289. številka.
Ljubljana, v soboto 18. decembra
XIX. leto, 1886.
Ishaja vsak dan ive«<»r, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v str i j s kn-oRerBkc dežcln 7* vao leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vBe leto 13 gld., za četrt l.jta 3 gld. 30 kr.. zi |oden meacc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po
10 kr. za mes : , po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za o znaš U a plačuje se od četiristopne petit-vrste po (j kr., če so oznanilo jedeukrat tiBka, po 5 kr., če sc dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati.  - Kokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravništvo jo v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolbV. Upravnistvu   1 -j so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vso administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr
„ pol leta........6   „   50 „
„ Četrt leta........3   „   30 „
„  jeden mesec.......I 10
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   ,,   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravniStvo „8(ov. jtfaroda".
Narodni Dom.
Z ozirom na jutršnji občni zbor društva „Narodni dom" dobili smo sledeči Članek s prošnjo, da ga objavimo: Iz Ljubljane.
Kdor opazuje razvoj našega narodnega življenja in gibanja, mora priti do prepričanja, da smo sicer Že veliko dosegli, da pa še mnogo preostaja, posebuo, kar se t če našega društvenega življenja. Nadejajo se, da utegne vendarle kaj pomagati in koristiti, hočemo se danes z društvenimi zadevami nekoliko pečati. Pri nas je navada snovati društvo za društvom. Začetkoma vselej ogromno zanimanje: pravila se v obilem številu tiskajo, jdruštveniki zahajajo marljivo k shodom itd. Žalibog trpi to le malo Časa: Zanimanje se jame hladiti, navdušenost se polagoma ogne mlačnosti, in nazadnje celo mržnji. Ne morem biti povsod, pravi prvi; nemam časa, pravi drugi, in tako gre dalje. K mržnji pride kmalu nesloga, ona pri nas Že običajna, grda lastnost, ki je pri nas že toliko društev ali naravnost uničila in spodkopala, ali pa saj koristno in uspešno delovanje storila nemogoče. Ni moj namen razprav-
ljati, je li za nas koristno, da imamo toliko društev, in da ž njimi svoje moči na vse strani cepimo.
Le na nekem pregnantnem izgledu hočem po kazati, kako se pri nas navadno godi. Z veliko na-udušenostjo se je pred leti porodila in pozneje ponovila zares lepa idej;*: Osnujmo si v Ljubljani „Narodni Dom", skupni hram vsem Ljubljanskim narodnim društvom, shajališče vsemu Slovenstvu. Osnovalo se je društvo na najširši podlagi, pobiralo deleže, osnovalo velikansko loterijo s 10O.00O sreč kami in nad 2000 dobitki. Pričela se je agitacija po vsem Slovenstvu za napravo besed, govorov, koncertov, predstav, iger itd. na korist „Narodnemu Domu". Začetkoma je šlo prav dobro. Kmalu je pa jelo naudušenje pojemati. Kakor drugod, tudi tu ni bilo vstrajnosti Jeden pomislek je dal dru-zega in stvar je ušla iz dobrega tira, na katerem je že bila. Uresničenje ideje za zgradbo samo res ni onemogočeno, vendar, kakor stoje stvari in okoliščine sedaj, vsaj pomakneno je v daljno prihodnjost. Oni n rodnjak utegne imeti z ozirom na sedanje razmere prav, ki je dejal: ako bom imel unuka, bo imel njegov sin nado, gledati zgradbo „Narod nega Doma".
Res, da smo Slovenci ubog narod, ki že tako teško nosi bremena obilega narodnega davka. Ako se pa ta davek razdeli, se s tem tudi breme olajša. Vrhu tega bi moral pa vtak rodoljub tudi ponosen biti, da žrtvuje kaj za narodno idejo, za splošno narodno stvar. Kajti „Narodni Dom" ni in ne more biti samo lokalnega pomena za Ljubljano; njegova zgradba mora biti v obče slovenskem interesu ter eminentne važnosti za razvoj slovenskega društvenega življenja sploh, občeslovenskn, celemu Slovenstvu koristna ideja. Še le, ko bo „Narodni Dom" v Ljubljani zidan, bo Slovenstvu iz središča mogoče slovenski živelj na zunaj dostojno zastopati v večjo ali manjšo korist drugemu Slovenstvu.
Društvene razmere pretečenih desetletij ne smejo biti merodajue za sedanje društveno življenje. Sedaj, ko se je narodna ideja močno ukoreninila, sedaj ko si je osnovala že precej trdno podlago, sedaj treba tudi skrbeti, da jo ohranimo, da jo še vedno močneje krepimo, širimo in učvrstimo. Kako pa je to mogoče, če nimamo središča, v katerem bi se lahko vsi zbirali z zavestjo, da smo vsi jedini, svoji v svojem. Sedaj, ko nam je vsem bivati v
hramih ptujih lastnikov, se nam je vedno bati in skrbeti, kaj nam prinese morebiti že bližnja prihodnjost. In v takem položaji je dandanes skoro vse naše društvtno življenje. To ne more biti nikakor v našo korist, pač pa v korist našim nasprotnikom, ki smelo in porogljivo gledajo iz mogočne kazine na primeroma borno čitalnico.
Gospoda, pri nas se pogostokrat poudarja narodnost, zelo redkokrat pa narodna požrtovalnost, Izjave, kot na pr.: saj ne moremo uičesa opraviti, itd., gotovo ne morejo koristno uplivati, še to mrvico dobrih namenov, ki dejansko obstoji, morajo uničiti. Toda ni nam še zgubiti poguma, zjedinimo se in stvar bode boljše uspevala. Sleherni, toda v resnici s 1 e h a r 11 i naj daruje po svoji moči, in konečni uspeh v primeroma kratkem času ne more izostati in se mora blagodejno pokazati. Da je z združenimi močmi mogoče kaj doseči, pokazala je dobro „Krajcarska Družba", ki je lotivši se te ideje in začenši t najmanjšimi doneski, v primeroma kratki dobi 15 mesecev nabrala že nad 3000 gld. Dobre organizacije, resne volje, železne vstrajnosti in skrajne varčnosti je treba, potem pojile stvar gotovo urno.
Dve častni nalogi imamo za sedanje razmere Slovenci : Podpiranje „Narodnega Doma" in pa „Ciril-Metodove družbe". Sklepam z izrecno željo, nnj bi izražene misli ne bile le „pia desideria", naj bi marveč pale na rodovitna tla ter rodile hiter in rodoviten sad.
Deželni zbor kranjski.
(III. seja dne 17. decembra 1886.) Dr. Dolenec naznanja v pismu na deželnega glavarja, da se odpove mandatu deželnega poslanca mest in trgov na Notranjskem, kar zbor na znanje vzame. Izroči se cela vrsta peticij mej njimi mnogo po poslanci Pfeiferji od dolenjskih občin poslanih za brezplačno dobavo ameriških trt.
Vladna predloga z načrtom zakona ob vna-njem zaznamenovanji v varstvo deželne kulture postavljenih in zapriseženih čuvalnih organov, izroči ae upravnemu odseku; deželna zaklada proračun za leto 1887; deželnega odbora poročilo o dovršenem nakupu posestva Grm za vino in sadjerejsko šolo na Dolenjskem in deželnega odbora poročilo zastran popravljanja poslopij in nakupa gospodarskega orodja
LISTEK.
Tehniško preiskovanje nekaterih podzemeljskih otlin, vodotokov in jam mej Vrhniko in Planino.
(Dalje.)
Mej prostim še vedno babjevernim ljudstvom je mnogo pripovedek o tej jami. Jedenkrat ležala je baje velika hoja nad jamo, iz bližnje vasi pa je pasel nekdo v obližji koze. Jedna teh živalic, pravijo da gospodarja Mihuča, bila je tolikanj neprevidna, da je obiraje listje šla po hoji, ležeči nad jamo, in kakor ve pripovedka, pogledala pod se in glej, ustrašila se je tolikanj^da se je vsled strahu popolnem ogolila. Ako bi hotel na tem dvojiti, ti hitro kdo z vso resnostjo zagotavlja, da je to živa istina, saj mu je že njegov dedček (stari oče) večkrat to pravil itd. Takih pripovedek je cela vrsta mej prostim ljudstvom. Tudi so vedeli ljudje že Schmidlu povedati, da se sliši v globočini Gradiš-nice voda teči.   Kakor sam opisuje, spustil se je
njegov spremljevalec, nek rudokop iz Idrije po vrvi navzdol, ker je pa bila vrv le 25 sežnjev dolga, ni mu bilo mogoče priti do dna in tudi tekoče vode ni slišal, niti videl.
