej tudi v izvozu, turizmu in športu. Ravno pred kratkim so prodali državni kobilarni Fara Sabina v Italiji dva plemenita žrebca, vsakega za 680.000 lir. Kot turistična atrakcija je Lipica lani pritegnila nad 7000 samo inozemskih turistov, ki so si za (smešno nizko) tarifo 120 lir — letos jo bodo le zvišali! — lahko ogledali kobilarno in dresuro konj. Seveda prihaja sem tudi mnogo domačih turistov, poleg študentov in strokovnjakov iz zadrug ter fakultet iz vse naše države. In v športu? V Lipici se nadejajo, da bodo na olhnpiadi leta 1960 v Rimu s 3 konji, ki jih za to že pripravljajo, dosegli prvo mesto v dresuri. To njihovo upanje opravičuje dejstvo ia so maja lani na mednarodnem konjskem turnirju na Dunaju, v ostri konkurenci z nemško olimpijsko ekipo, v dresuri zasedli drugi in dve tretji mesti . F. M. Ed SJ V R M R G R J PRVI KORAKI ŠOLSKE REFORME 'm . . ■ , . ......... f' •w*%-v>^^: - Vsa vprašanja, ki jih vsebuje predlo® šolske reforme, še niso popolnoma proučena in v celoti razčiščena. Nekatera se bodo izkristalizirala šele postopoma, v procesu ra-sti nove sodobne šole. Pri reformi šolstva ne gre le za akt, ki bi administrativno dokončno že rešil vae probleme. Pedagoška praksa bo lahko šele pokazala pravo življenjsko vrednost posameznih načel in .iim bo dala končno obliko. V šolskem letu 1957-58 smo zabeli v’ Sloveniji praktično postopoma uresničevat; reformo obvezne šole. Prvi ukrepi so bili v tem, da sms začeli spreminjati njeno organizacijsko strukturo, istočasno 'Pa smo v prvih treh. ponekod pa tudi v prvih štirih razredih obvezne šole uveljavili nov učni načrt, ki je že sestavljen v d-uhu reformnih načel. Vse to je vzbudilo zlasti med prosvetnimi delavci precej razpravljanja in kritičnih pripomb, zlasti glede združevanja dosedanjih samostojnih osnovnih šol in nižjih gimnazij v enotno osemletno obvezno šolo. Menili so, da z združitvijo nismo ničesar dosegli v vsebinskem po-gledu, zlasti ker imajo višji razredi pouk še po starih učnih načrtih. V zvezi s tem je treba osvetliti nekatera nejasna vprašanja. Sama formalna administrativna združitev sicer res še ne predstavlja šolske reforme, toda 8 tem smo že omogočili vsaj večjo zunanjo povezanost obveznega .šolstva, ki je bilo doslej ločeno na dva dela. Z združitvijo dejansko še ni dosežena po-polna notranja povezanost in celota. Ta se bo razvijala postopoma z novimi učnimi načrti in vsebino dela. Učiteljski zbori iz dosedanjih osnovnih šol in nižjih gimnazij pa se bodo slej ko prej izoblikovali v enotne harmonične kolektive, ki bodo v Skupnem delu začutili, da morajo gledati in razumevati učenčev razvoj v vsej dobi obveznega šolanja kot nepretrgano celoto. Vse delo pr; študiju in sestavljanju novih učnih načrtov je vodil republiški Zavod za proučevanje šolstva, ki se je zavedal, da predstavljajo no\'i učni načrti šele uvod v reformo ter da bo težišče sodobnejše šol« v vsebini in kvaliteti vzgoje in izobraževanja, pri čemer bo treba upoštevati bolj tudi izvanšols.ko življenje mladine ter odnose med učenci in vzgo- jitelji. Precej teh problemov je še premalo proučenih. Zaradj tega je pred časom Zavod predlagal Svetu za šolstvo LRS, naj ustanovi več eksperimentalnih šol in oddelkov, kakršne so osnovali že marsikje d_rugod po svetu. * Ob začetku letošnjega šolskega leta je bila prva takšna šola ustanovljena v Ljubljani. Ta šola nima izbranega kadra in dela v povsem normalnih pogojih povprečne slovenske mestne šole. Zato je za zdaj lahko sprejela naloge le v omejenem obsegu. Njena najvažnejša naloga pa je v tem, da bo izvedla analizo novega učnega načrta. Doslej so se prosvetni organi po navadi lotevali obravnavanja in študija učnih načrtov samo na ta način, da so nesistematično zbirali splošne in približne ugotovitve, misli in predlo-ge pedagogov — praktikov. Takšno delo ni moglo roditi večjih uspehov, ker analiza ni bila izvedena po enotnih vidikih in metodah. Približno 200 učiteljev iz eksperimentalne šole .in iz 1" csta.liih šiol zdaj ob pomoči Zavoda za proučevanje šolstva sistematično dela pri analizj novega učnega načrta, kar je nedvomno dobra osnova za ieme- Richard Kerschltz: Brodnik. (Z razstave koroških slikarjev) Norveško-Jugoslovansko - kulturno sodelovanje Po programu v okviru konvencije o kulturnem sodelovanju med Norveško in FLRJ predvidevajo v 1958.. letu številne izmenjave umetnikov ter kulturnih, in znanstvenih delavcev. V kratkem bo iz Osla prispel Jems Bekelund, ki je eden od najbolj znanih mlajših nor. vaških glasbenih umetnikov. Koncertiral bo v Beogradu in verjetno še v nekaterih drugih mestih. Letos bodo izvedli tudi izmenjavo dveh likovnih umetnikov iz vsake države. Nadalje predvidevajo izmenjavo glasbenih in baletnih umetnikov, se resno zanima za morebitno »Narek opera selskap« v Oslu gostovanje basista Miroslava Cangaloviča, baletke Dušanke Sifnios in še nekaterih jugoslovanskih reproduktivnih umetnikov. V okviru sodelovanja, na znanstvenem, področju bo kmalu prispel v Jugoslavijo Mons Lid, profesor etnologije na univerzi v Oslu, ki bo imel več predavanj na univerzi v Beogradu in v Skoplju. Istočasno bo eden izmed profesorjev zagrebškega vseučilišča predaval študentom univerze v Oslu. Dva sodelavca inštituta za jedrske vede »Boris Kidrič« iz Vinče pri. Beogradu sta že od prej v znani podobni norveški instituciji v Kjeleru. Predvidevajo, da bodo sedanji stiki omogočili razširitev znanstvenega sodelovanja tudi na dragih področjih. Nekateri sodelavci sociološkega Inštituta za družbene raziskave v Oslu želijo nekaj časa proučevati v Jugoslaviji sccialno-psinološke proseče. Na področju založniške dejavnosti nameravajo na Norveškem prevesti roman Ive Andrica »Most na Drini«. Pri prevajanju del iz jugoslovanske literature so težave, ker primanjkuje prevajalcev, ki bi obvladali jezike jugoslovanskih narodov. Če bo založbi »Gvl-dendal« u?;pelo. da bo izdela Omenjeni Andričev roman, se bodo norveški čitatelji ob tej priliki prvič seznanili s pomembnejšim delom povojne jugoslovanske književnosti. Na področju književne umetnosti predstavlja pomemben dogodek v kulturnih odnosih med obema državama razstava sodobne jugoslovanske umet- nosti, ki jo prirejajo v norveških mestih ter je trenutno v Bergenu. Ta manifestacija je doživela ugodne likovne kritike v tisku., pri čemer so prišla do izraza mnenja o perspektivah nadaljnjih norveško-jugoslovanskih kulturnih in drugih odnosov. ijito ureditev pouka v obvezni šoli. Poleg tega izvajajo eksperimente tud,- za tehnično vzgojo In za radijske šolske ure. Poglejmo še, kakšne so izkušnje pri dosedanjem reformnem delu- Treba je ugotoviti, da j; bilo pri administrativnem združevanju osnovnih šol In nižji: gimnazij predvsem premalo sodelovanja med upravnimi prosvetnim; organi in društvi prosvetnih delavcev. Precej razpravljanja je bil® seveda tud: v zvezi z novim učnim načrtom Dosedanji učni načrti so namreč dajali učitelju v večji a’ manjši meri točno določeno sr izbrano gradivo, ki je vsebova-io obvezni izbor učne snovi 7: delo v razredu. S tem je b" RAZGOVORI . O NOVINARSTVU Pojutrišnjem zvečer se bo na tribuni Kulturnih razgovorov" razpredle še ena nova tema. Predsednik Društva novinarjev Slovenije Branko Babič bo govoril o novinarju v . sodobni družbi. Ob tej zanimivi temi se bo gotovo razživel razgovor o številnih problemih, ki ne zadevajo samo ožjega kroga novinarskih delavcev, temveč široke kroge bralcev, ki v dnevnem in periodičnem tisku spremljajo njihovo delo. seveda omejevana učiteljeva pobuda, iznajdljivost in pedagoška prizadetost. Novi učni načrt pa je upošteval želje prosvetnih delavcev, ki bodo lahko pri svojem učno-vzgojnem delu v šoli v bodoče mnogo bolj sproščeni in svobodni. Težišče učnega načrta ni več v izboru snovi, marveč v navodilih, ki odpirajo široke možnosti za pedagoško ustvarjanje ter prilagajanje otroku .in okolju, v katerem je šola. Takšno delo pa bo seveda zahtevalo tudi mnogo večjo družbeno odgovornost, kajti dosedanje šole bodo šele s tem dobile značaj pravih učno—vzgojnih ustanov, s čemer se. .v. bistvu izpopolnjuje njihova družbena vloga. Pri vsem obravnavanem delu se bo treba spoprijeti še z vrsto perečih problemov. Učni kader bo treba poleg drugega primerno usposobiti za delo na področju tehnične, likovne in glasbene vzgoje, za pouk domačega go-spodsrstva itd.. Precej težav b0 tudi s poukom predmeta — spoznavanje družbe, za katerega