■■".T »I« '.. '"ai * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB ■■ i i ■ , ■ ■»■Mi^M^Maiili^M Ursdailki U uprtvtUki pr« •Urh M0T a Uwn I UTAJILI BI NADI STAVKO. Washington, D. 0. (Federatsd Press). —■ Senator Bterlmg je občil članek v magasinu stry," ki kar gori protidelavsk« OBMBJiO VOJNO Moskva, 5u det. 4- Uradni sov-tski krogi opazujejo konferenco Waahingtonu z jM&im arcem, vtdo, da jie bo isjslovlla. Kari ek, glavni komunistični kritik d narodni h razmer, piše dnevne S. 1375, ki j« nu senatnem kolo- članke v "Pravdi" o konferemd darju ln -katero smatra za dobro p jc jI atavka v klavnicah. Edaj so ve- «k«tremne radikalce po vsem «Vf- |pjok vepjfl ^ w ir|(,|o kaj i^. nu ^^ in iMk<. is to konference t Velika iritanija ne trpi francosko hege-mije v tfvropi in ne bo dovolila adaljnega stiskanja Nemčije, ancija na drugi atrani noče reči, kattri strani bo v slučaju nove »jnt. , Anglija jo vsleQ sakonih ktttra tta Admiral skega ljudstva. Vsi zSupajo končno ie v silo in Ovijajo agitatorje ta mednarodni mir in svetovno bratstvo. Ekonomski imperij in strankfiaki triumf, zgrajena ns uspehu v tekmi sa gospodsr-«ke pridobitve, je prsvilo konference. Ali bo konfercaoa ponttrečilaf Vsa znamenja govora aedaj, da ponetrtči. • Jsponski hnperijalizem je zvrhan japonake politične kontrola. Japonski vojaki in bankirji nočejo ničesar popustiti od osvojitev v Kitsju ia Sibiriji. Oai celo prepovedujejo, da tt zasešenje Koreje omenja. Ameriška dtlegatija j: merek v mornarici, da jt predla gala Kitaju, da naj se šantungsko vprašanja nt predloši konferenci. Britanija t svojimi »0,000,000 podanikov v Indiji, ki so na kraju revolucije, in Holandska t sVo-jimi 40,000,000 podanikov v Ori-jentn, ki postajno večaliihsnj ne zadovoljni in neradi plačujejo ha rač, ne boata puttili Japonska na cedilu. Hardingova adminktrsci js, ki je sama odgovorna, da do seše Kitaj pravita v sadevi Ban tunga, jt t tvojimi deli priznala njegov porast Japonska izsivs drage silt, jo hoštjo prisiliti, da umskne je čete is KKtjt. Japonski litsristi pravijo, dt ne gs izvršiti, doktor niziral potrebne je red s ajt. J bo vstlo it vtliko taj razvije tako moč. Tako jt la ustavljena rešitev daljnovstot-nih vprašanj, ki tt tifttjo Kitaja. Diplomatja ne govore več o Sibiriji kot predmetu, o katerem se bo razpravljalo at konferenc ftoartlnt ____.Jtvo posebne ententne * j* misije, kstere sedež bo v Berlinu. Francija se ne zanima dosti sp prihodnja dva, plačilna obroka nemške odkšodpine, ki sapadeta v januarju in .februarju« kajti na temelju zavezniškega sporazuma ne dobi Francija niti csptima ttK vsot. , lz Berlins poročajo, da so govorice o ssgotovljenju morstorijs dvignile vrednost msrke. "f. * ■■ ;:.f 1 ' i m TEKSTILNI DELAVOI SO SS - ZDRUŽILI, petdeset zastopnikov rasnih orgs nizaeij tekstilnih jlelaveev. Praya združitvena konvencija te vrši Št e v marcu prihodnjega leta. 'Ce' in 'kadar" igrata vtliko uloga, kajti "«t" ' in "ktdar pride stvar na daevni red, tedaj se bo rtftevtla. Japonti pa lepo "vojfli rokah, aa kaUri st bogatt plasti prtmoga ia oljt, ko st vr-še tt ratpravt.'Ia do toga prer gt ia olja jt prav kratka pot-■ Kopat je najglasnejši ns konfe- oroti vladi v splošne«. Is tpieve «s Bradozemskem m j. m»n .p.) M Uko,v«l m); "^^It*"^ «*^!' " ur. Jtv. Mrutene državo ao -.T-.. ivuta« "Ne da bi poznal dotsjls #»• ik aH tiskanih komunikaot|t rai- eljtnih v dtšeii in dm«Hi, mislim, da bi mnoge komunikaci- ; t bftt prepbvadane po protipnn tarskem zakonu. < r * ■ ■. ^ I "Končno sodim, da bi st ta za- kon lahko raltcgnil saj na del propagande in vsakdo W bil pod vršen kasni, kdor bi jih širil v pravosodnem okrošju Zdruienih ršav. Vpričo Saoto-Vsnzettijsvt adeve bi bilo dobro, ds se sakon uvaluje in se rssŠirijo , njegove določbe." ■ A Stofrlingova predloga je ravno- taka kot razglašena Grabtmova predloga, ki je bila lani prtdlo- „.„ « » Tekatilni ientt kongresu, a jc bila končno Ntw Tork, N. T ^ Tekstitai ^ kwr je Narodna liga ss delavci so se zdru*.li« m ustano- ^ ^ pidmer M 2S5!SfM£ rJ* cve gonje v pravo luč. Posebno ur;. T" in obrabljeno šaro. Samoposebi se razume, ds Frsntij^ in Iulljs sledita v moči ns morju propor cijonalno trem velesilsm ns mor-u. Kroginkrog konfereate se sli-ji jo gUsovi, ki pripovedujejo, ds smo Še daleč od tega. da sc Hu ghesov program res isvede, dssi ravno jo mil in vsštn. japonska odklonitev odmerka le poetoji. Končno bo treba to odklonitev od kupiti s koncesijami v Kitaju in ftibiriji. • ln če se tudi tp izvede, tedsj bodo prtfeli iskati sredstva, cako se povila uničenje človeških življenje iz zračnih fiav. ta konferenca mogoče ponesreči in na njenih rasvalinah sc lahko skli&e konferenci narodov Javno mnenje, ki so ga ustvaril WeHm. Rusi in aoeialiati, je prtfe-lo pritiskati na rasne pametne in tudi bedaste urade st tujezemske zadeve. M Narodni materinski kongrsa in ortranirueija učiteljev sta apelira U na Ime. da naj obvattijo pred •ednikt o temle r "Mt zahUvtmo mirovno konferenco vsako leto, ,evt gonje v pravo velik vpliv v tem osiru jt isvršilo dvanajst znamčnitih odvetnikov, ki so predlogo tsk^razmrevarili, dt jc bHo joj. V kongretu tudi zdaj ni pričakovati) da tt kon gres prVČne pe«s«i s protipunUr skimi predlogami in gubitl las, ko ma 'pred sabo veliko drugega važnega dels. »e do rseevaia. -m«"" -k- —-----------, , držt polovito otoka Satkaliaa v dokler se ne vrll stdnja kanla renea. ki doseže korenine vojne iti odpravi trgbvske mfOiiee in u •t vari Zdruitae držt ve vsegt svt-Hb Toda ljudstvo bo moralo obv#- renči kadar se omimja praznik sastitid^nm.t^ ^^TkS mornarico in da at nekaj rtariklwash,ngtonsk. k> ladij stvtie ia fmtls med tUrt^elt itavtli ianftrUaMstm. *r£ Italija smatra početje Francije drenjajo sunaj pred pisarno |j|M TiJZ^z^srt ej&^-tr&ti: sv^jart^ ii^jp John E. O 'Hern, superintandent pri tvrdki Armour k Co„ jo po* Tyau pritožil, da konferetM»a traja It četrti ttden, toda atorila ni It nič sa laravnanje problemov glt-de Kitajske. Tyau ja dalje sporočil, da konfersnes nima rttnegt namena roditi kitsjske probleme, ftkods. d« ni isjavil, da sploh ni-hčt nt stavka. Za njim prihajajo Hupcrintendenti drugih tvrdk in isjsvljajo, da jt produkoija HM)-odstotna. Po tej samohvali pa pravi 'W. B. Fsrris, superin-tendent pri tvrdki Morris^ Co., da at Ijudjt, ki iUtjo delo, kar Vghoda; Američani hočejo imeti prsate rake in ne maarjo nikakršnega pakta s Frsnoijo proti Nemčiji- — To so protislovja, ki jssno kažejo, da je sastonj vsaka batsda o kakem razoroženju. Wsahing-tonska konlsrenca Išče le sredstev za eentjio vojno. Velike jeklene bojne ladije, ki stanejo miljone, so nerodna in tjfrtga roč v moderni vojni, zttol tt lahko odpravijo in nadomtttljo $ podmorniki, aro-plani in strupenim plinoin Zadnje jt^senejle in bolj učinkuje. Med-tom pa ne vidim* nikjer, ds bi dektiee mnuieijsktti.podjetij padle na borzah. Kapitalistične države st bi rade ognile novi svetovni vojni, toda wtthingionsks konferenca ne bo ustvarila novih r^vno-vesnih sil. Nobeno svetovno vprašan js ne moro biti refano brejs Rusije in Nemčije.'" Končno piše Radek, da edino ktuftrcnca, i kattri bi bila zastopana vaa ljudstva, bi mogolt položila temelj sanesljivemu miru. VELIKA 2lUUENtfKA NE- ZOODA. Pa. Dva le- SPREMEMB NI PREDLOG K PROHIBICIJl va prinese Imokavtarjem dobro plačane oglasa. ' Raj pa pravijo dslavsl ia njih voditelji T Msnjše klsvnice sa vsi ztprte, v valjih kltvnlcah jt pa zartavkalo okoli dvanajst tlsol ddsvcev in v par dneh ssitavka-o vsi, ko bodo stavkovne strats ra»poetavljtne. . Koliko jc verjeti mtsarakim baronom ht golemu orodju — su->erintendentom, govori ds m jt v torsk že mtto pod rili' lo. Za nek s t tre kost jt bilo trtbt plačati kar po Itiriioenft vel pri funtu. Podražitev mesa govori najjasnejt,' dt je stavka eftktiv-na in da jo mesarski baroni prav dobro 'ibčutijo. Po ntkaj dnsh Waahington. D. 0. - MU, kon-greaaik is Mar)rlanda, je predlo lil kongresni sbornici zskonskl nsčrt, po ksterem naj bo dovo Ijeno pVodsjati lahko vino in pi . udarila drug v!vo v kongresnih dbtriktih, v ks-nji vozovi, 0grs-'lcrli< *« vnlilti iarekli sa toče- . . ... __Ll. luliLan« nI.. Im U.aiil/i. Philadelpbia, kalna vlak« tfa drugega. Bprcai.