Za Logatec je ta jama nekaka „znamenitost", ni je nedelje ob poletnem času in lepem vrermnu, da bi ne bilo kake radovedne ali sprehajajoče se družbe pri jami. Nobeden pa od jame ne gre, da kakega kamna vanjo ne vrgel in tako poskusil nje občudovanja vredne globočine.
Za preiskovalca otlin, iskajočega podzemeljske vodotoke, bila je Gradišnica, ki je pač nekoliko bolj proti zahodu, nego se sploh sluti struga planinske vode, velike vrednosti. Kakšne velikosti da je otlina in kako daleč da se razteza, tega ni do letos še nobeno človeško bitje videlo in se ve da tudi ne vedelo.
Gospod inžener V. Putik dal je napraviti nad navpično stoječo skalnato steno na južni strani jame priprost, pa vendar dovolj močan in zanesljiv oder in 16. dan avgusta t. 1. bil je določen za predrzno vožnjo v neznane, a vsekakor zanimive podzemeljske prostore.
Vse priprave peljali so že zjutraj onega dne k jami. Radovedno ljudstvo vseh stanov vrelo je kar kupoma po ne ravno prijetnem skalovitem gozdnem potu k jami, in tudi 80letnega starčeka nesem pogrešal, ki mi je prejšnji dan, kakor da bi še vsem ne verjel, mej drugim rekel: „rad bi ga vendar le videl, če res pojde".
Zaradi nepričakovanih ovir pričelo se je spuščanje v jamo še le ob 3. uri popoludne. Dotlej pa se je zbralo nad 300 ljudij okrog jame, tako da se je bilo bati kake nesreče. Vsled tega zahteval in dobil je gospod inžener žandarmerijske pomoči.
Ob 3. uri spustil se je prvi v jamo g. inžener Putik za njim pa še trije delavci njegovi. Vsi ostali so v jami do večera druzega dne.
Gradišnica meri na površji nad 1200 ma. Od povišja do onega mesta navpične globočine, ki se še od zgoraj vidi, je pa celih 85 metrov. Ko se dospe tjakaj, prične se jako btrmi zasipu podobni skaloviti breg kakih 200 metrov navzdol. Nad bregom razprostira se velikansk nad 30 metrov visok obok v nižavo.
Proti koricu te strme otline pride se do 38
in živine za deželno vino in sadjerejsko šolo v Grmu izroči se finančnemu odseku.
Po nasvetu deželnega odbora (poročevalec Murnik) se volitev Hinkota Kavčič-a deželnim poslancem za volilni okraj kmetskih občin : Postojina, Logatec, Senožeče, Lož in Bistrica potrdi.
V imenu finaučnega odseka poroča poslanec Klun o proračunih ustanovnih zaklad.
1. Dijaški ima potrebščine 27.264 gld., zaklade 28.014 gld. 08 kr., kaže se presežek: 750 gld. 68 kr.;
2. Zaklad dekliških ustanov : potrebščine 1007 gld. 29^'j kr., zaklade 1036 gd. 30 kr., je presežka 29 gld ;
3. Dullerjevi dekliški ustanovni zaklad: potrebščine 389 gld. in ravno tolike zaklade;
4. Grot Saurauovi mašni ustanovni zaklad: potrebščine 110 gld. 13\'a kr., zaklade 122 gld. 72 kr., presežka 13 gold. 58 Va kr. To zaklado napravil je v svoj čas deželni glavar kranjski grof Saurau, da so se pred zborovanjem deželnega zbora brale maše v kaptoli deželne hiše, katerih je bilo 200, ki so se pa zaradi male plače potem zmanjšale ni 100 maš, ki se bero v namen ustanov -nika v sv. Jakoba cerkvi. Pravilno je tedaj v zmislu ustanovnika, da se presežek porabi za slovesno mašo pred otvorenjem deželnega zbora vsako leto. Zbor pritrdi.
5. P. P. Glavarjev zaklad: potrebščine 5685 gld. 86 V- kr., zaklade 7537 gld. 31 kr., presežka 1851 gld. 44l/a k£ Glavarjeva ustanova določa, da se imajo obresti uporabiti v prvi vrsti za hirajoče prebivalce Komende in za podložnike graščine Land-šperk, določa pa tudi, da se lahko, ko so prej ime-navani hirale! dobili podporo, podpirajo tudi hirala iz sosednih vasij imenovanih krajev. Z ozirom na to in v zmislu ustanovitelja Glavarja sklene zbor po nasvetu finančnega odseka resolucijo, da se deželnemu odboru naroči, da se o tej zadevi dogovarja z deželno vlado, finančno prokuraturo in be-nihcijntom Komendskim, da se presežek porabi za hirajoče sosednih vasij.
6. Učiteljska ustanova: potrebščine 557 gld., zaklade 666 gld. 70 kr., presežka J 0 9 g 1 d. 7 0 k r.;
7. Sirotinski zaklad: potrebščino 14.040 gld. 45'/-i kr., zaklade 17.046 gld. 60 kr., presežka 3000 gld. 2QVa kr.;
8. Ilirski ustanovni zaklad  za slepe: potreb ščine   150 gld. 45  kr.,   zaklade  255 gld. 18 kr., presežka 104 gld. 73 kr.;
9. Ces. Elizabete zaklad invalidni: potrebščine 272 gld., zaklade 355 gld. 6G kr., presežka 83 gld. 66 kr.;
10. Postojinske jame invalidni zaklad ima potrebščine 37 gl<l. 80 kr., zaklade 38 gld. (50 kr., torej presežka 80 kr.;
11. Ti eviz'nijeva ustanova za invalide ima po trebšeine  100 gld., zaklade 101 gld   12 kr., tor.j presežka 1 gld. 12 kr.;
12. Metelkova invalidna ustanova ima potreb ščine 37 gld. 80 kr., zaklade 38 gld. 56 kr., torej presežka 70 kr.;
13. Invalidni ustanovni zaklad Ljubljanskih gospa št. I : potrebščine 67 gld. 20 kr. in ravno toliko zaklade;
14 Istih gospa invalidni ustanovni zaklad št. II.: potrebščine 437 gld., zaklade' 468 gld. 56 kr., tedaj presežka 31 gld. 56 kr.;
metrov globokega propada. Cele do 20 metrov dolge, seveda gole hoje, različen les in skalovje leži na tem mestu. Od tukaj brez vrvi ali lestve ni bilo mogoče dalje prodirati, treba je torej dobiti in razviti 40 metrov dolgo lest\o iz vrvij, katero bi pa ne imeli kam privezati; da bi ne bilo poleg propada velike hoje, ki je v ta namen jako dobro služila. Hoja po tej lestvi ni bila kaj prijetna, vrvi in klini lestve tiščali so se od vrha viseče stene popolnoma, spodnja polovica lestve pa je vsled odmaknjene stene prosto visela, mahaje sem ter tja. Kdor je kedaj tako lestvo rabil, ve, da se po njej ne hodi tako, kakor po navadni leseni, akoravno tudi po taki roke in noge vsled take visočine ope sati morajo.
Čez ta propad teče iz zraven stoječe skalnate stene s površja stekajoča se voda v podobi močnega studenca. Vsak ud podzemeljske ekspedicije, ki je korakal po tej lestvi, dobil je od zgoraj hladen in krepek „tuš" kakor da bi bila že narava skrbela, da bi komu vsled truda slabosti ne prišle.
'Ii.Oje prili.)
15. Kalistrov ustanovni zaklad: potrebščine in zaklade ravno toliko: 3910 gld. 32 kr.;
16. Holdheimova ustanova za gluhoneme: potrebščine 682 gld. 13 kr., zaklade 850 gld. 69 kr., t daj presežka 16S gld. 56 kr.;
17. VVolfova ustanova za gluhoneme: potrebščine 80 gld. 52 kr., zaklade 1570 gld. 39 kr., te daj presežka 1489 gld. 87 kr.;
18. Dr. Ix)vra Tomana ustanova potrebščine in zaklade 336 gld.; Hans Adam Engelshauserjeva ustanova za uboge plemeiiitaže potrebščine 1177 gld.