ni še nobenih učbenikov in priročnikov za učitelje. Študij problemov, ki jih odpira šolska reforma ter izmenjava mnenj in izkušenj ob prvih korakih uveljavljanja te reforme, bosta v nemogočem koristila dejanskemu uveljavljanju nove vsebine-dn metod dela v šoli- K tem prizadevanjem predstavljata tehten prispevek tudi temeljita razprava in tehtna referata V. Cveitka in H. Zdešarja na zadnjem letnem občnem zboru Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije, ki je bil pretekli teden v Ljubljani. B. L. & , s „ ' 99 Ernst Graef: Gorska pokrajina. (Z razstave koroških slikarjev) ■i* (Cenovna Cankarjeva založba v Ljubljani je pomnožila svojo zbirko »Nova ljudska knjižnica« z romanom vojvodinsko — madžarskega pisatelja Jozsefa Sulhofa »Čarovna palica«. Izbor tega dela je vodstvu založbe prav gotovo v prvi vrsti narekovala želja, da slovenskim bralcem prvič predstavi zastopnika nam malo poznane literature madžarske narodnostne manjšine v Vojvodini. Saj delo v tem pogledu zares zasluži več naše pozornosti, kakor pa nam je narekujejo njegove umetniške kvalitete. Prvi vtis ob branju Sul- DR. JOŽE POTRČ NA KULTURNEM RAZGOVORU Pretekli četrtek je na sedeže v viteški dvorani Križank posedla v posebno velikem številu mladina. Saj jo je tudi tema raz Tovora močno zanimala: dr. Jože Potrč je razpravljal o socialistični morali. Predavatelj je znal svoje poslušalce pritegniti že v svojih uvodnih besedah, v katerih Je obrazložil naloge etike kot vede o morali, o odnosih med ljudmi, posebej pa je še poudaril vodilna načela v oblikovanju socialistične etike in morale. Njegova izvajanja so dala poslušalcem možnost za, zastavljanje številnih vprašanj in tako se je v drugem delu večera razpredel živahen pogovor, v katerega so vneto posegali tudi poslušalci. Dr. Jože Potrč je pozival poslušalce, da sami odgovarjajo na nekatera vprašanja. Večina vprašanj je zadevala probleme moralne vzgoje in pravilnega vrednotenja medsebojnih odnosov ter nekaterih pojavov v naši družbi. hofovega romana nam ponuja oceno, da je pisatelj v njem napačno obdelal dobro izbrano zamisel. V »Čarovni palici« opisuje avtor usodo treh jugoslovanskih vojnih ujetnikov po razsulu Hitlerjeve Nemčije in jih po zapletenih poteh pustolovskega romana privede v Belgijo, Holandijo in Francijo, od tod pa končno tudi domov. Iz množice problemov, ki se literarnemu oblikovalcu ponujajo ob izboru take snovi, se je Joszef Sulhof omejil na opisovanje pustolovsko — politične in površno ljubezenske zgodbe. Trije junaki romana se namreč že takoj v začetku nevede približajo voditeljem nacistične diverzantske skupine in se z njimi zapletejo kot pomočniki zavezniških sil v Pariizu v končni obračun. Povsod na svojem potepanju po zapadni Evropi, kamor jim je odprla pot »čarovna palica« — cigareta kot najmogočnejša povojna valuta — pa srečujejo dekleta, dekleta in spet dekleta. Vsa po vrsti jih sprejemajo z vdanimi očmi in jih ob njihovem slovesu zapuščajo z ranjenimi srci. Povrh vsega pa je pisatelj ob opisovanju teh ljubezenskih zapletov prav nepisateljsko okoren, naiven in neliterarno vulgaren. Višek nerodnosti in neverjetnosti doseže vsekakor s potezo, s katero vzbudi celo v nekdanji nacistični krvnici in vohunki »divji Asti« topla čustva do glavnega junaka Ivana. Široki krajevni okvir je podan sicer zunanje živahno, a plitvo ih' nedoživeto. Bralec se zaveda, da so mnogi opisi posneti po turističnih vodičih starejšega in mlajšega datuma z navodili za ogled posameznih znamenitosti in njih razlago vred. Tudi akcijska oziroma pustolovska zgodba romana je podajana sicer zunanje dokaj napeto, toda površno, plitvo, brez psiholoških utemeljitev. Fo vsem tem naštevanju pomanjkljivosti pa poglejmo še, kaj smo od romana »Caro\-na palica« zaradi izbora snovi in zaradi njegovega avtorja pričakovali: Predvsem bi želeli, da bi avtor v svojem deiu spregovoril o ljudeh iz sredine,, v kateri sam živi, o pripadnikih madžarske skupine. Njihovi problemi bi bili za nas zanimivejši in prav gotovo hvaležna snov za psihološko razmišljanje in utemeljevanje njihovih odločitev. In tudi zaradi pomembnega, razgibanega in zanimivega časa bi želeli, da bi avtor v obdelavi snovi krenil resnejšo pot, kakor pa je naslonitev na kriminalne in pustolovske zgodbe. »Čarovno palico« je prevedel Štefan Sedonja. 3. G. Slavistična © ep revipa Z obsežno, izredno bogato in pestro ” sestavljeno številko je »Slavistična revija«, časopis za literarno zgodovino in jezik, počastila 8Q-!etni,co Rajka Nahtigala. Če pregledamo dolgo vrsto imen sodelavcev, zbranih s številnih slavističnih stolic evropskih univerz, postane občutna zamuda izida povsem ra- JEAN CASS0I) -SREČANJE V LJUBLJANI Vrnil se je s &prehoda. Šestdesetletnih, poln življenja. Mojstra francoske besede ni bilo treba vzpodbujati. Vtisov in misli je bilo mnogo. Njegove žive besede ni motil niti živ-žav v veži hotela Union: »V Sloveniji sem sedaj prvič. V Beogradu sem bil že leta 1949. Lahko primerjam. Sem presenečen ob spremem-j bah. Bilo je treba veliko volje in hrabrosti, da ste premagali težave. Začetki, ko vam■ je vsega manjkalo, in sedaj. Kakšna razlika! Kljub vsem težavam vam je uspelo ostati na poti socializma, to je demokratična, humana pot. Zelo me je razveselila svoboda, ki vlada v umetnosti in znanosti. Veliko boste mora-li še narediti, toda že to, kar vam je uspelo do sedaj, vam je v čast. Srečal sem tudi mnogo starih znancev, dobil nove. Veseli me. da me je potovanje pripeljalo tudi v Zagreb in Ljubljano ter da sem tako izpopolnil svoje znanje o vaši državi in razširil krog brat-| skih prijateljev. ! Slovenija in Ljubljana sta me presenetili. Njun original-j ni duh in -barva. Se se bom I vrnil. Ze od pisateljskih začetkov se zanimam za likovno kritiko. Tudi v svojih službah sem se usmeril k likovni umetnosti Precej let sem bil tudi na ministrstvu za prosveto. Sedaj sem direktor Muzeja sodobne umetnosti v Parizu in sem tako tudi odprl razstavo francoskega sodobnega slikarstva v Beogradu. Obžalujem, da razstava ne bo prišla tudi v Ljubljano, toda to je krivda slabe organizacije. Lahko vam pa zagotovim da bomo od sedaj naprej vedno upoštevali tudi vaše mesto. Abstrahtni tokovi v likovni umetnosti so v vseh deželah Sodim pa, da jim vsaka dežela da svoj pečat. O vrednosV abstraktne umetnosti kot celote bo šele čas dal svojo sod bo, toda so dela in slikarji katerih visoka umetniška vrednost je že sedaj očitna Mislim, da je prva naša naloga imeti zaupanje v umetnost. Z jugoslov. slikarstvom sem se seznanil na več razstavah in sem tega srečanja zelo vesel. V vašem slikarstvu sem opazil nekaj specifičnega, čustvenega, enotnega, nekaj vašega. Spoznal sem tudi precej tuiših vodečih umetnikov. Mo- rah b: jih predstaviti s vem. Ze dolgo govorimo o razsta^d jugoslovanskega slikarstva v Parizu. Mislim, da bi to morali. narediti eimprej. Zanimanje je veliko. Parižani bi jo sprejeli z velikim veseljem. Upam, da bo to kmalu, to bo tudi v čast Muzeju sodobne umetnosti, ki bo predstavil razstavo Parižanom. XXX Francosiki literaturi sledite in jo dobro, poznate. V literarnih rodovih Francije so velike razlike. Mislim, da pomeni vojna vedno razcep med generacijami. Zadnja pa toliko bolj. Povojni rod je usmerjen filozofsko. To ni slabo, toda opažam, da nekaj iz ni. i a: Imaginacija. Ta je bila redno glavni vir književnosti. Sedaj pa se knjižno delo približuje filozofski disertaciji. Prevladujejo moralni in etični problemi. To je značilno, čeprav so izjeme. Izginjanje 'maginacije opažam tudi v upodabljajoči umetnosti. Oblike izginjajo. Mislim, da vem ra vzrok. Film je monopoli-~m. kot jo imajo v Maribc-ru. SAP Maribor ter prevozniški podjetji iz Zagreba in Varaždina bi se lahko domenili o tem, kajti ko bo na postajališču izobešen pregleden vozni red bo odpadla marsikatera opazka. O -zazidavi praznega prostora v Lackovi ulici v Ptuju, so že precej govorili in pisali, končno pa so sklenili, da bo tu že letos začela graditi ptujska zadružna hranilnica, skupno z nekaterimi trgovskimi podjetji tar občinskim ljudskim odborom trinadstropno poslovno stanoe novanjsko stavbo. V stavbi naj bi bila tudi trgovina s kmetijskim orodjem in prostor za stalno razstavo kmetijskih strojev. Zgradbo naj bi dogradili v etapah, veljala pa naj bi okrog 160 miHjtaiov dinarjev. Trgovini s čevlji >-Peko« in »Planificai v Ptuju sta prodali lani za nad 69 milijonov dinarjev