*. 7 . jeni iz b«as. so ae zdrobiU in pa/.nja lahkegs pivs in vina. Predlo drtine ao pričele goreti. Mrtvih K* dalje dolo*e 'JO eentov davka je dvanajst eseb in več ko dvaj- ja irelono pivs in set jc ranjenih. M vino. Ti deiolbi sU bili od* 8t roje vod is Walter. Vsekel je UaSaai davčnemu odaeku. mrtev in železniška dru*i>a je tsj Mr. Hill jt v r^njem zaseda ko j najavita, da je nesrečo zakrUjnju predlagal, da ae praklile Voli- vil mrtvi strojevodja, ker ravnal po navodilih. al I Ministrska krita v Franciji. Pariz, C. decembra .—Min »ti »k i predsednik Brisnd je naSel doma akutno krito, ko rc jc vrnil i« Amerike. Njeaovf polKi^ni M Ki ga obtožujejo, da jt( 11 tvoja misijo v V/ssh-ingtonu. prvtč, ker nI preprtfrd Američanov, da tt fraaeoska mili tarietičns politika ajema t llugki -vim programom, in drugič, ker nI pridobil Amerike^ ta francoski program v Evropi. Časopisi napo-ved u jejo, da Briandov kslHi^t pade v dveh tednih. *lead torijih" na Kitajskem. Peščica informseij o razpravah na tej seji dokasuje vso hlnavščlno imperija* f listov. Znano jt, da so delegatje vseh vtlttll slovssno spr»»jeli reso* lucije, M so obetaš Kitajski "svobodo, neodvisnost in intf- * griteto". Resolucije tt bUe jttt "v načelu?, toda )u» njiht ACesarskl kralji so ni«., še nikdar kassli »vojegs vrnejo kitajski teritorij _ usmiljenja aa tak nalin, pa gt gojtm, še Attgltll in Japonci st6rc tudi itd s j nt izkazujejo. isto. Francija Ima najmanj inttrt- ftmokavsarakl listi so po svojt aov na Kitajtkem in Mto lahko ocenili števUo stsvksrjev na pod* ntkaj Irtvujs na vtljolliodo dru* lagi izjav suptrinttndontov. Is* gih. svili so, dt stavka ismiKl 25,000, Angleži in Jtponti to odgovo-itUveev t Qhi#agu 1,100* ta l»i|r rili, ds ns vrnejo nič. Ztnimivt jt razlik s msd hinavstvom Jtpon* eev in Angležev. Balfour Jt dcjtl, dt Anglija nc mohi vrniti teritorija v Kowloonu, kor potem bi b^l llongkong ispostsvljcn ngptdop sovralniks, ki Ima artiljtvijo. To bi bilo sls bo st svstovni mir. V Interesu "splošnih in nstebilnlh Interesov** torej jt, da Anglija obdrli kitsjski teritorij. Japonsl so bolj odkriU la povedali so, da potrabujsjo kitajsko ostmljs ta* radi svojih lastnih Interesov. Jsponski tdmlral Ktto, šigtr prti so posejsne s krilci in kolajnami, je vlerai naznanil, da bora konferenca čakati najmanj uttrn dni nt tdgovor Japonske vlade glede smsnjlanjt bojnih biimo Št lahko čitali, da to"mtstr* ^l^^IH^m S^SS?** ^ ^ " JL. 1__ ^ Vesti, da ts na konfeveoei sku- t^tL J** trojna ali šetvon^ alfjtnet. ki Vsi« klavnice so Matraltnt od )ltdom in mrzlo. Heveriii vetrovi. Tempersturs v seilfEai«KA AJ^iTlttM Trat, Opatija, Zadar ' • »—aj. "I1 % " .- . ' •' ......- ' "v f ,ZVW.58 a— ^ *T-!*,u,,)l IZDAJAMO i.km v kronah. llr.li 1» dolarjih, pUiljlv. aa mi« MjSnuM banki i» mli ajeaih podralaliah. PRODAJAMO parobro^n« |a i>l«m»ke Mm IkUutN loaje la aa vm iru. IZSTAVLJAMO todi Seka. alaHJiva t afaktivaa« dat« aH JeJiSOiM KASPAR STATE BANK, PROSVETA UVLJA LtUAt ftfanci kupujejo IfajviŠjo GLAVNI STAN i aSiT-M ta LAWNDALB AV|U CMICACO. ILUNOll. IzvrŠevalni odbori * UMAVNI OOMKi MmJMJ«! Cihkm, mm a* I lit>■ Am, utentoil.tk Am HiMi m kk Im ihkorm. i»m , m J»«»»mil kmbsr. »m mt, 01»««. Mm.. m m»m Nadzorni odbor: r Bmk, IU1 t. N«f«M A«i. Ckk«i% I*. TUkovni odbori Zdniiilrmii odbori PRIJAVI NAJ «11 Prosim, do ee ml BflMi v krit-kem in pride k meni v Libby, Mont.V moje nečakinja Giselft Htosr, ker pri meni im« fttiri priporočena (registrirana) pisma i« *t are Kg krej«. Ker ae bom v krotkem preselil is Libbjr, Mont. »Je efto važno, da ae pravočasno prijavi. Moj ttaftlov je: Mike fttorrf P. O. Box 664, Libbjr, Mont. n. M im* dr. j. v. orahck ZDBAVNBL »Uradne tlb tot 10iOQ ajtttraj > > do 9 t$0 popoldne* : j •v; ' j&J % TaMi^a 1 Telefon Oedar 8818 mm m tea^mMaemm« am a M, m. nnUUMBff Dnhoboroi ao imajo v Združena državo. Vancouver, B. C. — Večje število duhoboreev, pripadnikov ru-ske verske sekte, i« bilo naseljenih okoli Nelaona, a C. Hoteli so se Useliti v državo Waehinfton,' toda priseljeniški komisar jim tega ni dopustil. Na kanadski pa-eifični železnici jih je ustavil iti poslal nazaj, ker je mnenja, dtf so "filosofično-anariiietMnih" nar sorov, kakoršnih pa, ne trpi "de-lela svobode". — Že nekdaj so imeli ii ljudje veliko smolo * po-tovsnjem, ko so dospeli v Kana-do. Kakor takrat so tudi pri tej priliki protestirali s protestno parado. Na poetaji eo trije v čakalnici, ko ao isvedeli sa odločitev, da so isključcni o* Združenih držev odločno preteetirali s tem, de eo se trije Izmed njih slekli ter pričeli plesali Adamov pse. Rezultat protesta sa vse j« bil« ječ«. Za kuhanje pin doma Str.. Mi*"1* >amum |mm s. rmrmi,,,*..... ^anukanIim fenfr.................& i l*aoMr«m v nam»UM m MNAi K * m ttWHITl lEMt PROSVETA GLASILO SLOVENSKE naroohE podrokn l 4conote ■rNA^sX8v^W%rNA„„,N, KOOPO.NI JUN..I. rim, ftkjpft" se »o vraiajo. | •tik s NmI*t mi »m, kar laa "PROSVETA" MIT-M U. U«r»4l> A»—ChUmgm. IHteeU. "the ewuotfnroie>fr lw ml NatfeMJ miglild, p Poaavit« Datum v MMMi 4a *M >a • U« UM, «U M naNHbri konji in ljudje. HL — Ii»wilri Um v Chicagu so M pričeti bujati in ee «* bodo več dali ia-koriščati lakomnim pode*aiko» kot stavkafcazi v bodočih stav kak. Skhean je bil shod zamor akih delavcev, katerega ae je%-deležflo več ke šeet sto oaefc. 1*> je bil sačetek kampanje, da ee i delavci organizirajo Ameriški delavaki federaciji. V načrtu imajo, de organizirajo evet za mo rakih organiziranih delav0*y. ki bo poiiljel avoje delegate k ee-jem Delavake federacije. Na ahodu je govoril tudi Fitz- ZA VOJVO V ZKAKU 81 PRI PEAVLJAJO Ctadna, selo čudna eo danes poU diplomatov. Waehiagton, D. 0. — "Med tem ko govore o znižanju orožcvanja na morju in na suhrfn, ao ljudje dne & decembra v Wašhmgtoiiu lahko opazovali, e kakšnimi stroji ae bodo bojevala bodoče vojne. Člahi komiteja, ki reprezentira pet veleeil, eo stopili i« mornarske palače, a lahko ao opazili mornariško zračno ladijo C-5, ko je plula nizko in se kretala sem in t je kot raca na vodi. Bila je to ladija, ki je napolnjena s plinom, kateri ae pridobiva iz helija. • Ta patrick, predsednik Delavake - ■ no dereeije Vc^eagu. Rezlošil L P« R ne tapah m tudl nC eki Človek je najvišje živo bitje na svetu, pravijo znanstveniki. Človek je ustvarjen po božji podobi, govore duhovni, ki sq študirali sv. pismo. Tam v New Yorku je znana Bowery„ki je za veliko mesto to, kar sta v Chicagu Madisonova in Kanalska ulica. To je zbirališče proletarc$v,f ki so brez dela in iščejo delo. Tukaj je nekaj dobrosrčnih ljudi ustanovi-lo misjon, ki pa ni podoben misjonom, na katerih se rešujejo človeške duše. Tukaj se v prvi vrsti rešujejo človeška telesa. Ustanovitelji tega misjona so pač praktični ljudje in menijo, ako se reši človeško telo, je rešena tu di človeška duša. < t , Vsako noč o polnoči se odpro vrata misjona, kajti v dolgi vrsti stoje pred njimi proletarci, ki ne morejo dobiti