12 kr., zaklade 1142 gld 40 kr, tedaj primanjkljaj zaklade 34 gld. 72 kr. in barona Flodniga ustanovni zaklad: potrebščine 2281 gld. 78 kr., zaklade pa 3235 gld., tedaj presežka 953 gld. 97 kr. Vsi ti proračuni se odobre.
Dr. Poklukar potem poroča v imenu finančnega odseka o proračunu deželno kulturnega zaklada. Potrebščine je: donesek za dolenjsko kmetijsko šolo 2400 gld.; za deželuo-kulturne namene 2050 gld.; raznih stroškov pa 10 gld., skupaj tedaj 4460 gld. Zaklada pa je sestavljena tako, da se dobi za globe za gozdne prestopke in poljske poškodbe 1900 gld., za lovske liste 25O0 gld., družili dohodkov 60 gld., skupaj 4460 gld. Dr. Poklukar omenja raznih pri-tožeb o nedostatkih pri lovskih kartah in nasvetuje, da se deželnemu Odboru naroči: 1. Naj se upeljejo dvojni obrazci (blanketi) lovskih kart, namreč take ki se oddajejo proti plačilu takse, in druge, ki bo izroče zapriseženim lovskim varuhom brezplačno; 2. ima se skrbeti za to, da se lovske karte oddajajo kolikor mogoče polajšano in hitreje; 3. c. kr. vladi izročiti prošnjo, naj strogo zaukaže, da se brezplačne lovske karte oddajejo samo izučenim, zapriseženim lovcem in ne v večjem številu, nego je za obseg dotičnega lova potrebno, in 4. c. kr. vlado naprositi) da po svojih organih z vso strogostjo lovce v ta namen nadzoruje, da se lov brez lovskih kart odločno zabrani.
Predlogi se vsprejmo.
Dr. P oklu k a r poroča o računskem zaključku deželno-kulturnega zaklada za 1. 1885, ki kaže, da se je dobilo za globe in poljske poškodbe 3068 gld. 95 kr., za lovske karte 3204 gld., kar zbor odobri.
Potem baron Schvvegel poroča o računskem zaključku gledališčnega zaklada za leto 1885. Pokritje za leto 1885 bilo je 2917 gld., izdalo pa se je 92 gld. manj.
Se odobri.
Proračun gledišnega zaklada   za  leto 1887
13 gld. prevežka. Se odobri. Baron Schvvegel poroča v imenu finančnega odseka o poročilu deželnega odbora, zastran režije in hrane v Ljubljanski bolnišnici: Po sklepu deželnega zbera v 4. seji dne 9. decembra 1885 obrnil se je deželni odbor do reda usmiljenih sestra z naročilom, naj se nemudoma izjavi, ali hoče režijni znesek, za bolnišnico znižati od 15'/2 nft l^Va kr., za jedila pa nastaviti cene, katere je red dovolil za blaznico na Studenci. Red je odgovoril, da jo pripravljen, znižati režijni znesek za 1 kr., če se postavi v bolnišnici novo hranilno ognjišče in upeljo voda v vsa nadstropja. Glede jedil pa je red želel take spremembe v cenah, da bi se stroški za hrano namesto znižali, znatno, za 1400 do 150O gld., povišali. Za staro blaznico pa je red dovolil, da se od 1. januvarja 1886 naprej plačuje mesto 24 le 22. kr., za bolnika na dan.
Ker je po poročilu deželnega stavbnega urada staro ognjišče bilo tako nerodno, da je nezmerno veliko drv požiralo, ob jednem pa potrebovalo raznih poprav, ki bi stale več sto goldinarjev, sklonil je deželni odbor, postaviti novo hranilno ognjišče. Naročilo se je pri tvrdki Jos. Viktoria na Dunaji ognjišče 2 metra široko in 3 metre dolgo za znesek 1000 gld. Ognjišče bilo je postavljeno meseca julija in izvrstno funkcijonira ter se po njem polovica drv roenj porabi, kakor poprej. Režija v bolnišnici pa se je znižala od 151/;- na 141/a kr. Zastran jedil v bolnišnici se je po obširnih razpravah doseglo tako sporazumljenje v cenah, da bode tudi pri tem se nekaj prihranilo. Poročevalec pravi, da naj se dovoli za te naprave 1080 gld. 92 kr. iz bolnišnega zaklada, toda s tem pristavkom, da se od deželnega odbora zastran režije v deželni bolnišnici pričakuje posebnega poročila.
Politični razgled.
Notranje tležele.
V L j u b 1 j a n i 18. decembra. Če bodo tudi  volitve za ogerNki državni zbor še le jeseni prihodnjega leta, vender se že
opozicija pripravlja zanje. Po več krajih se že snujejo agitacijski odbori in agitatorji že hodijo od sela do sela, zlasti po Sedmograjskem. Pa tudi vladna stranka se že pripravlja za volitve. Volilno gibanje bode tedaj trajalo kakih sedem ali osem mesecev.
* n a ii Je drla ve.
Poslednje dni so razni časniki trdili, da je Rusija popustila kandidaturo kneza m ngrelskega. To pa ni resnica, kakor se razvidi iz odgovora ruskega   veleposlanika  bolgarakej   (topni acJJI
zastran kandidature princa Koburškega. Knez Lo-bmov je odgovoril bolgarskim deputatom, da ne more povedati, kako bi princ Koburški ugajal Rusiji, ker je knez mingrelski še vedno ruski kandidat. Deputacija je takoj odpotovala v Berolin, ko j s dobila pri ruskem veleposlaništvu tak odgovor. V Berolinu pa nekda grof Herbert Bismarck depu-tatov niti skupno ne bode vsprejel, ampak vsacega posebej, kakor zasobnika. Že sedaj se kaže, da uspeh bolgarske deputacije ne bode velik Kar se tiče kandidature princa Koburškega, hite Dunajski listi zagotavljati, da se nikakor ne sme misliti, da ga je grof Kalnokv bolgarskej deputaciji priporočal. Minister vnanjih zadev še vedel ni, da deputacija misli princu Koburškemu ponuditi bolgarski prestol. Avstrija bi bila ž njim zadovoljna, ako bi ga volilo sebranje, kakor z vsakim drugim, o katerem se že ne more misliti, da jej bode sovražen. Iz Berolina pa prihaja vest, da so se Rusija, Nemčija in Avstrija sporazumele o novem kandidatu za bolgarski prestol, ki pa ni niti princ Oldenburški, niti Koburški. Se ve da je še treba počakati, če se ta vest obistini.
■Čolnarsko regentstvo je v vedno večjih zadregah. Narod ne mara plačevati davkov, posojila ni moč dobiti, po vsej deželi vlada nezadovoljnost. Odkar še Turčija nasprotuje regentstvu, jelo se je Se mohamedansko prebivalstvo tudi upirati oblast-vom. Civilna regenta bi že rada odstopila, da bi se le rešila sedanja kriza, toda Mutkurov ob odstopu neče nič slišati Dokler pa tudi Mutkurov ne odstopi, ni na spravo z Rusijo nič misliti. — Bolgarski vojni minister je zaukazal, da bode bolgarski zakon o narodnem opolčenji veljal tudi za Vzhodno Rumelijo.
Kakor se poroča iz Peterburga, lliisi ja vse
kako boče, pa odstopi sedanje bolgarsko regentstvo in se voli novo narodno sebranje, predno bode vo litov novega kneza. Rusija ne priznava sedanjega sebranja iti ne bi potrdila izvoljenega kneza, katerega bi izvolili, naj bi ji sicer šj tako ugajal. — Proti dopisniku „Novoga Vremena" se je izjavil general Kaulbars, da se razmere v Bolgariji ne bodo dale drugače urediti, kakor da Rusi zasedejo deželo. Res da bi se temu ustavljale druge vlasti, toda druga rešitev ni mogoča. Dokler se dežela ne pomiri, ne pojde noben knez v Bolgari o. Bolgarska vojska je popolnem desorganizovana, razdeljena v več strank in se tedaj knez nanjo zanašati ne more. — Kakor se govori, hoče Rusija čakati, da se v Bolgariji zmešnjave še povekšajo in da potem druge velevlasti spoznajo, da brez ruske okupacije ni moč ohraniti miru in reda v deželi. Ruski listi pišejo, da je še mogoče, da se vrne knez Aleksander Bat tenberg v Bolgarijo, kajti podpirajo ga na skrivnem nekatere države. Kaj bi Rusija potem storila, se ne ve. Nekateri menijo, da bi zasela Bolgarijo, drugi pa trdijo, da ne. „Graždanin" celo pravi, da Rusija ne bode ganila prsta, če trije Battenbergi pridejo v Bolgarijo. — Če je verjeti poljskim listom, misli Rusija opustiti mesto generalnega guvernerja v Moskvi ter osnovati v starej ruskej prestolnici na-mestnijo za centralne ruske provincije. Namestnik bi bil veliki knez Sergej Aleksandrovih.