razne obutve. Precej obutvo pa sta prodali tudi trgovini »Orient« in »Borovo«. Zanimivo je, da trgovina »Borovo« v nekaj dneh razproda vsako količino prejetih gumijastih škornjev za otroke in odrasle. • V začetku januarja je trgovsko podjetje »Izbira«, ki ima v Ptuju že več poslovalnic, odprlo nove poslovalnice tudi na Hajdini, v Šikolah in v Kidričevem, kjer sta bili prej trgovini KZ Hajdina in Šikole, v Kidričevem pa trgovina »Zvezda«. Ptujska »Izbira« uspešno skrbi za ureditev svojih poslovalnic in je tudi solidna v postrežbi. J. V. Vojnik Delo krajevnih odborov je bilo na področju voj niške občane najbolj uspešno tam, kjer so jim politične organizacije nudile vso podporo in znale pridobiti za sodelovanje tudi prebivalstvo. Tako so si v Jankovi večinoma s prostovoljnim delom iz skoraj neprehodne ceste uredili lepo avtomobilsko. V večini primerov so prebivalci posameznih krajev podprli akcije krajevnih odborov z raznim gradivom in prostovoljnim delom. D. z gradnjo nove obratne ambulante. Po predvidenih načrtih bo v nekaj letih iz obraitne ambulante nastal pravcati zdravstveni dom z vsemi sodobnimi aparati in seveda tudi primernimi prostori. Mimo tega nameravajo v letošnjem lebu asfaltirati cesto od železniške postaje do tovarne in zgraditi vodovod. x - Do volitev - vodovod na Vranskem. Na Vranskem so se v zadnjem času lotili velike prostovoljne delovne akcije, to je gradnja vodovoda od Vranskega do Prekope, oziroma do bližine Kaple. Glavni vod bo postavljen v približni dolžini 4.5 km. Ko se in želje kupcev. 2e lani so uvozili nekatero redko cvetje in trajnice, pa tudi razno eksotično rastlinje, ki ga bodo razmnoževali in že letos dali de-!'®a -a trs. Kanal ob Soči in Makedonije- Podjetje pa skrbi tudi za vrtičkarje. Tako so lani posadili okrog tdsoč vrtnih jagod, .ki so se prav dobro obnesle. Ze letos i>a bodo lahko dali nekaj teh sadik na trg. Poleg tega bodo letošnjo pomlad zasadjiij 2.5 ha z žlahtnimi malinami na zemljišču, ki ie za take nasade zelo prikladno. Čeprav je podjetje doseglo .ani za 100 odstotkov večjo realizacijo kakor leto prej, se še vedno bori s precejšnjimi finančnimi težavami. To ga sili c prodaji nekaterih vrst parkovnega rastlinja, ko še ni povsem razvito, zaradi tega seseda po nižjih cenah. Predčasno la so prodajali rastlinje tudi :ato, keT niso imeli dovolj zem-jišč. Za urejevanje parkov se najbolj zanimajo v Novi Gorici., :jer ima komunalna uprava tuli lastno vrtnarijo, vendar ku-iuje ra™ o parkovno rastlinje udi Pri »-Ladi«. Vse bolj pa se animajo za ureditev parkov, 'elenah pasov in cvetličnih gred tudi v. Kanalu. Tolminu, Kobaridu, Idriji, Bovcu, in drugod. Svet za prosveto In kulturo pri občinskem ljudskem odboru v Murski Soboti j e skupno z okrajnim odborom zveze »Svobod« ta prosvetnih društev pripravil okvirni program proslav, ki bi naj bile v Tednu kulture v Murski Soboti. V tem tednu bodo po vseh šolah proslave, kjer se bodo učenci in dijaki se-' znanili z velikim slovenskim pesnikom in rodoljubom Francetom Prešernom. Tudi prosvetna društva po vaseh občine bodo v tem tednu pripravila kulturne programe. V Murski Soboti bo v času od S. do 10. februarja koncert psvsfcega zbora in orkestra DPD »Svoboda«, gostoval pa bo tudi ansamibl SNG iz Maribora s »Tujim detetom«. V tem tednu bo tudi v Murski Soboti koncert solistov mariborske opere s sodelovanjem recitatorjev. Kolektiv »Pomursikega tiska« je na pobudo sveta sklenil, da bo dal v dneh od 10. do 20. februarja 10 odst. popust pri nakupu knjig v svojih knjigarnah. • Člani DPD »Svoboda« iz Murske Sobote so priredili v kino dvorani v Murski Soboti svoj prvi »Veseli večer«. Prireditev je obiskalo blizu 700 ljudi. Če- Kcmen na Krasu Te dni bo zaključil svoje delo zelo uspel tečaj za krojenje in šivanje, ki se je začel v Komnu na predlog posebne komisije za delo med ženami, v okviru tamkajšnjega občinskega odbora SZDL. v tečaj se je vpisalo in ga pridno obiskovalo nad 40 žena in deklet, zato bi kazalo podobne tečaje še prirediti. prav ta prvi »Veseli večer« obiskovalcev še ni popolnoma zadovoljil, je vendar pohvalno dejstvo, da se je DPD »Svoboda« zavzelo za prirejanje talcih večerov. Vodstvo društva predvideva, da bo lahko v prihodnje prirejalo več takih večerom, ki bodo obiskovalce še bolj zadovoljili. Partizanski očka Perat umrl V skromni kmečki hišici pri Peratih pod Matajurjem je umrl v 83. letu starosti Anton Perat. Bil je oče petih otrok partizanov in hčerke alktivistke. Sinovi so se borili v partizanskih enotah v Bosni, Hrvatski, po Sloveniji ln drugod, žena Frančiška in hčer Da sta bili zaradi sodelovanja v preteklo obdobje in sprejemajo načrte za prihodnje. Med temi, ki vsaj v Celju, ponosno gledajo na opravljeno delo in s> postavljajo lepe delovne načrte, je prav gotovo tudi planinsko društvo. C e lij siko planinsko društvo ima na skrbi pet koč in domov ter en bivak (pod Ojstrico), v katerih ima 250 postelj in 150 skupnih ležišč. Obisk teh planinskih postojank je bil tudi lani zadovoljiv, saj se je v spominske knjige vpisalo vsega skupaj blizu 60.000 ljudi. To je sic€T veliko; če pa računamo, da je bilo še vedno prece.i obiskovalcev, ki se v knjige niso vpisali, potem je gotovo, da naši ljudje radi zahajajo v gore. Razumljivo je, da ie bila najbolj obiskana planinska postojanka v Logarski dolini, k; j.e lani sprejela blizu 40.000 ljudi. Po obisku je na drugem mestu Okrešelj (nekaj nad 6000), sledijo Celjska keča (skorai 6000), Mozirska koča (3287), Xorošica (15-51). ter bivak (420). Pri društvu dela več odsekov: propagandni, mladinski, alpinistični, gorska re-ševalna služba in gospodarski. Vsak po svoje so prispevali lepe deleže k celotnemu društvenemu uspehu in uveljavitvi. Z.elo zanimiv pa je tudi delovni program celjskega planinskega društva za obdobje naslednjih petih let. Ni naključje, da načrt posveča največ skrbi Logarski dolini. Če bodo izvršena vsa predvidena dela. cotem bo Logarska dolina nrav gotovo Dostaia še bolj vabljiva; Tjc-stala bo- močna planinsko-turistična postojanka, ki. si zaradi lege -;n naravnih lepot to po pravici zasluži. Prva naloga se nanaša na zgraditev daljnovoda do doline, druga pa na regulacijo. To obveznost ima v načrtu ®e podjetje za regulacijo hudournikov, ki je že opravilo precejanja dela za zajezitev zaprode-nja doline. Nadaljajje naloge pa opozarjajo na regulacijo, oziroma ureditev prosto-ra okoli planinskega doma. tako na ureditev parkirnega prostora. na gradnjo športnih igrišč in plavalnega bazena pod Palenkom. Zamisel o gradnji plavalnega bazena v Logarski dolini ie že stara; k sreči niena izvedba ne bi bila draga. Zraven tega pa naj bi uredili še cesto od ka-raule do slapa Rinke. Mimo tega predvideva perspektivni načrt še obnovitev domov na Okrešlju in Korošici, gradnjo vodovoda na Mozirski planini, obnovo Rebernikovega zavetišča pri Celjski koči, pa tudj ureditev Celjske koče same. Skupno z mariborskimi planinci Da nai bi Celj?”->: 'i-e-dil še Hudo luknjo. M. B. Se o zadnjih 24 osah NOB zaprti v Trstu. Hčerka Je okusila tudi vse težave nemških taborišč. Najmlajši sin Polde Je padel v Bosni leta 1944. v Peratovi hiši so v najhujših a.borl)e Proti okupatorju na-šli ob vsaki uri gostoljublje partizani in sodelavci NOB. Pokojni Perat, najstaTejši mož pod Matajurjem, je bil tudi vnet lovec. Novo mladinsko kulturno društvo V Kopru so pred kratkim ustanovili kulturno umetniško društvo, ki bo zajelo vso srednješolsko mladino. Društvo naj bi imelo več sekcij trn morda tudi tamburaški zbor. Nekatere sekcije s-o že začele delati- Koprski dijaki pa nameravajo izdajati tudi svoje glasilo. Tudi po drugih krajih na Primorskem se je dejavnost srednješolske mladine izboljšala. Tako snujejo na postojnski gimnaziji iliterarnd. krožek, po daljšem presledku pa naj bi tudi v Postojni začel ponovno izhajati dijašk-i list »Glas Krasa«. Na gimnaziji v Novo Gorici že več let deluje miladinsiko kulturno umetniško društvo »Ivan Ro>b». Dramska sekcija tega društva pr; av'-ja trenutno Linhartovo »2upanov.o Micko«, n* Prešernovega dne- va pa se posebno pridno pripravljajo mladi literati na gimnaziji. Tudi novogoriški dijaki pripravljajo prvo številkr svojega glasila »ob Soči«. Pred kratkim so na gimnaziji ustanovili tudi lutkovno sekcijo V. E Bankovci Prostovoljno gasilsko društvo Raniko vci-Vanča ves je s pomočjo vaščanov zgradilo v vsak vasi po tri studence, ki naj b’ jih uporabljali predvsem Pr. morebitnih požarih. Največ zaslug pri tem delu imata gasilca Tone Pertoci in Lojze Omar. Vaščani so pridno pomagali, le v Vanča vesi se jih je nekaj’iz-ogndio delu. Vsekakor to ni prav, saj bodo morda prav ti najprej po treba valj pomoč gasilcev in vodo iz novih sbude-n-V*- J. G- ! V nedeljo zvečer je hokejska ekipa Zagreba v tetani za ligaško prvenstvo premagala C. zvezdo 5:3 (5:1, 0:1, 1:1). Strelci golov so bili: za zmagovalce Tomič in Mi-očka (po z) ter Stean in Krukič (po 1), za premagane pa Petrovič (2) in Mandič. Pomanjkanje kondicije pri Zagrebčanih in slaba povezanost beograjskega napada sta dali pečst slabi in neučinkoviti igri. V zmagoviti ekipi se je nekaj bolj zavzemal Uršič, pri gostih pa je bil najboljši Kostič. * Finale mednarodnega namiznoteniškega prvenstva Romunije bo odigran brez jugoslovanskih zastopnikov. V četrtfinalu za moške posamezno je Hrbud izgubil proti madžarskemu prvaku Bercziku 0:3 (13:21, 17:21, 18:21). V drugem četrtfinalu Je po slabi igri Vogrinc izgubil proti tretjemu madžarskemu igralcu Bubonyiju 0:3 (10:21, 6:21, 21:10). Gantner je izločil Madžara Foldija 3:1, Reiter pa rojaka Harastosija 3:0. V dou-blu sta Jugoslovana Vogrinc — Hrbud prišla do polfinala z zmago nad Romunoma Pesom in Bu-zorom s 3:2. Harangozo je skupno z Romunom Naumescom izgubil proti Madžaroma Bercziku — Si-doju 0:3, ta dva pa sta v polfinalu odpravila Ogrinca in Hrbuda s 3:0. Jugoslovani so igrali zelo slabo in sem in tja celo neresno. Mladi Teran je igral v dvojicah z Romunom Buzorom n, s katerim sta zmagala nad dvema Romunoma, v četrtfinalu pa sta morala kloniti pred najboljšim romunskim parom Gantner — Harastosi. * Na državnem prvenstvu SZ v hitrostnem drsanja je med moškimi zmagal Gončarenko s 192.825 točke, med ženskami pa je zasedla prvo mesto Artamonova z 211.216 točke. Posamezn izmago-valci so bili: med moškimi: 500 m: Grišin 42.5; 1500 m: Mihajlo 2:15.0; 5000 m: Sakunenko 8:23.6 in 10.000 m: Sakunenko 17:17.7. » V VI. etapi kolesarske dirke po Egiptu je zmagal Rus Saitha-zin, na čelu vseh je v generalnem plasmaju Rus Ollzareiiko; tudi kot eiki.pa zavzemajo dirkači SZ prvo mesto. • V avtomobilski dirki za veliko nHT?.do Argentine, ki Je bila v ■•deljo B« dirkališču v Buenos Airesu, Je zmagal Anglež Stirling Moss z vozilom Super Climax. Nogometna federacija Severne Irske se pripravlja, da bo pri Fifi zaprosila, da bi njena reprezentanca na svetovnem prvenstvu na Švedskem ne igrala ob nedeljah. Statut' te zveze prepoveduie namreč irskim nogometašem, da bi nastopali na kakršnih koli tekmovanjih na nedeljo. 01ympia za 16 košev izdatnejša Finale košarkarskega turnirja na Taboru je bil izredno zanimiv ln dramatičen. Obe moštvi — Ljubljana in 01ympia sta šli v boj borbeni do skrajnosti. Morda Je bilo pri tem celo malo pretiravanja, saj Je bilo že pred uvodnim sodnikovim žvižgom precej preveč razprav o tem, s katero žogo bodo igrali. Zanimivo je slednjič tudi to, da je bila prava . sreča, da se je tekma začela z rezultatom 0:0. Sodnik je namreč že pred startom kaznoval nediscipliniranega Kumarja (L) s tehnično napako, vendar pa je Da-nev met zgrešil. V prvem polčasu sta se moštvi v hitri igri menjavali v vodstvu, na odmor pa so šli Ljubljančani, ki so tokrat nastopili brez poškodovanega Miillerja. z eno točko naskoka. Začetek drugega dela tekme je pripadal OIympiji Ljubljana je nato z zadnjimi močmi izenačila na 66:66, nato pa klonila pred izvrstnim finišem študentov, ki so zmagali s 86:70 (33:40). Pri zmagovalcih so bili najuspešnejši strelci Danev is, Sker-janc 17 in Lokar 16, medtem ko je Kristančič igral (še zmerom poškodba ni zaceljena) manj prodorno kakor po navadi. Najboljši Igralec Ljubljane je bil Zupančič, ki je dal 30 košev. Sodila sta brata Kavčiča. Zagrebška Lokomotiva sl Je % visoko zmago nad kombiniranim moštvom zagotovila tretje mesto na turnirju. • Snežne razmere na Komni, dne 20. jan., ob 13. uri: 180 cm pršiča, oblačno in rahlo sneži; piha zahodnifk; temperatura —S Stop. C. Prometne nezgode Na cesti Poljčane — Rogaška Slatina so našli v obcestnem jarku nezavestnega Josipa 'Magdiča, ki je imel težje poškodbe na glavi in po rokah. Kakor je ugotovila preiskava, ga je podrl tovorni avtomobil .iz poijčan. Šofer se ni brigal za ponesrečenca . in je pobegnil. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. * Srečo v nesreči je imel petletni Srečko Vrbnjak iz Vojašniške ulice št. 8. v Mariboru. Ko je hotel prečkati Koroško. cesto, se je zaletel naravnost pod tovorni avtomobil, šofer je z vso naglico zavrl. K sreči je utrpel otrok le laži e poškodbe, ker je padel ravno med kolesa. V bolnišnici so ga obvezali poučili, da mora biti na cesti bolj previden. V domačem vodnjaku je utonil 52-letni Jernej Večernik. Ko je napajal živino, je dobil božjastni napad in je padel v vodnjak. Ker ni * bilo nikogar blizu, mu nihče ni prišel na pomoč. Ko so ga pogrešili, je bilo že prepozno. Pobegnili so mrtvega iz vodnjaka. R. o. # Po okrajni' cesti med Hrastnikom in Laškem je vozil s preveliko hitrostjo glede na cesto osebni avtomobil iz Poljčan. Šofer se sima. Ko je privozil v Brnico. k;er je cesta speljana v ovinek, ni zmanjšal hitrosti, zaradi česar je zaneslo vozilo čez rob ce- MURIBOR ŠIROKO I/OBRAZEVALXO DE-LO -opravljajo v mariborskem okraju Ljudske univerze, ki delujejo pri 71 društvih. V prete-S:icm letu je bilo v okraju 439 predavanj, med temi največ potopisnih iu kmetijskih. Udeležba . Vprašanje: AH Vam pripada otroški dodatek za itudmta, ki •« Sola v inozemstvu? Odgovor: Po stališču, ki ga j« v enakem primeru kot je Vaš zavzelo /vezno vrhovno sodišč«, gre upravičencu dodatek tudi za otroka, ki se šola v inozemstvu, če je izpolnjen temeljni pogoj iz 14. 61. uredbe . o otroškem dodatku, t. j. da tega otroka dejansko preživlja. 0. V V g. Vprašanje: Kot učitelj ste bili. upokojeni' z 31. 3. 1946 in Vam je bila osebna pokojnina določena po VIII. nok. osnovi. Ta pokojnina Vam je l>i!a po 50. čl. uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin iz leta 1952 prevedena z uvrstitriio v IX.. pok. razred. Ali in na kakšen način bi lahko dosegli, da se Vam m Vaša pokojnina po novem zakonu o pok. zavarovanju prevede z uvrstitvijo v Vili. zavarovalni razred? Odgovor: Ker ste bili Ufx»koieni pred prevedbo na nazive in plače jm> predpisih o nazivih in plačah iz leta 1947 in 194S in »te imeli naziv (učitelj), ki je istoveten z nazivom v teh predpisih ter ste bili po naravi svoje službe tudi ves čas v tein nazivu, boste na Vašo zahtevo po 208. čl. novega zakona o pokojninskem zavarovanju razvrščeni predhodno v ustrezni ix>kojninski razred v skladu z 2. odst. 51. čl. uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin iz leta -1952, to je v po.kojnin.ski razred [w» tistem plačilnem razredu, v katerega bi bili razvrščeni po uredbi o nazivih in plačali u služb e 11 c or v prosvetno - znanstveni službi iz leta 1952, če bi bili glede lia svoj naziv in službena leta prevedeni po tej uredbi. /a tako j>revedbo _ sta namreč v Vašem primeru izpolnjena tudi ostala dva pogoja iz 20S. čl. novega zakona, namreč, ker je glede na uredbo o spremembah in dopolnitvah - uredbe o naziv-ih in plačah uslužbencev v prosvetno - znanstveni službi iz leta 1953 (Ur list št. 53/53) odpadla prejšnja omejitev za napredovanje po službenih letih do naj-višjesra plačilnega razreda z« naziv učitelj in ker imate strokovno izobrazbo, ki se po navedeni uredbi zahteva za naziv učitelj. Po tej uredbi pa .bi bili gl-ede na službena l«ta prevedeni v V111. plačilni razred, in boste torej po 2. odst. 51. čl. uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin razvrščeni t Vlil. pokojninski razred. Glede na tako ugotovljeni pok. razred _ pa se Vam bo določila nova pokojni n sk-a osnova po 1. odst. 193. čl. novega zakona, t. j-povprečna pokojninska osnova Vlil. zavarovalnega razreda (čl.’ 63 — 13.950 din). G. A. G. Vprašanje: Ali boste za sjna, ki je moral pp zdravniški odredbi za 2 leti prekiniti šolanje v nižji gitrina*»ji, prejemali otroški dodatek tudi po njegovem 'dopolnjenem 15. letu starosti? Odgovor: Po 16. čl. uredbe o otroškem dodatku pripada sicer za otroke, ki: so na rednem obveznem 8-let-nem šolanju, otroški dodatek, cjoklpr ne dokonča jo toga. šolanja, toda praviloma najdalj do konca koledar^kc-za leta, v katerem dopolni otrok 15 tet Starosti. Toda po izrednem