Zemljica rodna . . .
Zemljica rodna,                             In še spomladi
zemljica plodna,                             cvetje v livadi
naša dobrotnica si;                         razveseljuje srce,
kav mu je treba:                            sladki sokovi,
vode in hleba                                tvoji darovi
človek iz tebe dobi.                        nam bolečine hlade.
Vedno dobrotna, nikdar zlohotna shraniš še naše telo; ti ga objemaš, k sebi prižemaš kakov otroka Ijubo ...
Fr. Ločniškar
¦¦»-                                                                                                                                                   =¦¦»
1 Te slike še nismo dobili. Kadar in ako jo dobimo, jo priobčimo v »Zvomčku«.
U r e d n.
112