Kakor se poroča ruskim listom, vlada po vsej Srbiji silita nezadovoljnost. Narod bi že bil davno odpravil kralja Milana, ko bi se ne bal avstrijske okupacije, Ko bi pa prišlo do vojne mej Rusijo in Avstrijo, bodo pa Srbi takoj pognali kralja Milana.
Turčija se še vedno nadeja, da se jej posreči Bolgare pregovoriti, da bodo volili kneza min-grel8kega. Pogajala se bode o tem nadalje z bolgarskim odposlancem, ki je prišel v Carigrad. — Porta hoče strogo postopati proti jezujitom, kateri snujejo šole v Turčiji. Prepovedala njim bode otvor-jenje novih šol, dosedanje jezujitske šole se bodo pa postavile pod strogo državno nadzorstvo.
Z novim IVaiioo.sklin ministrom vnanjih zadev ni nobena stranka prav zadovoljna. Monarhisti mu očitajo, da je brat generala komune Gustava Flourensa, radikalcem je pa prekonservativen. Oportunistom bi po svojem političnem prepričanji ugajal, toda mislijo, da ni sposoben za vodstvo vna-njega ministerstva, ker še dosedaj ni bil v diplomatski službi.
Nasprotje mej dansko vlado in večino spodnje zbornice se Še ne bode tako hitro poravnalo. Vlada se je izjavila, da prej ne odstopi, da zbornica vsaj načelno dovoli utrjenje Kodanja. Opozicija je pa odločno proti utrjenju, kajti kot sila druge vrste je Danska že sedaj dovolj močna, s kako velesilo se bi pa tudi potem ne mogla meriti, ko bi bi bil utrjen Kodanj. Vlada pa bode stolnico utrdila, ko bi tega tudi ne dovolila spodnja zbornica. Utrjenje bode stalo samo 30 milijonov kron, ne pa 90, kakor se je sprva poročalo, in se bode izvršilo še le v sedmih  letih.   Utrjenje Kodanja bilo bi velike
ifnJT" Dalje v prilogi.
Priloea ..Slovenskemi; Narodu" At. 289. 18. decembra 1886.
važnosti, ko bi se začela vojna mej Rusi in Nemci ter bi Danska pomagala Rusiji. Dvorna in vladna stranka je Rusiji prijazna in tedaj želi utrjenje stlo-nice. Opozicija je pa Rusiji sovražna in želi se bolj sprijazniti z Nemčijo.
Dopisi.
Iz Celovca 17. decembra. (Škof krški in Dunajska „Deutsche Zeitung".) Danes dovoljeno naj bode, spregovoriti nekoliko besed o Dunajskih Čifutih in njihovem listu „Deutsche Zeitung". V tem časniku nahajal se je nedavno dopis iz Celovca, kateri je presegal, kar se tiče lažij, vse dosedanje pisarenje o škofovskej zadevi.
Da so židje v zadnji čas postali jako mogočni in oholi, vidimo iz tega, ker si upajo svojo besedo povzdigovati v svojih predalih celo v cerkvenih zadevah in malo jih briga, li pišejo laž ali resnico. Oni hočejo doseči svoj namen in zaradi tega naše slovenske zaslužne možake le preradi in prav po svoji volji pred svetom ovajajo.
„Deutsche Zeitung" piše, da mi koroški Slo venci hočemo za škofa Lamberta Einspielerja, ka terega slika kot nevarnega zaradi tega, ker je nečak (on ni nečak, marveč bratranec) razupitega (!) slovenskega agitatorja g. prof. Andreja Einspielerja. Torej ne gre za stvar, marveč za osobo jim gre tukaj.
Mej drugimi neslanoatimi piše v Deutsche Zeitung" krščen Žid iz Celovca, da mej vsemi možmi, ki so sedeli v tem stoletji na krškem škofjem stolu, ni bil niti jeden Slovenec. — Da temu zaslepljencu, ki ne mara videti, kar je istinito resničnega, odpremo oči, naštejemo mu tukaj zaporedoma vse škofe sedanjega stotetja.
Pavlic bil je rojen Slovenec. — Jurij Mayr, Nemec, moral se je izpričati pismeno, da zna slovenski ; spričalo dobil je v Ljubljani, kjer je bil pri guberniji svetovalec. — Anton Gindl, Nemec, znal je za isti čas dobro slovenski. — Adalbert Lid-manskv, Čeh, naučil se je slovenskega jezika v kratkem času tako dobro, da je govoril in propo-vedaval po slovenskih krajih v lepi in lehko razumljivi slovenščini. — Val. Wiery, Nemec, se je že kot dijak naučil slovenskega jezika tako dobro, da je v tukajšnjem semenišči že kot bogoslovec tedanjemu špiritualu, ranjkemu Slomšeku, pomagal bogoslovec učiti slovenskega jezika. — Perer Fuuder, Nemec, žalibog ni znal slovenski katero neznanje pa je večkrat sam britko obžaloval.
Torej izmej vseh škofov sedanjega stoletja jo samo slednji, ki ni umel slovenskega jezika. Vsi drugi so bili slovenščine zmožni. Da je to potrebno bilo, imate v tem zrcalu najboljše spričevalo. — Sistema naših nasprotnikov pa jo sedaj ta, da novi škof sme znati slovenski govoriti, da pa zn«nje tega jezika ni izključljivo potrebno. — Lastnosti, katere mora imeti bodoči krški škof naj bi bile po želji uaših nemških liberalcev jedino le te, da bi bil zmožen preganjati „windišarske" duhovnike itd. Tem ljudem je duhovnik, osobito slovenski, ne le trn, nego bajonet v peti.
Naši Nemci so poštenjaki?! — Kako nesramno so se zavalili na g. generalnega vikarja Lamberta Einspielerja in kako so po njemu udrihali za nič in zopet nič, samo zaradi tega, ker ga poznajo kot sina slovenskih starišev in so se tedaj bali, da ne bi postal on krški škof. Z denuncijacijami ometati ga je bilo treba popolnem in ker njemu samemu ničesar očitati ne morejo, zagnali so se na to nezmisel, da je sorodnik piof. Andr. Einspielerja in kot tak se zdi nevaren našim Nemcem. — In vse to bila je le prazna bojazen, kajti Lambert Einspieler se nikdar ni brigal za škofovski sedež in mi Slovenci sami tudi nikoli in nikjer nesmo zahtevali njega za škofa, marveč prosili smo dosledno le to, naj se nam da škofa, ki bode znoieu tuđi slovenskega jezika.
To prosimo tudi še danes in bodemo prosili toliko časa v jednakih prilikah, dokler bode živel Slovenec na Koroškem.
©ti severnega Pohorja 14. decembra. (Marnberški okrajni zastop in njegov nemški „šulferain* na zadnji postavi v 18. vrsti.) Tako ima namreč ta v svojem proračunu z dne 29. novembra 1886. za prihodnje leto 20 gld. v podporo nemškemu šulferajnu omenjenih. Nemogoče si je zmisliti, zakaj jih šulferajn od okraj nega zastopa dobi, morebiti, da za to potem kot „wegmacher" cesto popravlja preko Radelna — 2e sem nekolikokrat hodil preko Radelna, pa šulferajna
na cesti tam nesem opazil, da bi se z delom pečal; morebiti pa ga tudi ne poznam, ker še nema pru-saškega znamenja in hodi le preoblečen, kakor ogle-duh, vohun.
Da pridem k cilju, hočem vprašati čestite g. odbornike maruberškega okrajnega zastopa, na ka-košen način si drznejo, podarjati davčni denarjev v podporo nemškemu „Šulterajnu? ali še nemarno dosti domačih potrebnih stroškov ?! Še pri naših cestah je marsikaj, kar bi se moralo popraviti, pa za tisto ni denarja, — le šulferajn mora 20 gold. dobiti.
Vi, gg. odborniki, nemate po nobenem paragrafu pravice, po naših slovenskih rokah težko prisluženi denar, ki ga okrajnemu zastopu plačujemo, nemškemu šulferajnu pošiljati! Ker ste sami bogatini, ter večinoma vsled tega tudi izvoljeni za odbornike, ahko posegnete v lastni žep, ne pa v tujega, da pomagate nemškemu šulferajnu.