predpisu 2. odst. 23. čl. navedene uredbe se' za otroke, ki po bolezenskem^ dopusta ne morejo dokončati šolanja v pa zaradi daljšega bolezen* k do-pusia ne morejo doončati šolanja v rednem roku, podaljša izplačevanje otroškega dodatka tudi nad leta, do katerih jim pripada dodatek (torej v VašetU primeru nad 15 let), če so šolajo v zadevnih šolah, in sicer zn .toliko časa, kolikor so ga izgubili za šolanje zaradi odobrenega bolezenskega dopusta'. KUPON Za PRAVNO POSVETOVALNICO SP. »ODGOVORI NA VPRAŠANJA«. OPOZORILO Prosimo vse ustanove in podjetja, da pri naročilu oglasov (obvestil, razpisov itd.) za objavo v »SP«, do vrednosti 3000 dinarjev, plačajo pri predaji oglasa v gotovini, oziroma za večje objave razpisov ali likvidacij predložijo bariran ček. VSEM BRALCEM ILUSTRIRANE REVIJE Ker j« manje, bilo že po prvih dveh številkah tolikšno saoi-seznanjamo cenjene bralce, da bo 3. Številka tiskana v dokaj večji nakladi ln zato VSAKOMUR DOSEGLJIVA! • «§•»«»*#« ••■•••«•» *•>*••••« USLUŽBENCA Z EKONOMSKO SREDNJO SOLO IN NEKAJ PRAKSE ZA KOMERCIALNO DELO V OGLASNEM ODDELKU »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« SPREJMEMO TAKOJ. — PONUDBE SEKRETARIATU »SLOV. POROČEVALCA« — LJUBLJANA TOMŠIČEVA ULICA ST. 3/II „«»,«•, •••-»••»• >»•■• DV1II/I1E VESTI KOLEDAR Torek, 21. januarja: Ne*a. * • Danes Je obletnica smrti velikega genija človeštva — Vladimira Iljiča Lenina. Umrl je 21. januarja 1924 • Na Strojni fakulteti Je diplomiral Kovačič Vital. Mlademu inženirju iskreno čestitamo I NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20 DO I. UBE ZJUTRAJ, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom VIC: dr. Hodalič Milan, Emonska 10, tel. 20-497. V slučaju odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-438. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska - 31. tel. 21-797. od 8.—14. ure. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Bregant Vanjoš*. Lavričeva 5a, tel 31-286. V odsothosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom SISKA: dr. Jezeršek Pavel. Knezova 11, tel. 21-744. Zdravstveni dom CENTER: dr. Kajzelj Mirko, Resljeva 33, (dvoriščna zgiadba).4s.~tel. 39-231, Int. 567. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE: dr. Stamač Milena, Grabloviče-va 18. tel. 30-738. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. kličite teL LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Zagoričnik Stane Ambulanta Ižanska 3, tel. 20-167. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje. Želodčni katar, čir na želodcu in dvanajsterniku ter katar debelega črevesa zdravite z uspehom s prlrodnima zdravilom: rogaškim »DONAT« vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah pri »Prehrani«, »Ekonomu« in »Mercatorju«, v Ljub-lj ani. Ali »e kdaj spomnite Vašega zdravja? Oglejte si zdravstveno razstavo, ki je odprta vsak dan od osmih zjutraj do osmih zvečer na Magistratu. Dvorana je kurjena. .-, Sindikalne podružnice, delovni kolektivi, šole! Prijavite pravočasno svoj obisk zdravstvene razstave. da Vam bo zagotovljeno strokovno vodstvo. Študentke in študentje udeležite se fluorografirahja pljuč in besežiranja od 8. — 23. januarja 1968. v dvorani Univerzitetnega odbora ZSJ na Miklošičevi 5 a. — Oglejte si razpored. na oglasnih deskah svojih dekanatov. Udeležba je za vse redne slušatelje obvezna. KOZMETIČNI INSTITUT posluje po najnovejših francoskih metodah od 14. januarja dalje v Medvedovi ulici 8 (dvorišče) za paciente obeh spolov. Rezervacije na tel. 21-298. OL¥MPIA smučarski voski so vodilni! UPORABLJAJTE TUDI VI JVouk V.o us' KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO! .r- Ce neguješ svoje lice z mastno kremo, potem zahtevaj samo ULTRAGIN - šport kremo. Ni ena najcenejših, zato pa je kvalitetno na višku. »FLEX« je najboljše sredstvo, za čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEX«, kjer kupuješ milo! OBVESTILA obvestilo Občinski ljudski odbor Ljubljana Center obvešča stranke, da bo zaradi pleskanja upravnih prostorov v Kresiji, poslovanje za stranke v dnevih 23.. 24. in 25. januarja 1958 omejeno le na najnujnejše primere. Prosimo stranke, da to upoštevaj o. Tajništvo PREDAVANJA Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na poljudnoznanstveno predavanje prof. dr.' inž. akademika Antona Kuhlja: Kako spravljajo rakete v vesolje. Predavanje. spremljano z diapozitivi, bo danes ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice. P PLANINCI! Planinsko društvo Lj ubij ana-matica obvešča, da bo planinski pleš letos 1. marca. Planinsko društvo Ljubljana-ma-tica priredi predavanje tov. Debeljaka v dvorani Doma železničarjev, 30. januarja, ob 20. uri »Okoli Monte Rose« z barvnimi diapozitivi. Predprodaja vstopnic v društveni pisarni od 23. januarja. P KONCERTI V petek, dne 24. t. m. koncert za rumeni abonma. Dirigent Efrem Kurtz iz ZDA, solist flavtistka Elaine Shaffer iz ZDA. Spored — Beethoven, Egmont — Uvertura; Mozart, Koncert za flavto in orkester; Brahms, n. simfonija. K RAZPIS! Sporočamo žalostno vest, da Je dne 18. Januarja 1958 tragično preminil r Nikšiču član našega kolektiva VINKO HORVAT KVALIFICIRANI VRTALEC Pogreb bo 23. januarja v Hotizi pri Lendavi. Dobrega delavca in odličnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA IN SINDIKALNA PODRUŽNICA ' RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja Občinskega ljudskega odbora Trebnje, razpisuje naslednja delovna mesta: referenta za delo v odseku za gospodarstvo; pogoji: srednja šolska izobrazba z nekaj prakse; finančnega inšpektorja v odseku za finance; pogoji: srednja strokovna izobrazba in vsaj 2 leti prakse; tržnega inšpektorja v odseku za gospodarstvo; pogoji: srednja strokovna Izobrazba z nekaj prakse. Za vsa delovna mesta je nastop možen takoj. Prošnje z opisom dosedanjih službenih mest pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Trebnje, do 1. februarja 1958. R RAZPIS Zavod za šolski in poučni film v Ljubljani razpisuje naslednji delovni mesti; 1. RACUNOVODJE-(KINJE) pogoj: srednja strokovna izobrazba oziroma večletna praksa; 2. FOTOGRAFA pogoj; kvalificiran fotografski pomočnik. Plača pod 1. in 2. po dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite tajništvu Zavoda za šolski in poučni film, Ljubljana. Miklošičeva cesta 7 R RAZPIS Dekanat Naravoslovne fakultete v Ljubljani razpisuje mesto SEKRETARJA Pogoj: fakultetna izobrazba in upravna praksa. Prošnje sprejema dekanat IS dni po objavi v Uradnem listu LRS. R RAZPIS Uprava Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani razpisuje mesto RAČUNOVODJE na Ekonomski fakulteti pogoj: popolna srednja šola in večletna praksa v računovodski stroki. Prošnje sprejema 14 dni po objavi razpisa tajništvo fakultete, Gregorčičeva 27. R RAZPIS Fakultetni svet filozofske fakultete v Ljubljani razpisuje mesto rednega ali honorarnega docenta, izrednega ali rednega profesorja za predmet zgodovina slovenske književnosti; rednega ali honorarnega docenta, izrednega ali rednega profesorja za predmet deskriptivna gramatika slovenskega jezika; docenta, izrednega ali rednega profesorja za predmet primerjalna slovnica slovanskih jezikov; honorarnega predavatelja za metodiko pouka slovenskega jezika; asistenta za romansko filologijo s. posebnim ozirom rta lingvistično stran. R ZAHVALE Globoko užaloščen ob izgubi moje dobre žene FANI KOPRIVSKOVE se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti in z venci obsuli njen grob. Žalujoči soprog Emil ZAHVALA Ob izgubi našega dragega sina in prijatelja ' ANTONA PEKLAJA izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so mu nudili pomoč za časa njegove bolezni, nadalje inštitutu za elektroveze Telekomunikacije za materialno pomoč, sočutje in poslovilni govor, predsedniku ObLO' tudi za govor pri-grobu, godbi LM, pevskemu zboru Vrhovci in tovarni. D. T., množičnim organizacijam in vsem darovalcem vencev ter vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala. Mama, bratje in sestre. umrl: Sindikalna .podružnica Uprave cest OLO Ljubljana sporoča, da je umrl njen član tov. JOŽE OSTREZ Pogreb pokojnika bo dne 21. 1. 