dela. Obrazi so obriti, čevlji in obleka snažni, kar govori, da imajo ti proletarci spoštovanje do *amega sebe, čeprav niir.ajo okroglega v žepu, da si kupijo Skodelico sla-be kave ali pa hleb kruha. DelaH bi radi, pa dela ne dobe. Kjer vprašajo za delo, jim odgovore, da imajo še preveč delovnih moči. Lenuhi torej niso, ampak pridni delavci so, kateri so vsled današnjega produkcijskega sistema vrženi na cesta Pa tudi ljudje, ki če bi se oblekli v fino obleko prav nič bi se ne ločili od bogatinov, industrijskih kapitanov, finančnikov, trustovcev in drugih mogotcev na svetu, fo naukih znanstvenikov so najvišja živa bitja na svetu, po tyukih duhovnov so pa ustvarjenima božji poduki. Kljub temu pa stoje vsako noč tukaj v vrdtf in mfrno Čakajo, kdaj se odpre vrata misijona in se pričneta dtelit! kruh b^kot pokorpi služabniki velcj&šni~-kava in se jfm dovoli vstop v tople prostore. Tam v hipodromu malo stran se gnete občinstva. Na odru so konji in njih gospodarji. > Konji so navajen^- malo drugače stopati kot navaden farmarski konj, ko vleče plug ali pa teild vos. Za te konje je prirejen "banket?' in vsakemu konju strežeta po dva hlapca. Dvorana je polna zijalaatfth ljudi Seveda ljudi, sitih in tolstih lic. » akcije. To je samoposebi, Obrazi nekafcrih so zaripljeni Sd vsakovrstnih močnih pi- ct' Prvi fc inJel B*rae11' ,d* Jač, čeprav živimo v dobi splošne prohibicije. Nekateri; prin^^;itlav.^ea^L^nTaonria,-teh zijal se celo prištevajo med inteligente, a vsi zijajo v(nisaeije. Ali navdušeno ploskanj« konjski banket, se smejejo* šalijo in gledajo konje, ka- tovornikom je pokazalo, da be kor da jih niso še nikdar videli v svojem življenju. Nobenemu teh sitih ljudi ne pride na misel, da tam zunaj v temni noči stoje njim enaka bitja, ljudje, v hladnem dežju, premočeni do kože, in čakajo, kdaj se odpro zborovaloem, kakšne skušnje si je pridobil v letu W08 kot orgs nizetor mad zamorci, ko-je orgs niziral zamorske natakarje. Takrat eo bile Kohlsaatove reetavre-eije znana prikazen v Chicagu 1L H. Kohlsaat Je iedajal dnev nlk "Chicago Herald/" Fitspe trick je dobil poelovnioo sa iS kalno organizacijo zamorskih natakarjev. »klical Je ahod v Q*ia-novo dvorano na južai atraai sta. Bila je nedelja. Izročiti ie tel poHlovnico novi lokalnKo nizaciji. lato Jutro je pa 4čutili v srcu, tega niao povedali, kajti ljudje,' ki ao dodeljeni diplomatičnemu štabu, so tA^o izurjeni v govorjenju, da ima jezik navadno dva pomena"* kadar govore. Pododsek, ki ee ^eča z bojnimi sredstvi v zraku, je zaključil ae jo, ko je bil preliminarni razgo vor končan. Ko je pododaek izvedel, da Moffet podpira Hughe sa, da ne ho za omejitev atrojev ki alužijo za bpjevanje v zraku ker ae vsak komercijalni »troj lahko spremeni v bojno mašino, so gospodje rekli* da niso priprav Ijeni, da se o stvari debatira še dalje, Bk^perti, ki pazno slede razpra vam o znižanju or^iija na mor Aa auhejn, govore, da bodo V bddoči vojni igrali glavno vlo go stro|j i, ki ilužijo bojevatoju ^ zraku. Značilno je, aa se razgo banditje. Mehiko, Meh. (Ped. Press. Max Worth). — Prišel »en ▼ Mehiko z občutki, da prav slatoe postoji za mojo varnost. In ker nisem i- mel veliko fagubHi, čeprav padem band rtom v roke, sem še toliko bolj počutil željo, da ae vrnem s tem, kar imam, zopet v Združene države. Ko aem doopel na mehiško mejo, aem ae najbolj ustrašil, da se Mehikanci ne poslužujejo papir-liatega denarja, ki ae lahko skrije 4 kalnem raztrganem žepu, ampak rabijo samo zlati in srebrni denar. Ker aem prišel iz deie-le, V kateri celo vknjižene obveznice nistv varne in jih drže v jeklenih »hrambah pod ključem in dobro zastražene, sem mislil, da mora ta svetla kovina obrniti nase pozornoat vsakega mehiškega tatu. Hodil* aem okoli po glavnem mestu Mehike zelo malomarno, pa vendar niacrm bil oropasi. Sploh nieem slišal o nobeni tatvini, pa tudi nisem videl v časnikih z de beHmi črkami tiskanih napiaov o roipih. Čudil sem se temu pojavu in vprašal aem sebe: "Ali so ropi v tej deželi tabo številni kot igranje na kocke in tihotapstvo z o-pojnimi pijačami v naši deželi, da |e več ne poročajo o njih v časnikih!" ^Co sem stopical okoli po notra njem jnestu, kjer sta doma industrija in trgovina, aem opazil,/a a hodijo ljudje, ki noaijo male vre čife na hrbtu. Opazil sem, da so vreče težke, a minilo je precej dni, da ae je radovednoet tako povečala, da sem vprašal te lju di, kaj vendar nosijo na hrbtih v vrečah. Izvedel aem, * da M ajik srebro in zlato. Tukaj v glav nem mestu Mehike ao hodili ljud je, ki ao npsili * zlato in arebro vredno več tisoč dolarjev, in stra ša, jih «ii spremi je vala. Če bi *e Jkaj takega »zgodilo v našem mestu,, tedaj bi roparji zastavili pot s svojimi avtomobili prve. vrste Mogoče bi bile konkurenca med varjflo, katerim bojnim atrojem rDip(irji. ,ia to^vaji tako velika jo, da ao priHi^e konferen- mf& kdo ima pravico nerodovitni sede niao padle na tla.. Led med zamorei je prebit 11 Med tietiipi, ki ao zamoree radi izrabljali kot etavkokaze, ao a«. čo, da razpravljajo d miru. Kako strašna bo bodoča vojna, pa gotore govorice o glavnem o-t , režju v bodoči vojni. Bojne ledi-'®v. Je eo lahko napravile velike ško-de, veliki topovi ao marsikaj porušili, zračna brodovja, Aborožer na a atrašnimi eksplozivnimi in plinskimi bombami bodo pa opre- eft)a lift Veliko pokopališče, na katerem bodo mrliči trohneli kar vrhu zemlje, ker ne bo nikogar, ki jih pokoplje. Taka se prerokuje bodojtamu človeškemu rodu. Pri vsem tem prerokovanju se pa oblastniki trkajo po prsih in kri-če na v$f ^las, de šivimo v dčbi krščanake oivilizacije. Ob Čaau stavke klavniških delavcev pred več ko deeet leti, ao držav v Chicago. DoŠiveli emo tudi, da so ekašelt povzročiti v ka anejšem čaau plemenake izgrede is edinega rasloga, da se samor ski delavei še nadel jo izr4blj*jo kot stavkoksai. Polt, pleme, narodnost ne morejo ločiti delsvcev, ker kapital^ ntični intereai enako izkoriščajo vae delavce. vrata misjona, da potolažijo svoje gladne želodce s ško-delico kave in koščekom kruha. Seveda, .ti ljudje tam zunaj v dežju so brezposelni delavci in nUo konji, za katere h \ JSL Je bila prirejena velika reklama v šmokavzarskem čAso-f pisju, ki Uko rado zagovarja <#sedanjoM krščansko civilizacijo. Siromaki so, ki nimajo med krščenimi in nekršče-nimi ljudmi, ki so se zbrali, da napasejo svoje radovedne oči na konjski pojedini, zagovornikov. Tem krščenim in nekrščenim ljudem, ki gledajo konjsko slavnostno žret-je, je konj tudi več vreden kot pa siromašen in breapo-seln delavec. Delavec ima -zanje vrednost, kadar sanje dela. Takrat izkoriščajo njegovo delAvno moč, da po-množe svoje premoženje in da posečajo lahko konjske ali pa pasjo bankete. Konj stane denar in izguba je Velika, če pogine. Delavci jih ne stanejo nič. Kadar jih ne potre bujejo, jih odslove, vržejo jih na cesto. Kako s* prežive, za take malenkosti se radovedni gledalci konjskih banketov ne brigajo. In če potrebujejo delavce, je treba le mig niti, »aj »o miljoni brez dela. Konjem se prirejajo banketi, ljudje stradajo, §0 brez strehe nad sabo in tavajo po mestnih ulicah. Poganski Rim je ob času mogočnih rimskih cosarjev priredil marsikatero neumnost I Virtual je bakanmto, krvave igre v amfiteatrih, Nero je celo dal zapallti Rim, da so se on iQ njegovi oporniki zabavali ob pogledu na ognjeno morje. Ali U poganski Rim se ni nikdar bahal, da je sredi krščanske civilizacije in da je udejetvil nauk jevega sina is NazareU: "Ljubi svojega bližnjtka kot samega sebe!" Nak, kaj takega ni poganski Rim nikdar storil. Počakati ja