Svetujem vam, da denar, kolikor ste ga že doslej iz blagajnice okrajnega zastopa šulferajnu dali, povrnete, ker mi Slovenci ne bodemo na noben način šulf rajnu davka plačevali.
Naši slovenski gg. poslanci blagovolite tudi pogledati na to; a ostali Slovenci pa odprite oči, in poglejte dobro, kakošne može boste zanaprej volili.
Liberalnim nemčurjem je cena soli previsoka in znabiti tudi našim marnbeiTikim j zato bi bilo boljš", da bi bili tistih 20 gld. v proračunu za sol namenili, namesto, da so si /.mislili jih prusjakom, ali bolje rečeno — šulferainu pošiljati! Upam, da bo tudi temu jedenkrat konec I
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) bode imel dne 22. t. m. zadnjo sejo pred prazniki, prva seja po praznikih bode dne 28. t. m. Nemški poslanci so Želeli, da bi se zborovanje odlomilo do 3. januarja, kar pa ni obveljalo, ker deželnega zbora zasedanje itak ne bode dolgo, torej treba kratki čas porabiti, da se rešijo razne predloge.
— (Proračun kranjskega deželnega zaklada) za 1. 1887. predložen v včerajšnji seji, kaže potrebščine 579.948 61 gld., zaklade 172.542 gld 52Va kr> torej primankljaja 407.400 gld. 81/« kr Slednji se ima pokriti: 1. z 20% priklado na užit-nino od vina, vinskega in sadnega mošta, kar bode vrglo 68.181 gld. 66 kr ; 2 s samostojno naklado 6 gld. od vsacega hektolitra porabljenih žganih pijač, to je 90.000 gld. 3. z 18°/0 priklado na pred pisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi dr žavnimi prikladami vred, to je 1,416.254 gld. To bode zopet vrglo 254.900 gld. 66 kr. in vsega po kritja bode vkup 413 081 gld. 66 kr., ostane torej 5681 gld. 57Va kr. prebitka.
— (Načrt nove občinske postave) za Kranjsko predložil bode deželni odbor v prihodnji seji deželnemu zboru kranjskemu Bode li mogoče zaradi kratkega časa, ki je namenjen letošnjim zbo rovanjem deželnih zborov, obravnavati in definitivno vsprejeti važni ta načrt, je dvomljivo.
— (O d g o v o r.) Konservativni naš kolega spod-tika se nad našim člankom v 287. št. Opozorjnmo ga, da v rečenem članku njihovih pristašev nesmo v mislih imeli, marveč državnega zbora kon servativno večino, čeravno so   oni gospodje oškodovali nekatere obrtnije, čeravno so se pri mno gih prilikah obrtniškim terjatvam kazali neprijazne, čeravno se je dogodilo,  da so se celo monstrance, mašna obleka in drugi taki pred meti od Židov kupovali.
— (Gosp Josip N o 11 i) bode vsled proš nje gledališkega ravnatelja v ponedeljek dne 20 t. m. pel v operi „Ernani" ulogo Karola V., v če trtek 2:5. t. m. pa v drugi operi,  katera se bode še le določila. Gosp. Nolli prepotoval je kot operni pevec že velik del Evrope, pel v Milanu, Rimu, Florenci, Bologni, Ferari, Mesini, v Forli, Aleksan-driji, Odesi, Kijevu, Bukureštu,  Pragi Baucelonu, Krku, Zagrebu, Budimpešti, povsod z izrednim uspehom. Iz Ljubljane pojde v Levov,  kjer je angažo van kot prvi bariton laške oper v Želeli bi bili, da bi bil gosp. Nolli najprej, ali vsaj  tudi na sloven skem odru nastopil. Kakor poizvemo, storil bi bil to drage volje, a nihče ga za to ni nagovoril.
— („Rogača") izšla je 24. številka, ki se je naročnikom že razposlala. Iz te številke, kakor tudi iz priloge, pridejane našemu današnjemu listu, se čitatelji lahko sami prepričajo, da je .Rogač"
po vsebini in po vnanji obliki jako lep list, priporočila in podpore vreden, da tako ličnega 1 sta, s toliko množino izvirnih ilustracij še nesmo imeli. Uredništvo vrši točno svojo dolžnost in podaja mnogo zabavnega gradiva v jako okusni obliki, naj je torej tudi občinstvo z obilimi naročili podpira.
— (Hrvatski deželni zbor) ima danes zadnjo sejo pred prazniki. Prihodnja seja bode sto-prav dne 20. januarja. V včerajšnji seji predlagal je imunitetni odsek, da se izroče sodniji naslednji poslanci: dr. David Star čevič (zaradi hudodelstva goljufije), Rasic (zaradi teške telesne poškodbe,) Obad (zaradi lahke telesne poškodbe), Derenčin in Mi klavec (zaradi razžaljenja časti), Zec (zaradi tiskovnega pregreška), Gržanič (zaradi motenja javnega miru.)
— (Vabilo) gospodom društvenikom narodne čitalnice Ljubljanske k občnemu zboru dne 26. de« cembra 1886 ob Vali- uri dopoludne v čitalniški dvorani. — Dnevni red:  1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo tajnikovo. — 3. Poročilo blagajnikovo. — 4. Nasveti posameznih društvenikov. — 5. Volitev dveh pregledovalcev računa. — 6. Volitev 15 odbornikov.
— (Iz Celja) se nam piše: Vsled sklepa odbora podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Celji, odpre se po tej družbi osnovani vrtec: v p o-nedeljek dne 2 0. t. m. Pokazale so se še neke zapreke, ki so otvoritev za par dnij zadržale, ki pa so Se vse odpravile.
— (Vabilo) k občnemu zboru delniškega društva „Prvi narodni dom" v Rudolfovem, ki bode 30. decemra 1886 ob 7. uri zvečer v prostorih rNarodnega doma" , bo povabljeni vsi delničarji. Dnevui red. 1. Letno sporočilo. 2. Sprememba pravil (§. 3), da se zakladna glavnica zniža na 7000 gld. in število delnic od 200 na 140; v §. 4 naj se izpusti „Ljubljanski list* : k §. 5. pristavek. Že podpisane, a še ne plačane delnice se morajo upla-čati do 1. julija 1887, pozneje podpisane v petih mesecih po podpisu; če ne, zgubi delničar uplačano svoto na korist delniškemu društvu in ni več ud društva. Kdor delničarjev ne more priti, naj pošlje gotovo s 50 kr. kolekovano in podpisano pooblastilo. Kdor Še ni uplačal delnice, naj to stori do novega leta. Osnovalni odbor.
— (Spremembe v Ljubljanski Škofiji.) G. Fran Gorišek bil je na župnijo Trata ka« nonično umeščen. G. Matej Jereb, župnik v Stopiči, dobil je župnijo v Dolu, g. Fran Kuustel župnik na Janjčem, dobil je župnijo v Cerknici, g. Karol Ceme, župnijski upravitelj pri sv. Lamprehtu, dobil je župnijo v Kresnicah, g. Ivan Tomažič, vikar v Št. Vidu pri Vipavi, postal je vikar v kaznilnici na Ljubljanskem Gradu. Premeščeni so: J. Berlič, beneficijat, iz Krope v Kamnogorico; Josip Porubski iz Kočevja v Senožeče: I Kunovar iz Sodrašice v Kočevje; Anton Berce iz Senožeč v Sodrašico. Umirovljena sta za-<asno gg.: Gregor Šlibar, koperator v Mošnjah in Fr. Rihar, koperator v Trnovem v Ljubljani.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 17, decembra. Reservni husarski častnik Koloman Hellner obsojen na jedno leto v državno ječo, ker je deželnobram-bovskega častnika Mihajloviča v dvoboji smrtno ranil.
Bukurešt 17. decembra. Rusko-rumun-ska trgovinska pogodba podpisala se je danes na pet let.
KrakOVO 17. decembra. „Dziennik Polski" javlja, da je general Kruk kot naslednik generala Anenkova dobil povelje, naj trans-kaspiško do Amu-Darje dodelano železnico, z največjo hitrostjo preko Bokare nadaljuje.
Peterbug 17. decembra. Angleški veleposlanik Morier šel je na daljši dopust. Ta dopust je nekda pomenljiv.