1958. ob 10. uri na pokopališče v Prežganju. HMh RADIO SPORED ZA TOREK Poročila 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30, do 6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš ič-dilnik; 8.05 Kar po domače; 8.35 Eduard Lalo:- Namouna, simfonična suita; 9.00 zabavni mozaik; 9.30 Slavni pevci in virtuozi vam igrajo 'in pojo; 10.10 Izbrali smo za vas... 11.00 Jan Hugo Vori-šek: Simfonija v D-duru; 11.30 Za dom in žene; 11.45 Glasbeni odlomek iz operete Janka Gregorca; 12.00 Avgust Stanko s harmoniko in vrsta pevcev s sppre-dorn narodnih; 12.30 Kmečka univerza — Ing. Franc Ločniškar:. Kako doseči več mleka in mesa na krmni hektar; 12:40 Aram Ha-čaturjan; Maškerada, suita; 13.15 Petnajst'.minut z ansamblom Moj-mira Sepeta; 13.30 Pester spored opernih melodij; 14.20 Za otroke: Pojdimo na potovanje; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Potopisi in spomini — Claus Eigk: Na luni: 16.00 Za ljubitelje in poznavalce; 17.10 Odprite sprejemnik! (spored priljubljenih popevk in melodij); 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov: 18.45 Domače aktualnosti; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Koncert srbske zborovske glasbe; 20.30 Radijska igra — A." P. Cehov: Poštarjeva žena (ponovitev); 21.15 Zimski večer z orkestrom Franka Chacksfielda; 22.15 Za prijatelje jazza; 22.35 Ole Caterina! (poje Caterina Valente); 23.00 — 23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). II. PROGRAM t (na valu 202.1 m in 98,9 mHz) 14.00 Melodije za razvedrilo; 15.00 Napoved . časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 13.25 Otroški in mladinski zbori pojo; 15.45—16.00 Filmska kronika. MALI OGLAS! LIVARJE, kvalificirane in priučene, ter navadne delavce za priučitev v mehanskem litju sprejme takoj podjetje »Unitas« Ljubljana, Celovška 224. R 152-1 PRODAMO: kompletno stružnico tipa »Kappel« z .vgrajenim nor-ton menjalnikom in priborom, cena cca 1,500.000 din, kompletne delno obdelane odlitke za 5 stružnic . s potrebnimi načrti, • cena cca 150.000 din za komad, ročne stiskalnice za 5 ton po ceni cca 300.000 din in brusilne stroje po 150.000 din ter različno orodje. 'Metalurška industrijska šola Jesenice. R 169-4 Zahvala Ob smrti naše mame, sestre in tete TEREZIJE GREGORČIČEVE vdove ČEHAK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja, godb'i Ljudske milice, pevcem in govorniku. Zahvaljujemo se tudi sosedom in vsem, ki so nam izrazili sožalje. Žalujoči: sin Božo z družino, hči Zinka z družino in ostalo sorodstvo. Ljubljana,- Črnuče, Brežice. GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem takoj. Oglasite se pri Kolariču, Poljanska 75-11. 1321-1 ŽELIM SE UČITI francoski jezik. Kdor bi me želel poučevati, naj pošlje svoj naslov v ogl. odd. pod »Začetnik«. 1332-2 ŠIVALNI STROJ SINGER, dobro ohranjen, prodam za 45.000 din. Boc Marija, Sp. Zadobrova 38, Lj. Polje. 1343-4 KOŠARICO ln žimnico za dojenčka poceni prodam. Vičič. Titova št 45. 1331-4 OBRTNO PODJETJE SELCA — proda: 2 čevljarska stroja, 3 šivalne stroje, pettonsko dvigalo (polž) in škripčevje nosilnosti 5 ton (flašeneug). Ogled vsak dan v prostorih podjetja v Selcih R 170-4 V SKLADIŠČIH FELICE Dl TRI-ESTE, via Carducci 41 nasproti tržnice, je izredna prodaja dolgih bund po 3.900 lir. Bogata izbira v vseh velikostih in barvah. Ne pozabite dolge bunde po 3.900 lir pri Magazzini Felice v Trstu. R 222-4 ODLIČEN KOMPLETEN violončelo prodam. Ponudbe pod »Nizka cena« v ogl. odd. 1338-4 MOPED PUCH prodam. Naslov' v podružnici SP Kranj. 1223-4 POKROV MENJALNIKA DK1V 350, vojaška tipa, kupim. Vovk, Podmilščakav.a 49. 1314-5 ROČNI VOZIČEK, nosilnost 150 kg, kuDim. Povšetova 38. 1339-5 MIZNI DOBER -ŠTEDILNIK kupim. Naslov v ogl. odd. 1335-5 ENO STANOVANJSKO HISO, 15 minut od postaje Hoče, prodam. ■ Bolko Jože. Hoče 197, pri postaji. 1153-7 DVE DEKLETI, vajeni vsega, iščeta sobo, pomagata dopoldne in popoldne. ■ Delno plačata. Ponudbe pod »Cisti« v ogl. odd. 1340-9 ISCEMO PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO, lahko kabinet. Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod »S-lo« v ogl. odd. 1957-9 NEOPREMLJENO SOBO iščem, proti nagradi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo — zelo nujno«. 1957-9 PES VOLČJAK, brez ovratnice, se Je izgubil. Kdor ga pripelje nazaj, dobi nagrado. Naslov: Pušaveč, Lj. Milana Majcna 13. 1342-10 AKTOVKO; najdeno,' obdržite, knjigo kirurgija, zdravila pa vrnite prosim čimprej proti nagradi 1000 din. Garderoberki Uniona. 1338-10 PAPIGICA, modra — parček, prosimo vrnite Voduškovim, Erjavčeva 7-U. 1326-10 OBVEŠČAMO VSE HIŠNE SVETE in ostale cen j ene stranke, da smo se preselili iz Kamniške ulice oto Titovi cesti 65 (poleg Kavarne Bežigrad). Kleparska inštalacijska delavnica. 1330-11 NEMŠKEGA OVČARJA (belega), 2 leti starega, s. pasjo utico vred, poceni prodam. Rožna dolina, Cesta IX-43. 1328-4 'POSESTVO, 2 ha, 15 minut iz Sriiarja, ugodno prodam. Mak Jernej, Predanca, Šmarje pri Jelšah. 1344-7 »REALITETNA PISARNA« Ljubljana, Tavčarjeva 6, tel. 21-011 proda naslednje nepremičnine: 193. Hišo, novo, z vrtom, celo vseljivo v Škofji Loki, pripravno za ustanove in počitniški dom, 7,000.090 din. 253. Dvodružinsko hišo z vrtom, novejše dvosobno stanovanje vseljivo, Ljubljana 1',400.000 din, ugodno. 259. Dvodružinsko hišo, novo,' z vrtom, celo vseljivo, stanovanja komfortna s pralnico in garažo Vič Ljubljana, /3,000.000 din., -1298. Parcelo, zazidljivo, enodružinske hiše 633 m*' v Sp. Šiški, Ljubljana, skupna cena 400.001 din.. 251. Parcelo, zazidljivo, 580 mt Vič, Ljubljana, 600 din meter.' 178. Polovico hiše, z vrtom, ena soba vseljiva, garaža. Trnovo Ljubljana, 875.000 din. 111. Hišo, novo, gospodarsko po-■ slopje s kopalnico, parket, cela podkletena, vrt, njiva in gozd Dobrova 'pri Ljubljani, 2,500.900 din. 211. Hišo, novo, enodružinsko, takoj vseljivo, vrta 3,500 nJ, Krka pri Stični, Dolenjsko, 1.200.000 din, ugoden nakup. 0. Lokal v bližini Drame, Ljubljana, 800.000 din. 273. Posestvo, arondirano, hiša, gospodarsko poslopje, novejše, skladišča, velika vinska klet, vrt, vinograd, njive, travniki in gozd,, pridelek vina 300 hektolitrov letno, pri Podčetrtku Štajerska, 6,500.000 din. 51. Obdelovalno zemljišče, 25.000 m?, poleg tega je še ena parcela 7.000 m1, a 60 din meter, Podluže Mojstrana Gorenjsko. 274. Parcelo, 2,808 m', Bohinj Zlatorog ob Jezeru, zazidljivo, na parceli je tudi gozdiček, 350 din meter. 275. Dvodružinsko hišo z vrtom v Sp. Šiški Ljubljana, v hiši je štirisobno stanovanje, komfortno. 2,000.000 din. 276. Travnik na Rakovi Jelši Trnovo, 16.000 m1, a 30 din meter. 277. Travnik 1.913 m2, Zg. Pirniče, Medvode, skupna cena 76.000 din. 666. Enosobno stanovanje v Sp. Šiški, Ljubljana. 200.000 din — na obroke. 887. Enodružinsko hišo, podkleteno, 4 sobe parketirane v Sp. Šiški Ljubljana, 980.000 din — ugoden nakup. »POZOR« vsako vašo nepremičnino boste najhitreje prodali preko »Realitetne pisarne« Lju-bij ana. r 223-7 DANES LJUBLJANA " "7 Drama ob 19.30: Linhart »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Abonma F. Opera ob 19.30: R. Strauss »Axl-adna na Naksosu«. Abonma N. Mestno gledališče ob 15.30: Josip Tavčar »Prihodnjo nedeljo« — Abonma Torek popoldanski. Ob 20: Josip Tavčar »Prihodnjo nedeljo. — Abonma Torek. Mestno lutkovno gledališče, Šentjakobski trg 2, ob 17: F. Milčinski »Zvezdica Zaspanka«. Razstave — Moderna galerija: Koroški umetniki. — Sodobna japonska grafika. CELJE Slovensko ljudsko gledališče ob 20: Alejandro Casona »Drevesa umirajo stoje«. — Abonma Torek in izven. MARIBOR Narodno gledališče ob 19.30: Puccini »Madame Butterfly«. — (Cočosam: Ondina Otti). — Red B. KINO »UNION«: jugosl, film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«. Tednik: F. N. št. 3. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. »KOMUNA«: prem. franc, filma »DNEVNIK MAJORJA THOMPSONA«. Tednik: F. N. št. S. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. »SLOGA«; ital. film »ALI SMO LJUDJE ALI KAPLARJI«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. »VIC«: prem. češkega barvnega — zabavnega filma »KOD I?f KAM«. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: nemški barv. film -»KA-MENITO SRCE«. Predstavi ob 10 in 15. »ŠIŠK A«: ital. film »NJIHOVE ZABLODE«. Predstave ob 16, 18 in 20^ Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: sovjet, barvni film »OTHELO«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«; ob 18 in 20 amer, barv. film »POT V HOLLV-WOD«. Prodaja vstopnic urt* pred pričetkom predstave. KAMNIK »DOM«: amer. barv. film »OVERLAND PACIFIK«. BLED: ob 20 ital. film »HCl POLKA«. ČRNOMELJ: ob 19.30 kitajski film »PREHOD PREK REKE JANG-CE« NOVO MESTO »KRKA«: jap. film »SEDEM SAMU ARJE V«. KRANJ »STORŽIČ«: ob 15.45, 13 in 20.15 angl. barv. vistavis. film »RICHARD III.