bilo treba, da so krščanake cerkve popačile nauk tesarjevega sina Uko, da Je mogočnežem vleč in tedaj je šele pričelo ponosno trkanje po prsih: *Mi živimo v dobi krščanske civiliucljet" Ameriški vojak prehodil vso ., Euaijo. ' . T^i^T j, 4, i- i s Higa, 6, dee. — Ameriški pro* atak Sydney Viknren is O rami Korksa, N. Dek., ki Je eluftil v ameriški ekspedieiji v vahodnl Sibiriji in se nahaja v nožnemu is« mi M jenih odkar Je izginil v mami 1990, Je včeraj prišel semkaj U Ter i jok ija, Finaka Viknren prs-vi, da Je bil tkti dsn, ko ga je zmanjkalo, na neki ruski veselici v Vladivoatoku, kjer ao pili vmlkn (tganje.). V pijanosti je odšel | Kual, In ko se Je stresnil. Je liil 90 milj od Vladivoatoka. Nazaj ni mogel; nadaljeval Je pot proti sa pade. Vso pot Jo večidel prehodil Kno leto ga Je vselo, da Je prišel v Omak in od tam Je potretioval enem meaeeav do Petrogreda in tlo Hnake meje. Književne vesli. Ameriški družinski koledar za leto 1H22. Osmi letnik. Izdela, in, založila Jugoalovenska delavska tiakovna družba v Chicagu, tli. Cena 75 pentov. Dobro blago se samo hvali. To velja tudi sa Ameriški družinski tioledar.'Slovenski delavei v ter-rlkl dobro poznajo to knjigo, zaj ao pokupili še sedem letnikov, torej bodo t enako zadovoljnoatjo segli tudi po osmem. Koledar je poln leposlovnegs Čtlva; pesmi, črtic in vsebuje tudi kar dve igri, in aioar Ivan Mole-kovo tridejanako dramo "Trije krglji" ter Fr. 8. Tavčarjevo dvo-dejsnsko satiro "V uredništvu"; ohe sta primerni sa uprizoritev na naših malih oe .Al) to še-ni bil konec čudežev Obiskal sem glavni stan narod ne železnice. Ko sem štel pred poslopjem* pridrdra ekspreani voz in voznik je Vrgel nekaj malih vreč na tla in je .popnal konja *> pet naprej. Vreče eo oetale brze straže. Več ljudi je stalo okoli drugi so pa šli mimo. Meni je bilo še znano, kAj v teh malih vrečah, mojemu eme-riškemu prijatelju eo pa bile nekaj novega, nepoznanega. "Kaj pa je v teh vrečefct" me je vprašal. "Zlato," aom odgovoril. "Vraga! Kaj poveš!" je odgo verii e ameriškim patoaom. v "Well, če mi ne verjameš, pojdi tjekajle, pa se prepričaš, sem mu odgovoril pojasnjevalno. pristopil je k vrečam in sunil eno z nogo. Zaslišal je žvonketa-nje zlata. Zdaj je vedel, kaj je v vrečah. "Wfell," je dejal počasi in za-trgnjeno, "mihlim" — da mi ni treba povedati, kaj je še dodal. Ttfka je Mehika! Dežela revo lucij in terorja, dežela, v kateri ae ne spoitujete človeško šivljc nje in lastnina. V duhu aem pre mišljevgl mnoge zgodlbicc, ki sam jib> čital v dnevnikih "New Yoi% Times"" in "Chicago Tribune." In pogledafl sem zopet na vreče, polne elate, ki ao ležale na hod niku brez straže. Nekaj časa1 je minilo in prišel je uradnik, ki je pobral vreče. Za- 777. Živi sku-jub temu je razdeljen v dva tabdra, ki m lljeno in Mirbarsko kolj.ta med seboj. Večji tabor je v |M,ju s Anglijo za neodvisnost, toda manjši tabor pomaga Angliji pn klknju krvnih bratov. J(. vzrok tako veliki neslogi in sov-raštvu med Ircit Vera! Vera je razdelila Irce in v imenu vere ae pobijajo med seboj. / Anglijo imajo premirje že nekaj mesecev, empak med seboj se k«»-jejo dalje v interesu vere. Kai<>-icizem in protestantizem! Kat.,. ičani vpijejo, da na otoku ne sme >iti prostora za protestantovske Irce, in protestanti kriče, da ,, sme biti za katoliške Irce. ,Ako se zgodi čudež, da jim Anglija podeli svobodo — in Anglija jim j., mora direktno dati, kajti irci so tjrsslabi, da bi si jo sami izvojc. vali -— tedaj se bodo sami poklali, t^ko ae prei ne spametujejo. Strašen je verski fanatizem. Sužnost in blaznost sta njegu posledici. LjudstvoKki trpi na tej duševni bolezni, ni zrelo ne np<>-sobno za avobodo. Zato pa je toliko hlapčevstva na i^vetu ( i kev, in aiteer vsaka brez razlike, j danes ▼ službi največje reakcije, največjega izkoriščanja in največjih hudodelcev. t • • Takrat, ko je bilo veliko Število liberti-bondov v rokah delavcev, je šla njihova vrednost navzdol. Danes, ko eo brez malega vsi liberti-bondi v rokah bankir-ev in drugih bogatašev, gre pa njihova vrednost navzgor. M h m, še bomo kupili, še . . . Francoski bankirji, ki so v strahu, da Nem&ja bankrotira, ni; smejo še obupati. V Ameriki imamo sodnike, ki objavijo prepoved — in stvar, ki se ima zgoditi, se ne zgodi. ;Ako se torej bankirji obrnejo na nas, jim poaodinio takega sodnika. Bankrot Nemčije je malenkost vpričo -strašnih k a lamitet, ki so Jih že preprečili ameriški "yidžunkšni". vo "l,oM»a od mize in postelje" *om misliti. Prišel sem do za-In Anatnle~Francevo "Crainque-^kttn*ka. A* mm f%it mImmii bille,\ katero je prilično dobro ključka, da aem bil nalagan. Vča ai ee mora tudi ameriško Čaaopia-je; odstrani^ od reanice. Vfeeno aem pa tpil prepričan, da Je alato varnejše v Mehiki, prepojeni baaditi, kot so obveznice svobode v zaštonoljubnem New Yorku s njegovimi deset tiaoč policaji. IS DKLAVmOA SVETA. Mttičarji ostanejo v južnem Oo- loradu.. Coloradaki governor Shoup Je dejal te dn£ da ga vae "prošnje, pesteati, zahteve in »Trožnje-f njrprtettije, da bi umaknil vojaške lete is okraja Huerfa-oo, kjer ee rmlaiji v stavki. Italija s«} boji Jugoslavije in zato zahteva veliko armado. Jugoslavija se boji Črne gore in (Albanije. Rumunija, Madžarska 'in Poljaka ee boje Rusije in hočejo, da ima Franeija veliko armado. Japonci ao'v strahu pred Filipin ci m zahtevajo veliko floto. Koga ae pa boji Švica t Najbrž nikogar. Do danes še ni zgradila niti ene bojne ladije. s > \ • • • a Ako Je washingtonska konferenca povzročila izgrede v Italiji, tedaj je papeževa molitev za u- speh konference re^ pomagala. • • • Nekoč jc bilo mesto. Zelo lepo mesto. Imelo pa je slab sistem odtekanj* nesnage; vsledtega je iinelo" precej bolezni. Nekega dne je eden mestnih očetov prišel na krasno misel. Predlagal je, da »e vrši konferenca, ki naj zaključi, da nalezljive bolezni ne smejo več razsajati v mestu. Ljudje so navdušeno zapleaali. H ura! Bolezni ne smejo več razsajati ! Toda bili so drugi ljudje, ki ac niso strinjali. Rekli so: To jc ekatremizem. popolna odprava bolezni so sanje. Konferenca mora biti praktična; naj se odloči za omejitev, bolezni. In veČina je pritrdila: To jc prav! Bodimo praktični in omejimo boleziii. ' r' • Zbrali ao se < velikaši v mestni hiši in slovesno zaključili, da vsi bodoči bolezenski izbruhi v mestu morajo biti strogo omejeni. Tedaj je nekdo vstal iz občinstva in dejal: Vale besede ne za-ležejo nif. Zakaj ne1 zgradit« kanalov sa odtekanje nesnage? Grosa in strah sta spreletela navzoče. Nekdo, ki se je prvi zavedel, je zatulil: 8ocialist! — Drugi so ae opomogli. Da, da so-eialiat! In gledali eo a pomilovanjem na predrsneža. Ubožec! Najbrž mu nekoliko manjka. Graditi kanale Y Kajpašct Bedastoča! Da ae upa kdo govoriti o takih grdih rečeh v visoki in spoštovani družbi!../ Govornik Je zapt*til hišo in meeM — zaničevan in pregnan. In konference Je sklenila, da morajo imeti bolezni pamet. In potem —' ■••Potema" ni bilo. Vai mrftani eo pomrli vsled bolezni. — John Marvell VS.T.B. PROSVETA OROZDJK, OEOEDJE, GROZDJE! skrili v torai. M N>«lt«llk JOS* ZELE Slovenski pogrebnik, Washingtoau. blUo patentnega urada, Uko ds mi IskKo vso o-sobno opravimo vole patentna NIZKI CICNi. F. KERZE 6033 Si CUfar A v«., i CLEVELAND, O. VICTOR (UB CHBVALERR DX MJLLSON ROUOK.) ROMAN IZ flASOV PKAKtfl SKK KMV01.UU1JK. hranilo ai je to vzvišeno ime, dosi tem I« obveščeni in sami ne ve-ao njeni edini kralji, ki bivajo fr|QM>." njej, sodni pisirji, sodniki in "Torej poilči proetor!