Berolin 17. decembra. Danes proglasila se državnega ministerstva naredba, da se dne 18. t. m. začne obsedno stanje za mesto Frankobrod, za okrožja Hanauska in Ober-taunus.
Madrid 17. decembra. V zbornici izjavil je Castelar, da je za Izabele, Amadea in Alfonza pobijal monarhijo, da pa ne bode nasprotoval regentstvu, katero predstavlja vdova, katerej se mora že kot takej skazovati vse spoštovanje in vsa udanost. Gentrum in desnica sta to izjavo odobravala.
prinaša v 24. številki sledečo vsebino: Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Konec.) — Na sveti večer. Pesem. Zložil Osamelec. — Božidar Raič. (Konec.) — Belokranjske narodne pesmi. (V Adlešičih zap. Š.) — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) —Leto 1836. v slovenski književnosti. Črtica o petdesetletnici. — Naše slike : Spreobrnitev bolgarskega kneza Borisa na krščansko vero. Grad Dubovac poleg Karlovca. Peter Karagjorgjevič in njega soproga Zorka. Poljski oklopniki. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. — Vabilo na naročbo. — „SlovanM velja za 1887. leto 5 gld., za polu leta 2 gld. 50 kr., za četrt leta 1 gld 25 kr.
Zdravljenje pospešuje. Pri odprtih ranah, oteklinah in ulesih se k M o 1 o v i m ^Francoskim žganjem" odpravi prisad in s tem vidno pospeši zdravljenje. V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuc.h-laubcn 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moll-o v izdelek z njegovo varstveno infttnko in podpisom. 2 (2G—9,
Poslano.
Kdor hoče imeti zdrave ln lepe zobe,
mora jih slednji dau cieititi  a preskušenimi zobnimi sredstvi.   Zato so najboljša pristna
Anattein zobna i ota, zobna pasla in zobni prašek
dr. .1. U. POri'-a. (19-5.
c. kr. dvor. zdravnika za zobe, Dunaj, I., Btfgdefgifse Nr. 2. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Miyr. U. pl. Trnkoczv, E. Birachitz, G, Piccoli; dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lussmk, bratje Krisper.
Denašnji številki „Slov. Naroda" priložen je na ogled izgleden stovensk šaljiv list „Ilotfiie", katerega vsem prijateljem humora toplo priporočamo.
Li Nt n i en upravnici vit: Slavna Narodna Čitalnica v Ptnji. Naročnina za „Slov. Narod" je plačana do konca leta 188G.
Tulci:
17. decembra.
Pri Nlonnt Menks z Dunaja. — Nossan, Netimann iz Zagreba. — Hirschman iz Budimpešte. — Semen, Fried mann z Dunaja.
Pri Mitlt^l: p.. Eisenbach, Roscnstock z Dunaja — Stalcer iz Kočevja. — Holzur, Singer z Dunaja.
Umrli so v IJiihljasii;
14. decembra: Marija Inhart, kondukterjeva hči, 4 mes,, Frančiškanske ulice Št. 6, za božjastjo. — Anton Pož-gaj, pisarjev sin, 28 dnij, Kolodvorske ulice it. 28, za bož-jastjo.
15. decembra: Ivana Doberlet, hišna pocestnica, 65 let, Krakovski nasip št. 22, za starostjo.
Iti. novembra: Rudolf Jager, fijakarjev sin, 3 leta, Dunajska cesta št. 18, za škrlatico.
V deželnej holnici:
13. decembra: Jarnej Ahč, delavec, 51 let, za jetiko. — Marija Prepeluh, mestna uboga, 79 let, za starostjo.
14. decembra: Franca Uerce, delavka, 26 let, za jetiko. — Fran Auer, izdelovalec dežnikov, 51 let, za otrp-nenjem udov.
Tržne cene v IJubljani
dne 18. decembra t. 1.
		/1. lir.	Špeli povojen, kgr. .	gl.ikr.j
Pšenica,	hktl.   .   . .	6!66		-■ 68t
Bež,	n     •   • •	4 71	Surovo maslo, „	- 9()i
Ječmen,	n ...	4 22	Jajce, jedno ....	-| 3
Oves,	» ...	2 «i)	Mleko, liter ....	-10
Ajda,	j? ...	3 74	Goveje       meso, kgr.	— 64
Proso,	ti ...	4 71	Telečje         „ „	— f)2
Koruza, Krompir,	n ...	4 87	Svinjsko        » B	— 51i
	n ...	2J85	Koštrunovo    ., „	— 3U
Leča,	n ...	10 1		— 40
Grah,		91-		— 16
Fižol,	TI ...	10-	Seno,   100 kilo    . .	3 I-)
Maslo,	kgr. .	1 -	Slama,   „     n      . . Drva    trda, 4 □ metr.	9 68
Mast,	n ■	— 64		6 nO
Speli frišen, „		— |5G	n   mehka,   „ „	4 10
Meteorologično poročilo.
§   Cas opa-a > zovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratu u	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
g ,7. zjutraj •°    2. pop. r-J   9. zvečer ^ 1	725 67 tam. 72982 na, 731-87 m...	9 8 C 12 0 »0 6-4 C .	m. j z. z. j z. Si. j Z.	d. jas. obl. jas.	0 0 > Dim j 1
Srednja temperatura 9-4", za 10*9° nad normalom.
ID-a.an.a-jslsa- borza
dnć 18 decembra t. 1. (Izvirno telegrationo poročilo.)
Papirna renta..........82 gld. 65
Srebrna renta..........83   „ 35
Zlata renta...........112   „ 30
5% marčna renta.........100   „ —
Akcije narodne banke.......                            880   „ —
Kreditne akcijo.........                                    298   „ 80
kr.
London............ 126 gld. 10 kr.
Srebro............. — „ —
Napol. .......... 9 „ 96
C. kr. cekini   •.......... 0 „ i»7
Nemške marke........ *!1 , 8f>
4°/« državno srsokfl i« L 1854    850 gld. 131 , 2'i
Državne srečke iz 1. 1*64          100 gld, 168 B —
Ogrska zlata renta 4  c    .... Iu3 , *5 „
Ogrska papirna renta 5°/„             ... 93 6) k
6* 0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 1<V5 - 50
Dunava n g. srečke 5'„   .   .     1(H) gld 117 , 50 ,
Zemlj. obč. avstr. 4*/t*/i z'rtt' •*•*■ ''8t' » —
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,. — ,
Prior, oblig. Ferdinandove sev. žule    r.e 98 K 30 „
Kreditne srečke.....100 g 178 i 50
Uudolfove srečke.....10   „ 19 , 25 ,
Akcije nnglo-avstr. banke .       120 111 — f
l'r,iiumway-društ velj. 170 gld. a. v      .215 75 „
Poslano.
Gosp. <3-aTbrIJ3l"U. IPicollljU-, lekarničarju
v lij u M jani.
Ako je dolžan človek hvaležen biti za to, kar se mu stori, mora tembolj biti za zdravje, brez katerega bi pač malo dobrega bilo. Tako hvalo sem jaz Vam dolžan, kajti bolehal sem več let na želodci, a Vaša esenca me je ozdravila.
Vi ste toliko dobrega storili za zboljšanje mojega zdravja, utrjenje mojega telesa in za mojo bodočo srečo, da Vas hočem vedno spoštovati kot največjega in prvega lokarničarja. Da Vam svojo hvaležnost izkažem, hočem se prizadevati, da kolikor je moč razširim Vašo esenco, in dokler bodem živel, hočem se spominati Vaše ljubezni in dobrote.
Z velespoštovanjem Vam na veke hvaležni
.!<>si|> Ć'opp.
V KI 8 novci 25, maja  1886. (189—12;
ccoli-eva esenca za želodec,
katero pripravlja j
G. PICCOLI.lekar v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniSkEh spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, botlenje, krč, želodečno In premen-Javno mrzlico, zanašanje, hemerojlde, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljlcnh
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu d hi sc primeren or.',iust.
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vsth knjig*-trinicah knjiga: Die
la ndw irtschaftlichen Gesetee u. Verordnungen
des Hersogthums Krain.
Za poljedelce in gozdarje, pollti&ke uradnike, občinska pnd-»tojnike, osebi to za kranjske učitelje in učiteljske pripravnik«.
S pojasnili izdal na svitlo prof.
Vilj. Linhart. 6pdl v <?°. Cena mehko vezani knjižici je 50,po $o$H$5kr.