«. KRANJ »TRIGLAV«: ob 19 amer. barv. film »MOGAMBO«. JESENICE »RADIO«: ob 18 in 20 amer. film »UPORNIK«. JESENICE »PLAVŽ«: jugosl. film »NASE POTI SE RAZIDEJO«. MURSKA SOBOTA: ob 17.30 in 20 meh. film »FRUTO PROHI-BITO«. PTUJ: sovjet, barvni film »AME-RIKANEC«. GOSPODINJE! ZADOVOLJSTVO JE ČISTIT! Z ČISTILO ZA KOVINE IVI STEKLO M1KIB0R Torek, .21. januarja. Dežurna lekarna: »Planinka«, Glavni trg 20 RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave; 8.15—8.35 Domače napeve izvajajo Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka in Pohorski fantje: 8.33 —14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—1.7.10 Domače vesti; 17.10—17.20 Objave; 17.20—17.30 Dve instrumentalni Skladbi; 17.30—18.00 Med našimi pevci in godci; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KMETIJSKA ZADRUGA f Žalec ? • razpisuje mesto. - » Nastop službe takoj ali dogovoru. Plača po tai nem pravilniku. 31f L I P O S - tivnica i tvomica poljoprivrednih apniva Tuzla išče: 1. INŽENIRJA METALURGA ali starejšega teh- niha za delovno mesto upravnika pogona livarne, 2. INŽENIRJA ali TEHNIKA, ki bi delal kot tehnolog za postopek v livarni, 3. VISOKOKVALIFICIRANEGA LIVARJA za poslovodjo livarne, 4. STROJNEGA • INŽENIRJA za delovno mesto šefa konstrukcijskega biroja. . Pod 1., 2. in' 3. pridejo v poštev predvsem osebe, kr so delale v livarni ' Plača po sporazumu. - Komfortna stanovanja preskrbljena v centru Tuzle. Za delovna mesta pod 1., 2. in 3. pride v poštev tudi Specializacija v Inozemstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 312-R »Da, da gospod .. . človek sedaj ni več isti. Brez Varšave je, kakor da si brez roke ... še slabše. Vi ste mladi, vi boste še dočakali, da jo bodo kdaj, čez kakšnih dvajset let, spet sezidali. Toda če jih ima človek že čez petdeset?« Mladenič se je nasmehnil. »Da ste videli, kako so cveteli kostanji v Ujazdovskem drevoredu in v parku!« »Kaj pravite?« se je začudil vratar. »Cveteli so?« Dva človeka, starejša ženska z beljenimi lasmi in mlad moški v plašču s pasom, sta vstopila z ulice in se še med vrati živahno razgovarjala z zvišanima, prepirljivima glasovoma. Umolknila sta šele v veži. »Moje spoštovanje,« ju je pozdravil vratar. »Dvaindvajset, na uslugo.« Moški je vzel ključ. Ko sta se vzpenjala po stopnicah, sta se začela znova pričkati. »Pravite, da so cveteli kostanji v Ujazdo skem drevoredu . . .« je ponovil vratar. Se enkrat je pogledal v seznam gostov in si zadovoljno pomel roke. »Veste kaj, bilo je in ni bilo . . . Hotel sem vam dati sobo v tretjem nadstropju, a to je,- oprostite, zasteničena luknja. Vzemite sobo številka osemnajst v prvem nadstropju, spodobi se vam po tistih kanalih. Veste, zmeraj imam takolt po eno. dve sobi rezervirani za boljše, predvojne goste. Treba je živeti, kajne?« »Razumem,« je pomežiknil fant. »V redu. Sem takoj vedel, da se bova sporazumela.« Vratar si je 'znova pomel roke. »Mi iz Varšave moramo držati skupaj, kajne, gospo'3? Imate kaj prtljage?« Mladenič je pokazal na aktovko, ki je ležala na pultu. »To pa ni veliko.« »Dosti je. Imel sem že manj.« Vzel je iz žepa še staro nemško osebno izkaznico. Vratai si je popravil naočnike in zač 1 pisati prijavnico. Kljub očalom se je nizko sklonil nad sivo kennkarto. »Matej Chelmicki?« »Da.« »Rojen: Varšava 1921. Poklic: delavec...« Chelmicki se je zasmejal. »To je goljufija, veste, za Nemce! Poklic: študent.« »Študent,« je ponovil vratar. Chelmicki se je udobno naslonil s komolci na pult in medtem ko je gledal, kaj zapisuje vratar, je z očmi pazljivo preletel priglasnice v odprti prijavni knjigi; ki je ležala nedaleč stran. Čeprav jo je imel pred seboj obrnjeno narobe, je zlahka našel rubriko s številko sedemnajst. »Samski,« je dalje bral vratar. Chelmicki je 'nagnil glavo in iz drobnih, ostrih črk, ki so bile s te strani videti kaj čudne, prebral ime in priimek: Štefan Szczuka. »Samski,« je potrdil. »Posebnih znakov nobenih.« * * * V sobi je bilo silno zatohlo. Szczuka je vrgel plašč na stol in ne da bi prižgal luč, stopil k oknu. Toliko, da ga je odprl, že je začel vdirati v sobo čist zrak. Okno je bilo obrnjeno ra prostrano dvorišče, ki ga je od zadaj zapirala lesena zgradba, ki je mogla rabiti bodisi za hlev ali za garažo. Za njo se je razprostiral velik vrt, ki je bil videti, na ozadju vijoličastega neba skorajda črn in je razo- deval fantastično obliko. Svetlobni prameni, ki so padali iz nekaterih hotelskih oken na dvorišče, so s slabotnim sojem odrivali to temnost, tako se je zdelo, še globlje v zgoščujočo se noč. V nekem trenutku je potegnil veter in mrak vrta se je’ začel pozibavati. To je bilo videti lepo in grozno. Obenem je od zdolaj, iz restavracijske kuhinje, udaril plehek duh po masti. Bilo je slišati ropotanje posode, krožnikov ter glasove, pomešane s smehom Tisti hip je val jasne svetlobe pljusnii na sredo dvorišča. Tresk zaloputnjenih vrat ga je pri priči razbil. Dvoje silhuet, bosega dekleta in fanta v belem predpasniku, je smuknilo preko dvorišča. Potem se je od daleč, tam od lesene zgradbe zaslišal pritajen ženski smeh Duh po pečenju je postajal čedalje ostrejši. Szczuka je zaprl okno in se zleknil po postelji. Sedaj je nastala tišina med zidovi, toda to je bila tista posebna, nemirna hotelska tišina, ki vanjo vedno iznova prodirajo najrazličnejši tuji glasovi od zunaj. Najprej so se zaslišali koraki na hodniku, stišani po kokosovem tekaču Nekje dalje so se zaloputnila vrata. Za steno v sosednji sobi je zašumela voda v umivalniku. In spet nekakšni koraki. Kratek pritisk na zvonec. Pljuskanje vode v umivalniku. Kmalu je nehal posvečati pažnjo tem glasovom. Položil si je roke pod glavo, veke so se mu kar same zaprle. Šele zdaj je začutil pravo, veliko utrujenost. Vendar pa je vedel, da ne bo zaspal. Zmeraj pogosteje se mu je dogajalo, da ga je spanec zapuščal prav tedaj, ko je potreboval odpočitka in se je želel z begom v sen osvoboditi samega sebe in vsiljivih misli, ki so mu kar naprej rojile po glavi. Res da je včasih, ležeč dolge nočne ure v temi, na pol zadremal Toda ko se je hotel rešiti morečih prikazni v tem bedljivem snu, se je zdramil in spet se je povrnilo vse. Vse? Najpogosteje je v takih trenutkih mislil na to, kako je umirala ženska, ki jo je ljubil« "S i*. 7 BE0V«*SD POROOEVSUK ] *a*toxkwc im . — -------------------------------------------- Drobiž | FRANK SINATRA, slavni © ameriški pevec šlagerjev, po-je sedaj skupaj s svojo 17-let- „ no hčerko Nancy. Frank ima ” v načrtu javni nastop vse J) svoje družine: oče Frank ln s* hčerka Xancy bosta pela, 13-letni sinko Frank ho spremljal “3 na klavirju. 9-letna Kristina i** bo pa plesala. LI.VUS 1IEMMF.L, poslanec ” v Bonnu, je zahteval, da se s® ponovno vpelje smrtna kazen. $ Svojo zahtevo je podkrepil s ** kitajskim pregovorom: »Mrtev Ir človek je dober!« © FRANCOISE SAGAN se bo @ te dni poročila s svojim dol- sa goletnim prijateljem in založ- IT nlkom Guv Schoellerjem v v? svojem rojstnem kraju v juž-r.i Franciji. Župnik v Cajarcu .a je izjavil, da Francoise ne bo j-poročil, tudi če bi ga prosila, 73 ker so vsi njeni romani ne- @ moralni. J« SENATOR FULBRIGHT je * v svojem govoru pred ameri- ® škim senatom dejai: »Zunanji $ minister Dulles nas vsako ju- tro pozdravi s slavospevom o tj svojih lastnih političnih uspe- 'j? hih, zvečer pa prosi ameriški narod, naj vendarle ostane »» enoten in popravi napake, ki jih je njegov minister zagrešil S čez dan . ..