*' pravdarji. Zraven ao ae naslanja ; 4,Tu je poZvetovalnica," jc de la mračna, aiva poslopja z maj jala soproga. Imimi, omreženimi okni. To je bi- "Hm, zelo je velika," je la ječa s posameznimi zapori, kilmral Hichard. . Spisal Prevel s svojim Dopm sW> Ferdo Perhave«. (Daljo.) "Pridi, Lorin," jc doj^l Man-riee, "padi in oglej si to zcusko; pahnjen si s preatola, Loiin; i. mam .»oda j nekoga, ki ga imam p, ]e i i k<> tebe; zate b\dak>življe-nje; :.anjo, in to ni nič novega, zanje sem žrtvoval svojo čast." I "T »tosiljive,!' je spregovoril LoriD / resnostjo, ki je pričala o njegovi >cliki ganjenosti, "skušal bom Alaurica ljubiti bolj nego \ ns, sicer neha on popolnoma ljubiti mene." "Sedite, gospod," jo odvrnila Oenevieva amejoče. "Da, sedi," je dejal Maurice stitkal na desni strani roko svo jemtt ^prijatelju, na leVi avoji lju biči ip začutil v srcu ono blaže nost, po'kateri zamore sploh hre peneti človek na tej zemlji. "Ti torej nočeš več umreti, ne daš se več ubiti f" "Kako to!" jc vprašala Gene-vieva. "O, moj Bog! kako nestanovit no bitje je človek/' je rekel Lo rin, "modrijani imajo popolnoma prav, ko zaničujejo njegovo lah komisClnoat! Ali morete verjet milostljiva: tu je nekdo, ki je ho tel včeraj v ogenj, ki je hotel ske čiti v vodo, ki je izjavil, da zanj ni več sreče na tem svetu - in ven dar ga najdem danes dobre vc lje, veselega, z nasmehom na ust nicah, srečnih lic, življenjem t srcu, pred bogato obloženo mizo Res je, ničesar ni pokusil, toda to ne pomeni, da je nesrečen. "Tako!" je vzkliknila Gene vieva. "Vse to mu je rojilo p j glsviT" "Vae to in še drugo; pripovt d o val Vam bom pozneje; toda v tem hipu sem grozno lačen, na če mer je kriv Maurice, s katerim sem'moral sinoči tekati po vsem mestnem okraju Saint-Jaecjues Dovolite mi torei, da ae lotim Ve Sega zajutrka, 'ki ae ga, 'kakor sa mi zdi, ni še nihče dotaknil." Za hip je jel Maurice sumiti toda le za hip. Kazun tega ga jc (ienevievina bolezen tako prctre sla, da ni utegnil tolmačiti nje nih beaed. "Res, prav ima!" je veselo Maurice vzkliknil, "zajutrkuj mo! Nisem še ničesar zavžil, iu Yi tudi pe, Genevieva." Ko je izgovoril to ime, je Lo rina ostro pogledal; ta ni treni z očesom. , "Ah, ugknil ai torej, da je bila ona?'* jo vprašal Maurice. nlH "Pribogul" je odgovoril Lo rin in ai odrezal velik kos gnjati "Jaz aem tudi lačna," jc de jala Genevieva in mu ponudila krožnik. "Lorin," je rekel Maurice, "» noči sem bjl bdlan." "Bil si več nego bolan, bil ai blazen." - "No, zdi ae mi, da se danea ti ne počutiš dobro." "Zakaj!" "Zložil nisi šc verza." H "Ravnokar sem taialil,na to,' je odvrnil Ijorin. ^ jih je namakala Seina črnim blatom. Ped oboki nad vrati je visela ponoči ^ svetilka z rdečo lučjo, znamenje tega mračnege kraja boleeti. Na predvečer dneva, ko ao Maurice, Lorin in Genevieve skupno zajutrkovali, jc atresalo tlak obrežja in jetniške šipe zamolklo d rd ran je voza. Pred obo-čenimi vrati je ropot potihnil, o-rožniki ao potrkali z točeni svojih sabelj; duri so se odprle in izstopila je neka ženska. ' Takoj je zginila skoz vrsta, odprta na stežaj. Trije ali štirje radovedneži, ki so ob svitu bakelj molili kvišku avojo vratove, da )i opazovali jetnico, so se kmalu "Oe z Oracijami Feb ae oglaša Um nebeško doni. A si runa takoj ae> ugaša, «'im Venere čar je temni." deja "Dobro za začetek," je Maurice v smehu. "H tem se inoi^aš zadbvoljiti, leor bomo govorili o nekoliko min j veselili, stvareh." "Kaj jc vendart" jo vpraša Maurice vznemirjeno. "Kmalu bom na straži v ječi.' "V ječi!" je rekla Genevieva "j»H kraljici1?" "Pri kraljici . . . menim, da.' Genevieva je obledela, Meuricr je nagubanfcil Čelo in napravi l'orinu snamenje. Ta si je zopet urezal kos gnja ti, dvakrat večji nego prej. Kraljico so bili reoniČno prepe Ijali v ječo, kai^or ji hočemo slediti. . XXXIV. Ječa. Ne oglu med Pont eu Chang« m <4u»t muz Fleurs ao im dvigali v čanu naše povesti Stanki stsre palač ea Ltidovike, ki ao jo kratko imen »vali polaeo, ka kor so imenovsli Rim mesto. 0- ■ r ^ ►pet Žej nsks jc oatala z orožniki pri prvih vratih; morala je še skoz neka nizka vratca, toda v tem je pozabila skloniti glavo in jo z vao močjo zadela ob železni drog, ki se je nahajal nad vrati. Ali ste se hudo udarili, občanka?" je vprašal eden izmed orožnikov. * * "Saj me nič več na svetu ne boli," je odgovorila mirno. 8'opala je dalje, ne da bi niti beaedico potožila svoje bolečine, čeravno ae je pojavila nad o-)rvjo krvava sled. V svojem naalonjaču, ki ga ni zc pustil kljub žvenketanju omrežja in ropotanja voza, aveat ai svo-c službe, jc sedel jetnižki ključar, po imenu Riehard. Noaljal je svoj tobak, motril jetnico, odprl masten zapianik in jel iaketi jero na tintniku iz črnega leaa. '"Občan ključar," je dejal po-veljnik cakorte/ "vknjiži hitro njeno ime, kajti- pričakujejo nas na občinskčm uradu!" Ah, aaj ne bo trajalo dolgo/' je dejal ključar, "imam hvala Bogu roko, ki je rojena za to! Povej svoje ime in priimek, občanka!" Pripravljal se je, da vknjiži ho vodoilo jetnico, a medtem je ata e »za njegovim sedežem neke žen* ska, katere oči»so isvežefo nekako dobrohotnost. Bila je sopepga ključarjeva, občanka Riohard. B skoro apoštljivo začudenim obra tom jo opazovala damo, ki je bila talco žalostna, tako plemenita in ponosna. Jetnicn jc odgovo rila: . "Marija Antoinetta — Ivanka Jožefa Lotarinška, nadvojvodinja avstrijska in francoaka kraljica." Francoaka* kraljica!" jc po novila jctnica s prejšnjim (la som. ' • V,. ' '[: Sicer imenovana vdova Ka-pat," jc rekel poveljnik apreiu-Ijcvalne straže. "Pod katerim teh imen naj*jo vpišem?" je vpražal ključar. "Kakor hočeš, samo da opravili Atro," jo odvrnil povoljnik. , Ključe* jc zopet sel v svoj tu* donjač in z roko, ki je nalahk^ trepetala, napisal ime, priimek in nazive, kakor jih je omenila jet-aica. Njegova soproga jc še vedlo stala za sedežem; usmiljan;c, ki se ji je vzbudilo v sreli, je tako uplivalo nanjo, da je sklenila roki. " , • « "Vaša starost?" je nadaljeval ključar. "Hcdemintrideaet let in devet mesecev," je odgovorila jetniea. Riehard je zopet pisal, sestavil oznako in zaključil a poeebnimi formulami in beležkami. "Dobro," je dejel, "gotovi smo." "Kam odvedemo jetnico?"^ je vprašal poveljnik fpremljevaluc straže. . ;> Riehard je zopet nekoliko po noaljal in pogledal soprogo. "AbJ" je dejele, "nismo bili o "Tombolje; Če je velika, lah ko poatavimo straže vanjo.'* "Torej ne j bo posvetovalnice." je dejel Riehard, "toda aa aodaj ni možno stanovati v njej, kej|i ie bre/postelje." "Res je," je dovrnila soproga, "ne to nisem mielila." "Ba," je omenil neki orožnik "jutri prinesemo posteljo in d* jutri ne bo trajalo dolgo." "Sicer lahko prenoči občank«, v najini nobi, kajneda šopi jo dejala Richardova. "No, in midva?", je. vprašal ključar. "Midva ne pojdeva le4> n|Vč mine kmalu/kakor jc dejal ob čan orožnik." "Torej (kKedite občanko v mojo sobo," jo rekel Hichard. 