Ta knjižica obseta vse poljedelske postave in ukane na Kranjsko: postavo za ličje varstvo, pokopavanje mriesov, poljsk* varstvo, za pokoiriavanje predenice, v obrambo ribarenja itd., s primernimi prirodoslovnim* in poljedelskimi pojasnili. Tudi priMent razprave o »tiVjem varstvu*, fpredemci*, n umnem ribarstvu*, ttrtni uši* ila. obsezajo mnogo poufljivega in zanimivega. Dodatek razpravlja vrednost gtnuta in najvaintjJe določbe gozdarskega takima. Ker je gotovo toplo ieleti. da se razširja znanje poljedelskih postav, kajti take zbirke glede" teh postav smo dozdaj , ogrelali, bode ta knjiga istinito odpomogla živi potrebi. Priporočamo jo torej vsem onim, ki se pečajo s poljedelstvom, osebito pa velečestiti duhovščini in kranjskemu učiteljstvu.
Ig. pl. Kleinmayr fl Fed. Bamberg knjigotrzniea v Ljubljani na Kongresnem trgu.
189.1^2)
Isee se
v predmestji ali blizu Ljnhljane proNtor /.it pro<Ia|al-nico U'l «iiMiioi-. kateri se kupi ali vzame v najem. — Naslov: \. ■»., ArnfVlN, Ktitj<'r*ko. (937—2)
Izvrstno pivo v steklenicah
priporoča (330—33)
pivovarna Janeza Perlesa
luj-u.'bljari.U Slonove -u.15.ee.
Trgovsk pomočnik,
slovenskega in nemSkoga jezika zmožen, v prodaji špecerijskega in galanterijskega bhiga dobro izurjen, želi svojo sedanje mesto premeniti.
Ponudbe pošiljajo nuj se iipravništvu ^Slovenskega Naroda" 1 naslovom:        Z. St. 1».". (902--5)
'i&T Ncprciiiočljivc ~W
plahte sa vozove
v rasUdnlh velikostih in raznih bazah,  dobe se vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGER-JI,
špediterji o. kr. priv. Južne železnice, v LJubljani, Dunajska cesta it. 15. i551—28)
Originalni, pristni
TRPOTCEV
i/.vlečoh  s  (|>ucllOHforuolciNlim)
apnensko-žebiin siropom,
kateri izdeluje samo lekar Victor pl. Trnkoczv.
Izvrstno, že dvajset let preakuSeno in nepre-kosljivo sredstvo proti: sulic mu kašlju, kri-pitioMli. trdovratnemu Ualarii. pomanjkanju krvi, bleilicl, NKrolVljiiiiu pri otrocih, IiiiJnhiiJu. Hlabosti pltie, Jetiki, lilu-vuiiJh krvi, tuberkulozi in za okrevajoče. Najboljšega priporočila vredno za vse bolne na prsih in
na plučih.
1'ozorno.sll vreilno!
V trgovini nahajajo se razni izdelki, ki obstoj ć iz trpoteevega soku (nc Izvlečka) ali pa samo npneuo-zeleznega nI ropa. Se ve da takt izdelki ne morejo imeti taciga upliva, kakor izvleček, kojega jaz izdelujem, v katerem sta obe zdravilni snovi (trpotcev in apneno-iclezui sirup). _ (854—7)
D4E~ Svarilo, '"•fij
I in se lahko loči uplivni IzvloAok 01I ilru-pih izdelkov, fur.i uuj bo 1111 tO: da jo vsaka alikleiiicu cavitn v blediiKolcnl karton, na katerem je znkontto varovana znamka, kukor-t-nii jo tu zruvou, k imciiHkim pnorkom iztlo-loviitelja. /ahtova nuj ho v zalogah izrecno trpotcev ifvlnčnk s armo-žulezom iz Francia-kuK-lt'karna na Dunaji ali »o pa direktno naroči. ItdellD mora biti v tovarni in coutralnl riiziiošilinliiiui (pravi nualov / 1 direktna n.i-ročila) Frj«ii«'lM<-iiK-A|»otlieke in Wlen, llliiid-ltiiiiiisliiisst- ll:t. Cona originalnoj stoklonici gld. I.lo. po pošti 20 kr. voč r.o. navijanju.
Zaloga pri gosp. lekarjn U. pl. Trnkoozy-Ju
v LJubljani ii v lekarnah vseh većjih provinciju n ih mest.
Viirsben«' znamka.
S1 BERNHARDA TIGHO v BRNU,
razpošilja po |»ošliiom j» 11 \ :
Zelnytrh štev. 18
(620—18)
Brnsko blago za moško obleko v ostankih, iz čiste najfin. volne, 310 metra za celo ziin-1        sko obleko. wm Gld. 5.—. ■■	Žensko sukno, iz čiste volne, v vseh modnih   barvah, 10 metrov   -j a popolno obleko, 100 cm. široko. ■■ €ild. S.—. Mi	Zimski niger-loden, najnovejše iu najtr.ij-nejše za ženske obleke, 100 cm. širok . j 0 metr. gl<l. 5.50.	inJlijAi Me, pol volna, v vseh mogočih barvah, za celo obleko, 100 cm. široko. io metr. gld. 4.00.	Volnen rips, GO cm. širok, io mol r. glil. ».90. Kašmir, pol volna, • 100 cm. široko. • io metr. gld. 1.50.
Loden za moške suknje in menčikove, najboljše baže, 22'1 metra za eelo suknjo. ■■ Gld. U—. Bsl	1 rili terno, 100 cm. Sir«>k, ki je prej   veljal   G0 kr., prodajam,  dokler ga je kaj v zalogi, 10 metr. gltl. 4.50.	Barliant za obleko, lepi uzorol, ki   so  smo  prati, v ostankih od 10 do 11 metrov, 60 eni. širok, za obleko. ■M Gld« :t.5<>. SH	Valerie-pol volna, najnovejši modni uzorci, najboljše za zUiidko obleko, (50 cm. širok. 14» metr. gld. 4.—.	Domače platno, 1 ko9'*/1 širok gl.4.—. 1   .  s/«   -    « «— King-tkanina, boljša, kakor prejnato platno, 1 kos 30 vatlov, celo. tm Gld; .-».so. mm
Palmerston v ostankih po 210 metra za celo zimsko suknjo. I. vrpte 0--- II. vrste ffldr lt£.—.	OXFORD, sme se prati, najboljše bajto, l kos 29 vati., cel. Kanafas, 1 ko.4 feJgl «i. -i.so. 1.   „   rudeč „ 5.80.	1 rips-garnitura, obstoječa iz 2 posteljnih odej in 1 ii.un. prta. mi Gld. 4.50. Bi ljute-garnitura, 2 post <idt'ji In 1 prt. 01 Gld. 5.50. m	rosnima preproga v ostankih od 10—12 metrov,  najlepši uzo-rec. Gld. ».50. Prt iz damasta 9/4 velik, bel, odlične bafts, 3 kom. gl. 1.50.	%i 111* It i robec iz. čiste volne, e/j vetilc, prej gl. 4.50, zdaj gl. 3. Naglavni robol, tkani iz naj fin. Berol. volne v vseh barvah. 1 k. r7< velik gl. 1.70, 1 k. j\ velik gl. 1.20.
Uaorol ln oenlki zastonj in franko.
V < n I u motu v SeverneJ Ameriki
• In.' 25. junija lMŠii.
Blagorodni, plemeniti gosp. TRNK0CZY, lekar poleg rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam, da sem prejel Vašo pošiljatev domačih zdravil, kakerine Vi napravljate, v svojo največjo zadovoljnost. Prosim Vas tedaj Ae jedenkrat, po pošti po-Blati naslednjih izvrstno uplivajočih domačih zdravil ter Vam hkratn pošljem 9 dolarjev (nad 20 gld. av velj.) za poplačilo troskov. Vzlic precejšnjih voznih troSkov se no ustrašim naročiti Vaših jako razširjenih domačih zdravil iz Calumeta, Mlcbigan, \ Neverne) Ameriki, ker jih moji tukajšnji rojaki po prav ici močno zahtevajo.
Ostanem Vam udani
To sip Sclineller, v < aliuuctu, Ulichigan, Hev. Ameriku.
6 dviinajstoric .Harljaceljsklh kapljic -#.a Želodec,
proti zelodčevim boleznim itd., 1 steklenica 20 kr. 5 zavitkov kri čistilnik krogljic, 1 škatljica 21 kr. 1 dvanajstorica cvetu loper trganje po dr. Ylali<"i.
proti protinu, revinatizmu itd, 1 steklenica 50 kr. 1 dvanajstorica NOku kranjskih  planinskih /,«"lisč
s podtbsforno-kisliin apnom in železom pomešanega, proti p lm" n i m boleznim, kašlju in hripavosti, 1 steklenica 5»; kr.