« PAUL JOHNSON, angleški J! publicist, je zapisal: »Povojni razvoj Nemčije je dokaz, da 9 se kar izplača izgubiti svetov- a no vojno — če so zmagovalci sentimentalni in omejeni de- 1" mokrati:« & QUITO — Severne predele Ekvadorja je zajel potres, ki so ga posebno močno čutili na pacifiški obali. V pristanišču Esme-raldes je bilo 14 mrtvih in več kot 40 ranjenih. V mestu je porušenih več kot polovico stavb. MOSKVA — V zadnjih dveh in pol letih odkar je kremeljski dvor odprt za javnost, ga je obiskalo 12 milijonov ljudi. Sovjetski državljani in tuji gostje se posebno zanimajo za zgodovinske spomenike v Kremlju, zlasti za zbirko orožja i.n kremeljske cerkve. V kratkem bodo v Kremlju odprli še en spomenik — dvorec patriarha in stolnico dvanajstih apostolov. Umetniki in strokovnjaki so dve leti obnavljali prostore, v katerih so dragocene ikone in druge zgodovinske vrednote iz 50. let XVII. stoletja. MOSKVA — Na naslov »Sputnik - Moskva« je prišlo doslej 91.569 pisem, brzojavk in dopisnic. Pošta prihaja iz 58. držav. Vrhu tega so na isti naslov poslali tudi več kot 300 zavojev s fotografski posnetki Sputnika in magnetofonskimi trakovi s signali umetnih satelitov. BAYTOtVN — V tovarni gumija in kemikalij v Bavtotvn državi Texas Je prišlo do hude eksplozije, pri kateri je bilo ranjenih več delavcev. Bojijo pa se tudi smrtnih žrtev. Tako; po eksploziji je požar zajel osem zgradb teh tovarn, v katerih dela 3000 delavcev. K sreči je požar izbruhnil v nedeljo, ko je bilo na delu le manjše število zaposlenih. Silikomidirano usnje V nemški kemični »riji so preparirali usnje, da ne bo prepuščalo vode. To sili-koni-zirano usnje je ne samo nepropustno, ampak ohrani' to svojo lastnost tudi po 25 tisoč upogibih. Impregnacija ne spremeni naravnih lastnosti usnja, pore ostanejo odprte i.n prepuščajo zrak. Silikonizirano usnje ostane prožno celo pri —50 stopinjah Celzija. In vezanega fosfata v vodi. Raziskovali bodo tudii sestavo morskih sedimentov, proučevali gostoto bakterij sikih .področjih ter sikiušali rešiti še vrsto drugih bioloških problemov. Posebej bodo zasledovali . ia-nost morske vode,- ki jo bodo pri Splitu merili dvakrat, pri Rovinju pa enkrat tedensko. Morske tokove bodo merili na raznih točkah. Merjenja z ma-reotgrafom, to je naprava za določanje srednjega nivoja morja, bodo vzdolž obale od Dubrovnika do Rovinja. Hude skrbi trgovcev z diamanti Komifte za proslavo Darwi-nove obletnice, katerega predsednik je znani angleški biolog Julian Huxley, je objavil, da bodo letos ponovili Darwi-novo pot okoli sveta z ladjo »Beagle«. Med križarjenjem, ki je trajalo 5 let (1831—1836), je Dar-vvin obiskal otoke na Atlantiku, obale Južne Amerike in otoke v zahodnem delu Tihega oceana. Znano je, kakšne pridobitve je imelo to potovanje za ■ antropologe, zoologe, botanike in predvsem paleontologe. Darwin ie na osnovi teh svojih opazovanj dal prvo idejo o evoluciji ter je omenil to besedo na prvih straneh svojega dela »Izvor vrst«. To je bilo leta 1858. Letos pa, po sto letih, bodo v njegovo počastitev ponovili Darwinovo ekspedicijo. Sedanja »Beagle« bo imela jadra opremljena pa bo tudi z motorjem. Obiskala bb iste kraje, kakor njena predhodnica. Na ladji bo dvajset učenjakov vseh strok. Primerjali bodo opazovanja in poiskali rastline in živalske vrste, ki so v ntvamosti. da izumrejo, da bi našli primerne načine z? njihovo zaščito. Trši cd diamanta Nemški znanstvenik dr Karl Heinz Streiger\vald je nedavno s pomočjo nekakšne elektromagnetne leče dobil snop koncentriranih elektronov Ta snop, podoben curku vode, meri v premeru desetinko milimetra- i.n brez težav preluknja celo najtrdnejše snovi. Niti molibden in celo diamant se mu ne moreta ustaviiati Dekleta s Ceylona ob vodnjaku. (Fotografija FAO) Jugoslovanska nacionalna komisija za geofizikalno leto bo - letos organizirala specialna merjenja v Jadranu ter v severnem delu Jonskega morja. Naša vojna mornarica je za to dala komisiji na razpolago ladjo »Miner«, ki bo opremljena s potrebnimi instrumenti za razi.a oceanografska proučevanja. Strokovnjaki na »Minerju« bodo merili in določali temperaturo in prozornost Jadranske-, ga morja, morske tokove ter ugotavljali količino svobodnega Generacije ruskih geologov so bile prepričane, da v njihovi deželi ni nahajališč diamantov. Toda silen razmah industrije v Sovjetski zvezi in s tem tudi stalno naraščajoča potrošnja industrijskih diamantov, sta pospešila dolgotrajne in obširne geološke raziskave. ki so končno kronane z uspehom. Kakor poročajo iz SZ, so našli na obširnem področju med Leno in Jenisejem bogata nahajališča diamantov. Ta sibirska področja diamantov spadajo med najbogatejša na svetu in se lahko merijo s slovitimi nahajališči v Južni Afriki. Z druge strani pa smo že slišali, da je družba General Electric, po dve leti trajajočih raziskavah, začela s proizvodnjo umetnih diamantov za idustrijsko uporabo. Računajo, da bo znašala proizvodnja umetnih industrijskih diamantov do konca letošnjega leta že tri in pol milijone karatov (en karat je približno Nenavadna smrt V francoski vasici Cigogne se je pripetila nenavadna nesreča, ki je terjala življenje 13-mesečnega otroka. Le-ta je spal v svoji posteljici, medtem ko je .njegova mati pospravljala v sosednji sobi Kar naenkrat pa se je udrl strop, kajti na podstrešju so bile velike količine žita. Ze pred 2000 leti je grški filozof Aristotel omenil, da ribe ver jetno niso neme, ampak da imajo svojo govorico. Da je to res, smo se do danes prepričali. Z aparatom »hidrofon« sprejemamo ribje zvoke, jih ojačimo in celo posnamemo na magnetofonski trak. Ugotovili so, da imajo tudi ribe posebne slušne in glasilne organe kot lupinarji in sesalci. bi bilo mogoče poleteti do oddaljenih planetov, na primer do Marsa, kajti kakor piše v »Trudu« znanstvenik Posisa-jev, s sedanjimi raketami, ki uporabljajo kemično gorivo, to ni toogoče, Fotonska raketa pa bo,pretvarjala svetlobno energijo neposredno v mehanično. S tako raketo naj bi polet do Marsa trajal samo štiri do pet dni. Za razliko od kemičnih raket bi pri fotonski delal motor vso pot. Pisec pravi, da so se možnosti za zgraditev takih raket zelo povečale, odkar poznamo atomsko energijo in razpolagamo z izkušnjami umetnih satelitov. Trdna voda Kemikom družbe »American Cvanamid« je uspelo, da so dobesedno strdili vodo. Dodali so ji 5°/o acrylamida, ki vodo strdi v trdne modele, ki stoie pokonci, ne da bi se voda razlila. Menijo, da bo imel izum lahko velike posledice. Zlasti bi prišel prav na ozemljih. kjer je erozija popolnoma uničila zemljišča — Kaj ne moreš biti tak kot normalni moški, ki bere časopis pri mizi?! Fotonske rakete na Mars Moskva — »Komsomolskaja Pravda« piše v svoji nedeljski številki, da bodo v Sovjetski zve_i v kratkem izstrelili umetne satelite, od katerih se bodo po določenem času ločile oklopne kabine, ki se bodo spustile na določena mesta na zemlji. Nekateri od teh umetnih satelitov se bodo lahko-sami spustili na zemljo z vsemi instrumenti,, pa tudi »z živimi in zdravimi potniki«. Glasilo sovjetskih sindika- tov »Trud« pa piše o fotonskih raketah. Problem teh raket je Sete v začetni fazi raziskovanja in njegova rešitev od zgraditve ter-reaktorja z akcijo, ki ne bo smel biti prevelik. Pisec članka pravi, da bodo fotonske rakete lahko nosile več sto ali celo več tisoč ton, za kakršne namene bodo pač namenjene. S fotonskimi raketami naj Naša ladja v službi geofizikalnega leta ena petina grama). To pomeni tretjino celotne porabe diamantov v ZDA, ki znaša približno 10 milijonov karatov, ali skoraj polovico svetovne proizvodnje. Sedaj zalaga angleško-bel-gijski-južnoafrikanski sindikat praktično ves svet z diamanti, predaja jih po 30 angleških šilingov za karat. Umetni diamanti so sicer še dražji, karat po 42 šilingov, vendar bo cena z naraščajočo proizvodnjo občutno padla. Dva tako resna tekmeca, sovjetski in ameriški diamant, bosta verjetno še temeljito zmešala ra- 3.0UVERA £imWGODA M.MUSTSR čune gospodarjem »diamantnega« sindikata. Ce mogoče upajo na sporazum z ameri-škirpi proizvajalci, ni umestno niti pomisliti na to, da bi tudi SZ podprla monopolistični položaj sindikata na svetovnem trgu diamantov. JUTRANJA S40. Ko je Sandu Mc Trigger ujel Kazana, se Je bila Siva zavlekla v grmovje in pričakovala svojega tovariša z vedno večjim strahom. Klicala ga je, ko pa je spoznala, da Kazana ni nazaj, si je sama,-kakor je pač znala, pripravila ležišče V grmovju. Noč je minila in po sončnih žarkih, ki so ji greli hrbet je.spaznala, da je že dan. S41. Strah v njej je postajal vedno hujši. Pozabila je na previdnost ln se slepa, nebogljena napotila- na obrežje reke, kjer sta se s Kazanom napajala, ko je počil strel. Kamorkoli je stopila, povsod se ji je med vonj po Kazanu mešal vonj po človeku. In prav na obrežju je zavohala tudi sveže sledove Kazanove krvi v pesku in na gorjačL 842. Ves dan se je nemirna plazila po obrežju, legla je pod drevo, kamor je bil Sandy Mc Trigger privezal Kazana — tam je bil vonj njenega tovariša najmočnejši. Lačna je postajala in vedno bolj nesrečna. Samota jo je navdajala z vedno večjo grozo. Prav nič si ni mogla pomagati. Še drobna miška, ki jo je izsledila, se ji je izmuznila.