4«SI» Se«**«MlS v« M hr»uj«i\l« »imlt • HomUm'» K*mI* SrenS « ..IU btem »My>|>>, iHni imakuiiu PrvftJd«nM»|l l»d«jl Itata ie mIm »mve Uniji« klali;. OlrOtu t« kupon la «a •ulljlto im IK* lUudtn OcMmeaey, m i.. Kadar potrebujete, pokličite john c FRISKEL, pograbnika v Frontonac, TalafonBISS. MM. Ijur n« in* nur«»n cimpanri m »»r n>4»I» |«r«)«ll M»(«>n] v»« h»v..ail» Ink« J hi«nlO> Mrefc« • ICmI« UranS -l kniUI«* v k«ri«l olvukitM. • (ASv.l (IHn>. V), IRCEM SVOJVOA BRATA Marko Simonieh (Duteh). Slišal sem, da se nahsja nekje v državi Nevada. Proaim, cenj. rojake po Zdr. državah, če kdo ve za njegov naalov, naj ml ga naznani, ako bo pa sam Čital ta oglas, usj se (av? tvojemu bratu, ker sporočati mu imam doati novic, poaebno is •starefei krsja. Moj naslov i KDl Alti) SIMONICII, Tiraber Butte, 3UTTB, MONT. ff»ri 7 -- NAPREDEK. "Proeveta* piše sa bUgoetanje ljudstva. Ako m strinjaš i njenimi idejami, podpiraj trgavoo, ki oglašajo v Prosveti. — V salog imam vse blago sa vsakdanje potrebščine po smerni eenl AKTOM ZORKIK, Hanalnia, Pa. LJUDJE S KILO Vrtita stran Vaša paaova Tto^ie Ua«l S hae le MSebtte veUho e%a-Ml • aoeeaSe anJAars aeve tsasjloae fLAJPAO »etiees. Kar eaeatavae samOe vee eaN »asove are« s JeStaa, samUeai la 4raaSal «4«eee«l bl eae l*tUK Maj eo« mk selllNse mI , ' . ' ' h -« Zastonj na poakuinjo Plapao m« OKBRiKI" TRINKMf, 8KI KOLIDAR SA ^n it u ^-'estveti ou* a**, Clavaland, Oblo. Telefon Princeton 969. NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM \ ' Prelil •voto 017^)00.06 ------ Ali »U vi dobUl vaš dsla«f Ako so, Isj prilslto Is vlolKo vsšo krasilao v aall baukt la raš delaš m ven isplslsll m obresti sslisi vlaga tel Je mi meno Žalujočo ooprogo, In pot p<*do-raellh otsok, Irt r flUblet, Wye:, ps brata. Obolel jo 22. nov. in 27. nov. 1921 ■ « ^ • t not. ob 0 .......... ■ jfh > Lepa hvala Dničtva Triglav, štev. 108 C, D. P. «., katovega član ja bil. kakor t«dl vaem ananeom ta i rijate Ijem, aa mnogo Številno vduleibo p r, pogreba. Hvala lepe tudi Članom In ternational Union M. M. H. W. št. 102 aa kraani venec, katerega ste polotili ne krsto in mu l^zeti sadajo čast bratstva. Lepa. hvsla v .•». tistim, Id sto gs obiskali In nam ooma gali sa Časa njeosve bolosni, kakor tudi .vsem tistim, U ste ga obieaali Pošiljanje Trinerjovega stenskega koledarja . sa 1922 ae Ja ravnokar pričelo. Krasno artistič-> delo v naravnih barvah in gat v idej L Okrog glavnasrod-, nja slike NAPRKI>KA prijazno | atopnjevaje višje ,je dovat manjših elik, kjer se nam predstavlja reznih drŽav alavno pljonorjei ružene države predstavlja dtonova prva ladje, Ceho-Rlovakijo Komenijus, ki je prvi upcljel ljdsko žolo, Polska s ■vo-..-.. . -----S . _ Ji« Kopernikom, ki J. da se zemlja suče okrog solnca in «to aiaio »voto as vale željo. Madama Curio* pi jonerka pri ta- K« »t*JkmJO^ jeij. | najditvi radiUma, lulljo in Jugo- « KraSo asj-UUe takrat, ko pri slavijo predstavijeU ^najditelja h»a>jo boljll časi. električne vede Volta toTeda, _________ Bavjrska s svojim X-žaniiškim Iz- prRV|ian| poMro«! vam v vsak sadevsk, nsjfliteljem Roentgen. • Tu vklirniAb f tudi Joscph Trinerjs slsvnege la- hj1^^ * m ^^ najditelje Trinerjevega grenkega odprte daovao od 0 še I are; ob ara vina. Stenski koledar je zelo kros- d»k svoler od 7 Uel-rei " «*etsk na sliks za vsako hi* Rozf, Mtaiy, Frank In Tonir, otroci; ta brat Anton, Ohis* holm, Miaa. Ii N«* P* J» društvo®! ZASTAVE g^j NAVINSEK, Sprejme se, krojaški pomočnik, kl je zmožen delati male kose. Plača . i po dogovoru! ANTON GRAD1SHAR, Krojaški mojator, (Adv.) ELY, MINN. taaai ae aalagl Novo Importiratto LUBASOVE HARMONIKE nemške la kraneko uglašeno, thro-metl«ne, tH ta ŠtMvrttne, dvakrat, trikrat in štlrllnet agiešene. ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Plačo, Brookljrn, N« Y» UPRAVmiTVO oposar ja vse aavatelka la drage Vi ai lahko prihranite vle dvome o valom denarju t tem, da ga vložite v na i" d hranilnico. Našo vloga so jamčeno. • ,3 » Mi pošiljamo danar v. Evropo v t i * ■ i THE MINERS STATE BANK Frontonac, Kanaaa ' .i* ijSP; John Bditzingcr« Pres. Chas. Fedell, blagajnik. TTif. S i U Milk. Ako val otrok nI v So. Iseie mm jflgeafflk |washington| Washingtonu. btiso patentnega urade« tske de^mi IshKo vso o- A. M. Wilton, Inc. lueeaesaM In tha Iala A. II. iseoeeeefe ra rai PATENTS WIUon SIS Vlstoe Building, WASHlNGTON, D. C. Ottatelje, aaj alkar aa kapujojo nobenih posebnosti |S posameznih Id os nahajajo v Ustu, kar so direktno sspeljtn Vsak aaj ba selo prevtdea la oa vselej, Is le siofsOo prodaš kaj Z'Tr+Zt' mTJrrtt I kapi U oglasov, prepriča. Sa vos ^ Vtfls,!, so odgovorni le eglaševaial eassM as pia* la as lastnik ■ata, da aam Ust, kateri js _ ___i:__l. *__a_ai« - ----. i« . i, si im«|o svms rae se 4e tee a. wotsw, less w. smo m* raium. m.' uPr Znamenje (Doc. 31-21) vam naročnina potečo na la dan. Ponovita jo pravočasno, da vam lista n4 ustavimo. Ako lista na prejmete, js mogoče vstavljali, kar ni bil plačan. Ako je val list plačan in ga na projmats, jo mogoče ustav* Ijan, vslod napačnega naslova, pilite aam dopisnico In navadilo stari In novi naslov. Nal| zastopniki so vsi dru-Itvonl tajniki in drugI aa-stopnild, pri katorih lahko plačata naročnino. Naročnino aa calo leto je $6.C|P in za pol leta pn $2.50. Clanl 1 N. P. J. In S. D. P. Z. plačajo aa pol loto $1.90 N In aa calo leto $3 JO. Za mesto Chicago jo aa leto $6.80, pol leto $3.26. Za Evropo slane sa pol loto $4.00, za vse leto pa $6.00. Tednik slane sa Evropo $1.70. Naročnino lahko tudi sami pošljite na naslovi UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2667 S. Lawndale Ave„ Chicago, 11L ZA OBRAMBO *0GEVAEJ1VIH ITAU/ASttZH TOVAEliEV 10 ti DAROVAU Darovalo dr. "Illinois", Hv. 47, 8NPJ. v ^riffoiekOll. . $ iODO Nabrano med tamošnjimi rojaki in čl«rti istegi arnltva..... 5.93 Poslal John Gorshek. • Darovalo dr. "Slovenska Zsstava", k v. »4, 8NW., v West Newton, Pa................................«..... 3.00 Nabrano med člani istega društva...... ............. 3J0 Poala! Joaeph Jovan. Nabrano mod Slovenei in Italijani v Virden, 111............ 25.50 Poslal Frank Ilerlič. Darovalo dr. "Danica", štev. 124, J8KJ, v LsSalle, III..... Poslal John Rosen. Darovala lokalna organicacija premogarske unije v Fits || Henrjr, Ps. . . , ...................................... 25.00 Poalsl Frsnk Juvan. - Dsrovslo Hlov. Sam. Podp. Dr. "Edinost", v LaSalle, 111. .. 5.00 Poslal John Novak. Dsrovslo dr. "Slovenec", štv. M, v Raclnc, Wis.........5j00 Paslsl Frank Jelen«. Darovalo dr. "Jobneton'i Itv. 91, SNPJ., v Johnston, 111 ... 10.00 Poslal Paul Cempre. Darovalo dr. 'Havinska Dolina", štv. 301. SNPJ., v MAcoutah, III. . . .*................................. 3.00 Poslal F. fivajger. ■ -' A •jsafiw> ■ *<*• .TfSftpl. v Ur vpisujte vanjo ta$. vali troke, ker N. P. J., jc ena #td najmočnejšimi slovsnskiml podpornimi organizacijami v Ame • -'M Priporočala bi tudi.da naj lati ske pristopajo k ženskim in liriki 'k moškim društvam, kajt ženske pri molkih drUštvih so ta korskoč mrtve ia bres vsskš tm-tivnosti za jednoto. Poleg tega »<-ps članics, ki je pri šenskem drv štru vseeno nekaj nauči, če fce redno udeležuje mesečnih sej.' tem, da je nam dana politiČBa pravica, je naše dolžoost, da Se ■i.00 čimveškrat skupaj snidemo, le tudi na društvenih sejah. Pri dru štvah volimo uradnice, kar at* nči in spominjs ns druge volitve. Dne 11. decembra, točno ob 2 uri popoldne na redni seji d rti Bkupsj Prejlnji i/k a/ . .<>...>............ Skupaj do sedsj poslano na gl. spui 8N?J ......$157.48 Vlncent Oainkar, predsednik SNPJ. LZ URADA OLAVNBOA TAJ NIKA Tajnikom društev HNPJ in S I). P. Z. in delegstom združitve ae konvencije se nafnsnjs, da smo rsspoelsli ene kopije broši ranega zspisniks združitvene konvencije vsakemu društvu in vsa kerau delegatu, Nekaterim dele getom nismo poslali zapisnika, ker is imeniks delegatov nismo mogli dobiti vssh naslovov. Nekateri so prišli na konvencijo, ne ds bi bili nsznknjeni gl. ursdu. Delegatje, ki qieo prejeli zspisniks, nsj se torej nsznsnijo nsm, ns ksr jim polijemo po eno kopijo. - Nsdslje smo razposlali vsem društvom SNPJ ia 8DPZ mesečna poročila članskegs irf mlsdin-skegs oddelks sa leto 1922. Vss-kih smo poslsll po J2, ds bo dovolj zs polovico let^ 1922. Obenem smo razposlali lestvlso ln po edsn hitri računa r vaškemu dfru« štvu. Ce katero društvo ni preje* Io omenjenih potreblfcin, naj na-znsni gl. ursdu, ds jim polijemo ponovno. i . % ' Znski in šepni koledarji še niso isgotovljeai. Ko jih dobimo, bo-mo to nssnanili v listu, in do te-dsj ni trebs naročati. Phslni ps-pir (200 iartsov in 100 kuvsrt) je rszposlsn ns vss društvs 8NPJ. Druitvs 8DPZ, ki bodo dofclU številke po 1. jan. 11102, bodo prejele pisalni pspir pozneje. Druitvs 8DI»Z, ki niso še poslsla gl. uradu " Informaoijske Ustlns," nsj to store tskej, ker Če tegs ni-nismo, nsm js nemogoče urediti imenik. Mathow J. Turk, gl. tsjnik. gl porotnega odbora pa ni, da bi i isti aprejemal sklepe, ki bi dali povod tožbam, temveč njegova nslogs js, da varuje, koristi jed-note in člsnstvs. To je bil gUvBi tsrok, ds se je brat Rsdlj spoznal nskrivia in da js bile sklenjsno, da ostans še nsprej člsn društva ia jednote. * * V 11» KiriHi IS URADA, i PREDSEDNIKA OLAVNBOA POROTNEOA ODSEKA »#100.93 -tudi dobro drnltvo in nap bo v njem. Največkrat je. It veni nspredek odvisen od bora. Rojakinjam, ki ,niso ie v,, aem drultvu priporoča«, da stopijo k društvu Jutfsnjai katerega seje si vrše vsakih go nedeljo popoldne v p Jugoslovanskega narodnega Joa. Radišek Frank Somrak, Martin Obtrtan JIEIhSIL dobrem. Agitlrall smo do sada*- no p««** todeUno. Ko pri- ~ ** dobe gs, ds je sAlaj že težko dobiti dejo prepono plačati asesment, llrat John Bavnik, lian dru štva Triglsv. štev. 2, V ha Hslle, lil., je obtožil brata Joaaf Radija, Mana ravno istegs društvs, krŠ* njs člens X točka 3. Društvo Tri glsv j« nsto brsts Radija sa ka zen izobčilo. Brst Radii je vssl priziv in vršils se je društvene porotns obravnava, pri kateri ps sc ni dobils potrebna dvstretjln-sks večins navzočih člsnov da li spozna brsts Rsdljs s glssovs-njem krivim kršenja sgorsj omejene točke prsv 11. Ne ksr je bil 'brst Radij sprsjet nsssj v društva. H tem ps ni bil »dovoljen to-žitelj brat Havnlk ln jt vložil pri. siv na glavni porotni odsek proti društvu Triglav. Olavai porotni odsek je zadevo pozorno pretresel, ter jt bit sprejet sklep, ds brit Radij nI kriv kršeajt točke, nt podlagi, kstere gs je tožitelj obtožil. Nejglevnejli rszlog. da je bil sprejet tak sklep, je ts. ker sn se le merodsjae elvihte oblast) bsvile s tem slučajem ia je bil brat Radij od ajik« popolnotns vsake krivde oproščen. C« bi gs glsvnl porotni odsek nedsj %po. sna) krivim liaa. katerrga je brs* ta Radij pristojna oblast opre. stila, ia le bi ga le celo kaznovali t Izobčenjem, bi tn Uhko dalo »•Ht. kststn bi jednott ila zgubiti. Nalog« glavae- -f Iz ntlt naselbine gotovo še ni bilo ničesar po-ročtntgt v nijednem slovenskem listu. Ksr jt nas 81ovtnt«v in Hrvttov v naselbini, se jako d* bro razumemo medsebojno. iJJi-roslovsnska navada jt Is bili, da so bili medsebojno gostoljubni in pri obiskih drug drugemu iskazo vtli gostoljifblje. Primortn sem tudi nekoliko o plssti o našem novo ustanovijo- m drultvu "Jeltčič" št 8NPJ, ki le stdaj dobro napreduje! t toliko boljt bi Jahko bilo, sko bi bili boljl čssi, vsaj tsko nsprimtr, kot jt bilo prtd ptr Isti. Novoustsnovljono drnltvo Jt-Itčlč jt na svoji aadnjl seji sklenilo, da priredi plesno vettlieo nt domu Antona Pojttt. Bvirtlt bo godbo hrvtttklb tamburalev društva Jelačič, tt to opostrjam vse rojske od bflsu in dtleč, dt pridejo ns veaelleo dne 10. decembra. Obračam tt do dosedanjih društev, da priskočite na pomoč novoustanovljtntmu drultvu ln tudi mi ne bomo štedili t obiski, ksdsr boste priredili kij podob-aogt v bltgodejne namene v prid nslim organizacijam. Vsi znanci in krajtvnt društvi nam priako čite nt pomoč. Nikomur ae bo žtl sa psr grošev, ki jih bo potrošil pri udelslbi a bo imtl pri tem dober stbtvai večer. *IV>rtj ns svidtnjs v soboto prfd božično veselito. Zs vse bo preskrbe! odbor, Vstopnini j t $1 st moške, ženske pa so proste. — Tajnik društva Št. 440. . m - "V a Itva Jutranja zora sc vrle volit ve uradAie ti bodoče leto. Poživljam vse Članitt drultft "Jutranji zora," da tt se je pel noštevilno vdeleže. Katera te seje nc udeleži bres opravičenega vzroka, bo katnovaUa. Sestra« p-deležitc se volitve, ktr ako ' izvolile dober odbor bomo četi o bolnik* teri umri mi, ki sestre ip plačava koliko jt zrtčnih prostorov primsnjkuje že sli čs kt- tedtj, in iko se bo nsjelo nove jih je med nt- moči, se bo v tem oairu le po-amrti brata ali alabšslo. znajo šele takrat, ka- Lepo tt zahvaljujem glavnemu esti tajnik, da mora odboru za požrtvovalnost in na-po 26c za po- feonjenoat, ko sem nrišel v Chi Član v takem cago, in mmfi Zavertnik za nje «akaj mora no poatralbo. Posetil sem tudi u-mora zopet pravnMHvo nS4ega Proletarca in La SfeaB^ AL — Ne bom 0 val delavakih razmer, ker so slabe. Podjetniki naa tsfrat ns delo, ktdar st jbk jubi in vse njihovo početje kakor igrtnjt s nami. ■■■■ k V društvenih odrih sa« ia ujema, kakor je že mnogim čla- govortt s sodrugom Pogorelcem nom, posebej raztolmtčiti, zakaj oeli stvari sa isboljšanje lista. Čc bo kvodsr. Vidite, tako nrprtv- bi slovenski proletarijat v Ame jamo W potrebe tajniku dela. riki le kol^kaj pomislil, ksko po " pi so, ki m kot bolni jsvrjo treben js ts strankin list, bi go bolniško nt- tovo ne bi bilo trebi gojiti ztnj r teanov to mogoče nfkake agitacije. List, ki-se v pr pg iirtvnik izpolni vi vrtti bori sa prolattrijit ln Uikifnkffa^ktr pomeni, dt so so-' P™** idtorilčevalcem delavstva pet z4 rav i, V takem slučsju drže bi moral biti od vseh rojakov, ki utkasnioo doms do društvene se- «t štejejo količktj ztvednim, pod iP k tnjnik pa,pošilja po nepotreb- Pif»u. Treba je, da stoo edini in ^ beta« fcoteifke obiskovalce, čestr podpiramo ntlt liste, predvsem tsjnfea. [ |i ^ bilo ftgba, ko bi st člani so- vojski liram Amerike, ki se količ » 1 pet' javili pri tajniku sdravim. kij prišttvite ntprtdnim delav Dalje to drogi, ki dobro vedo, da ne pozabite na oklic Karla Imajo plačati.mesečne prispevke, Mirna, ki je pozivijhl delavce: a odlašajo tako dolgo, da prilde Proletarijat veth dežel združi te! že 27. tU 21 datum v mesecu. Ali —■ Anton Mravljo mar mfattto, da jih. hO tajnik ča-ksl a poroillom, damravip bi mo- o^go, rtU vedeti, dt je takrat meseč- rojsks, Ci bi ne bil član pri kg-kem društvu 8NPJ. Čla*^ štva Sokol It. 9d oposarjtm« ae udtltiijo prihodnje seje, ki vrli dnt 11. decembra. C)a»i. menjenega društva sts se ttt It prtetj udtlaževtli to st nadejam, dt sedaj ni| jostili. Ka dnevnem, re^ bodo zck) važne topita tegt vollttv odbornikov hodnje leto. t*riporoj$aki dt jgvolitt dništveni >o deloval za drnltvo .in Člani, ki It nittt pit aečnega asesmenta, atoritl-' tedaj pt.it Ugovarjajo, da niso i- mel|J kuj ^ časom suspendiranji. 24. decembra, da bo 440 nik. lažje uradi! društvene st nov račun po Novem ne bo mogel novoisvoljtnl 1 da niso bile društvent knjige V| redu. Cltni dr. Sokol It. 98, posel to tt pravi na',ti te^vsi. - Frank Kotar, predsed-^ to gotovo 4dlmo vti. geve. t T>i m Ely, Minn. NI gt tdravils, ki bi tatele rane, kittra stori smrt s tam, dt istrgs družini, o trnkom skrbniki in reditelja bo disi le oleta ali mater v tisti do bi. ko jih najbolje potrebujejo. Ali, slovenske podporne orneni •se i je ao tlatl "aamaritan^, ki «ls je prve pomoč onim sirotam, ks terih »t»riši ao bili aavaravant \ podporni orgiBititijl Hmrt m mu por it k s., ss torej prlporočsm rojakom in rafakiejam da^tt sa varajtjo dokler al prepoano. Za.I nje. sdruševalna keaventlja S. N l1. <1. v tMevelandu. Ohio., je akl. Bila, da e prvim januarjem. I»22 odpade pristepaina v jednoto blagajno, nadalje je bilo t o.t »k le njeno, dt prične jedaott Is dajati mladiatki liat. katere gt bodt dobivali vai oni. ki imajo zaverovane otroke pri H. N. P. J brezplačno, kar jt varkaker apo-•i evattja vredno in js v napredek jcdaoia. I*rist»pajls k Blo venski aaradal podporni jednati Oollinwood, 0. — Dpbregs ni mam poročati is nale slovenske naselbine. Ptvo kar je pogoj našega delavAtgi žtvljeaji jt df-samo in sttlužtk, o Um pa thko vsak sam sluti ksko je jv sedsnjih čssih. V Bedel jo dat U. decembra se bo vrlilt letna tejt našega dru-štvt It. 53, kjtr bomo hadfeluL ptti o doktj važnih sadsvah, ki se tičejo drultva. —■ NsSt dru-tvo šteje dtnts 2S5 odraslih članov in 90 članov mladinskega od., delkt. Priznati morim, da je to-l ep društveni napredek tar ni (tjtmo tt, dt tt bo v kod oče rultvo št bolj rtslirilo, posebno ter dobimo prihodnje lete lepo te vilo bratov la sester SDK, kstere le Biprej pozdravljamo. > • (Brstje in scetre, vttk izmed nss dobro vt, dt mi dtltvclB ljudskimi šolami imamo, sprejmtBio tajniški posel, tešav, Mnogokiteri itmed nss rer mitli, dt tajnik akna pri tvu potebnegt dtlt. Todt Hnt dovolj, ktr pa najvtČ da jt bligijnl bolnUkt in poseb-tw 4nrttvehi uradniki Itle, da bi sa pomnošlli. Potrsbno je torej, ia drultvens ntilsds ostane ta-iMlkor /e, to je 20c na ueaet. Tretje.vprašanje jt It najbolj rešiti a obenem tudi najbolj „ar, ki ga izda za pijačo, jabol Nikdar nt smemo pozabiti ka, pomirtnče, rutice, sladkor na Slovenski narodni dom, kajti m druge take stvsri med plesom. to bo edina opora, ki nam bo v bodoče tlulfla. Prepričan tem, da ss bo drultvo "V boj", ki ims največ delnic prihodnje leto gotovo bolj oprijeTo tt prapotrebne stavbe. .• t,. Brstje uvklite lahko, ds bo ns prihodnji seji vt* ssto perečih vprašuj, zato pridHt vsi. Bodimo točni in delivnl v vseh dru-štvenih osirih in poktiimo, dt smo svtsti tinovi in hčer* ŠNPJ. U prihodnje lito pa glejmo, dt dobimo veaj vsak po enega nove--ga fllthi ne glede nt jigovore ~ alabih čaaoV. Ali ni ravno »J najboljša pomočnica v sta-časlkf Pri našem drultvu oa -»tr smo izgubili člana, ki je bolan oslih 9 meaceev in jt ptr tedni odšel v večni po-i vem to dokts, dt je reda, ki povsrols nepotrebne tii- uradniki pri jtdnoU sploh nos t» tajniku in pogoato tudi rejo marljivtjlc deloveti ktfcor nam f delujejo. Vsemu članttvu jedno Nsfta prva dollnoet je, da ee u- te morem zatrditi, da jednota ni deidujemo sej, tm poravnamo ie ipela tako popolnega oeobja v mesečnino in se seznanimo s u- glavnem uradu ia ako bo glavni krapi storjenimi «* društvenih arad Ur čanstvo jednote Uko na Na sejah slilimo poročOa prčdovato, Ur at množilo, bodo rasnih odborov ktkor jt odbor ia jednotini prostori premsli, ker It K. N. D. — Pri udtltlitvi seje aedaj ne odgovarjajo več potre dne U. decembra vaaT pripora bam. Na upravniški strani bi si čsm vsem že osprej, da glaauje- ter ne bilo premtlo prostori, to -te zt nadaljnih 10« mctcČno, da dt na strsni gUvnega upravnega bom lahko varfj enkrat y svojih odbora bo proetora premalo, ker lsstntti prostorih. — Ni seji bo- oeobje se je pomnožilo in bo brž ste iijštll br. predsednika poro-fkont treba Ig l ki ^ upri ?ori Slovenako driwnatično dru- J"*drn'l ^ ~ K*.Une -8ledc5e: ft^rso brnenja, da bi se znižale "Dva svetova", dramatična sit naklade, drugi zopet, ksko bi se ka iz delavskega življenja,v stari uk*ail», da bi tt opomogli drttr domovini v enem dejanju; "Da-itvtna blagajna; trttji, ktko bi moklejev meč", burki v enem sa m}h)Xl*i* prillo do lsetntgi dtjsnju; "V npdeljo z jutra« , ^jfcM? v enem dcjanjiu. f- AU ho vpralanja, toda bra^ k*} smeha pri teh igrak. zlasti pri tt d, da le v slogi je zadnjih dveh! — Say, toliko mnfoVHhtri v pričanja jat pri- smtht, dt je retno tvetovsti gle-\mt da se reši j o; Uko: Dru- delcem, da tt do>bro opašejo, naklade je nemogoče sni- predno gredo t doma, da'ne po pt ktkor čt bodo pokajo. Komedij* "V nedeljo ;i pri volji oprtvlji- zjutraj" je le znsna našemu eb-uštvu samo ta 4ast, čidstvu in,tadnjt sttone, torej polnoma zsstonj, t-' vemo ls skušnje, kaj govorimo.— bi te ItMto sni- Kdaj st dvignev zigrinjalo? ~ sta jo " i se pohvalili' z delavskimi razno--rami. Naša naselbina je znana mm,, gokateremu rojaku. Bila je n,. kdaj velika slovenska naselbina, toda danes nas je Še pet rojakov tukaj; štirje samci so in ja* i-mam družino, poleg tega je pa ie nekaj naseljenih * po kmetijah. — Družba je it pred 7 meseci zaprla premopfokdpe. Zdaj, -ko je uvidela, da ljudje ifs nimajo ver česa, da bi se preživljali, je zopet aklenila otvoriti delo in sicer po mezdni lestvici kot je bila leta 1»17. Ko je bila »dana o-men jena lestvica, smo sklicali izvanredno aejo, ki je trajala celih 6 ur. Bile so ostre debate. Kričanja in vpitja bilo je po sobi, da mi je še danes hudo, kadar se spomnita' na one burne de/bate. Premogarji so zahtevali, da se mora pričeti z delom, pa naj zaslužijo še manj, *amo da bodo lahko preživeli žene in o-troke. Tako smo bili piraženi oni, ki smo bili za stavko z veliko veČino. Treba je bilo torej sprejeti lestvico, toda družbi to še ni bilo dovolj. Drugi dan smo le sprevideli, da družba noče ar-ganiziranih premogirjev. Takoj tmo poklicali nazaj one, ki so že delali in Uko pričeli e nadaljevanjem stavke, ki pa bo morala biti zlomljena ako ne dobimo pomoči 04 distrikta. Imel sem priliko spoznati, kako velika beda vUda med rudarji. Posebno domačini ao največji reveži, kar je tuje narodnosti se mi vidi, da še ni toliko prizadeta.. Rojake po Združenih državah opozarjam, da'se ne dajo premotiti od kakih agentov, ki vabijo v to naselbino in se hvalijo kako bogati so tu rudniki) da je po 4 čevlje debela mo Uži, s katerimi bi vae radi izvabili sem in tako Čimprej zlomili našo sU~vko, ter organizacijo. Člane društva št 244 SNPJ o-pozorim, da se udeležite prihodnje mesečne' seje dne 18. decembra, ki se vrši v unijski dvorani fn prične ob pol dveh popoldne. Vsakdo ve, da je na dnevnem redu volitev uradnikov in so tudi druge važne zadeve, zato potrudite se vsi na sejo, čeprav atc oddaljeni; Vedite, da vaako društvo in vaakfc organizacija •potrebuje dobrih voditeljev pa-najsibo kakoršna koli. £tani našega društva ao v resnici -telo raztreseni po celi deželi, saj morali so \ti s trebuhom za kruhom, a priznati moram in ae jim zahvaliti za tako točno pošiljanj«* asesmenta. Torej na svidenje in pridite kdor le more. Bližnji ako se brez opraviČbc ne boste udeležili. boste kaznovani po pravilih. - John Dobnovioh, tajnik. POZIV ČLANSTVU 3. S. P. K Društva št. 20, 2«, 87, 94 ui MO so potom svojih odborov sklieslu skupen sestančk dne 23. nov., ds se posvetujejo o sedanji titatciji naše orgsnizacije. Mnenje navzočih je bqo enoglasno, da v polo le ju kot se nahajamo, je naša r< šitev lc v združitvi, ln to a 8. N-P. J., ki nam ds Uhko nsjbolj-' garancije za bodočnost. Navsoei apelirajo na vsa bratska drnltva. katerim je pri srcu trdne bodo« nost članstva 8. 8. P. Z., da podpirajo predlog št. 21. glede tdrn žit ve, kateri edini Uhko naprav sveži zopet trdno podUgo. Odbor agoraj I Ustava Združenih držav je ičit, da ta brani pred knvito. —- — rm k. ■ '.i j1 i iir 1'ui.j1 ■ ■ f11'-"," panrUlfc ML ^ Nur.nan.lmn Alafc •tva Ireitva lava *t li« HNPJ, 4 » bo.no na prihodnji soji dn* U. dorti I bra. jrpllll nov dreltveat odbor i M- 4A«NMPjP sdk**1 4p jmmmi > »'i««*' «1 n a m M v < ti' n/^ hi Mi tili^tkil s« PODftUlHIC COLUMBIA GRAMOFONOV A MNN »4 I« 4« * se U f <-/»«)* fc4s M100*0**1. MM ui« is ta* • 4'»ftfc »s# NI). *i««i.t, i* rNMivM R« AsKks* U*w im«4l 4»«*usss s4frU4« I