P. n.
Jediinkih zahvalnih pisem in naročil za domača zdravila lekurne TllNKOCZY, zraven rotovžu v i ijni»i j»» ii i. došlo je poslednji iz vseh držav kontinentu, na stotino iz kronovin Avstro-Ogerske in sicer od zdravnikov, leknrjev. ilvinoidravulkov, <ln-bovnikov itd. itd. (792—9)
liri
in
Najboljše in izkušenejšu sredstvo za to je pristna francoska
GA T  Tli "D T*  A    (Osteocolle saus odeur illj £j JX ± A pour clarifier).
Iznenadno ugoden uspeh se Jamči. — Dobiva so pri ^V. I 1 ji rl iii;lii ii-ii
v Ljubljani, Tavčarjeva palača, Dunajska cesta.
Navod, kako se rabi, zastonj. (840—10)
V „NARODNI TISKARNI"
V I , j nI >1 )ii n i
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
Ivan AhiHZAv.
Zgodovinski roman. Hpisal CharUs Nodier, poslovenil J. Kr-ii&nik. — Ml. 8", 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Selski župnik.
Roman. Spisal L. Ualertj, poslovenil Vinko. — Ml. H", 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Junak našega rasa.
Roman.    Hpisal  M. Lertnotitov, poslovenil J. P.  —  Ml. 8", 964 stranij.   (Jena 40 kr., po pošti 45 kr.
B"arJ% v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Renč Ltftbvr*.   Poslovenil * * * Stat nominis utnbra.   Ml. 8', 535 stranij.   Stane 00 kr., po pošti 70 kr.
34air* $crel>iajaiii.
Roman. .Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8", (509 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
l$llf>I'4M>iM.
Povest.   Spisal  A. S. Puškin,  poslovenil       P. -    Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kt., po pošti 30 kr.
N o v.
Roman.   Spisal Tun/enjev, poslovenil M. Mdlovrh, — Ml. 8°, 32 pol.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest  iz  življenja  kitajskih  pogozdnikov.   Spisal  A. J. Maksimov.   Poslovenil  J. P.   ML 8",   141   stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr.
v
Časnikarstvo   in naši časniki.
Spisal ^ * *   Stat nominis itmhr«.   Ml. 8",  19 pol. Cena 70 ki:, po pošti 75 kr.
Št. 20.260.
Vabilo.
^13— 3)
Že mnogo let sem oproščajo se blugotvoritelji čestitanja ob Novem letu in ob godovih s tem. -ln si jemljo oprostne listke na korist mestne uho*ne zaklade.
Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z do-stavkom, da sta razpećavanje oprostnih listkov tudi letos drage volje prevzela gospoda trgovca Karol Karinger na Mestnem trgu št. 8 in Albert Schafer na Kongresnem trgu št. 7.
Vrbu tega pa bo mestni magistrat vsled naročila slavnega mestnega odbora oprostne listke zaradi lagodnosti p. n. občinstva kakor vlani tudi po hišah razpošiljal z uradnimi organi.
Za vsak oprostili listek bodi si za Novo leto, bodi si za god je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na vpisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov.
Velikodušnosti torej neso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejani razločna adresa.
Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 10. decembra 1886.
Zapali: Grasselli.
XXKXKK*XttttMXttXK*K:
x   Priznano nepokvarjene, izvrstne
ivoščene svečei
izdelujejo
X
o X
I P. & R. Seemann v Ljubljani. xxxxxxxxxxxxxxxxx
Najlepši in najprikladnejši darovi za Božič.
Moravsko, Dominikanske ulice št. 42, ^jjiSJJf ;a84"18)
pošilja (»rodi postnemu povzetju, dokler se i*e izpra/.uc /.alo^u. sledoee blitgo iimogn eeneje, kakor slane i/delo vil nje.
i™"^ množina suknenih ostankov! j |I    li|#*sv           3*/4 metra dolgih, po najlepših uzorci h, MijiEKSl    za celo moško obleko. 1 ostanek Kld. tt.75. | »HJhjamtiSfflSaaaaa ii*^ Vsak nougajajoči ostanek vzame se nazaj. -*s%2				Popotne plahte iz teikega, Arnega ali raja« vega plis.i, jiiko velike, (poprej p<» gld. X) MV«la| Mamo gUI. 1.		Kravate za gospode, elegantno narejene, 1 kom. gld. 1.	Slamjaoo (popolnem seSite, jnte-platno, pasasto v vseli barvali), kompletne velikosti, 1 kom. 90 kr.
1 ostanek posobne preproge to—12 metrov dolg, vseh barv, jako trajen, gld. a.5o.	Prt iz jute, nuj novejši nzorec, kompletno  velikosti, okolu in okolu z resami. 1 komad 90 kr.	Domače platno 1 vatel široko, 1 uel kos 20 vatlov, gld. 4.20.		Ženske sraji iz dobre koten in ripkastiiiii ustav 6 kom. gld. ».2.1	ie e, S ki, i.	Konjske žebrake, temne ln sive, z barvastimi krajci, n>o cm. dotge in I80i cm. široke. 1 kom. Kld. 1.50.	Prti v  vseh barvah, 3 kom. ffi veliki gld. 1, 8    b          i    flld. 2.]
Kuhinjske o tir a. 6 o,, iz  sivega platna, kompletno dolge. H komadov 70 kr.	Prtički boli, platneni, 4/4 v kvadratib, 4i kom. gld. l.HO. Kavini prtički platneni, v v sob bar vab. 6 kom. SO kr.	Sel iz do a	Avske srajce brega oksfonla, kom ■ pletno dolge. komadi gld. 2.	Gospodinjski predpasniki it uiooaegk modroga platna, tiskani  po najuov. uzorcili. « kom. Kld. 1.50.		Žepni robci obrobljeni,  B barvasto tka nhni krajci, elegantni) narejeni. 1 <;>an. za gO^pode gld. 1 1     „      „  gosp-       kr. Hit 1     „      „  otroke    kr. OO	Zastori s čipk a, run i, 1 1 meter široki, | V   veličastnih   u z o r c i b 1 1 meter 25 kr. j
Garniture iz ripsa 1 v  najkrasnejših  barvah, 2 L posle ljut  odeji   in 1111-1 ni i/.ui prt. okolu in okolu I         z vrvico in cofi. Ciarnitura ^itl. 4.SO.	Platnene otirače, bele,   z r-o-«a.ečlsn.i krajci. « kom. gld. 1.20.	Nedreci izvrstne baze, z zliča-stimi blanšeti. 1 koiuad 70 kr.		1 prt in — postvljni odeji, lepo narejena, kompletno velikosti, gld. 3.50.		Zastor iz j ute, 8 dela. po Il'/i metra dolga. B draperijo in  resami, lepo narejen, gld. 2.ao.	Predposteljne j preproge iz jute, 1',, ui.-tra dolge, okolu in okoli< t resami, po najnovejših u/.orcih. l par Kld. l.:tO.
[Posteljne ofleje 1      iz rudedega krotona, 1 elegantno prešite, I       kompletne velikosti. |         1 koin. gld. 8.	Polplatneni žepni robci za moške in žeusko, veličaBtno narejeni. 1 dvanajst, gld. 1.8Q.	popotni plaidi, iz čiste volne, JJ-5 in. dolgi, 1'60 Ul. široki. 1 kom. gld. 1.5O. Jermcu za poputni plaid75kr.		Frottier-otir aie, jako elegantno, z jako ru-defiimi krujci in resami. 0 kom. gld. 1.50.		Sternbergsko blago za posteljno obleko, 1 vatel široko, v vseli barvali pasasto,  gar. pristno barve. 1 kos (.'10 vatlov i gld. O.	Oxford, 30 vatlov, pristne Tostr-^-e. Kld. 4. 1
Damastf adl Iza posteljne prevleke, 1     1 vutel fiirok, izvrstna I balu. 1 1 koH (80 vatlov, Kld 5.5<>.	■•rasni i-oIm'1 iz sivega platna, z rudcčiini krajci. 6 kom. 60 kr. Robci za čistenje stekla iz belega platna, z rudečimi krajci.  O kom. gld. 1.	Sifon, jako dobre baze, i/vrsten za moško, žensko in otročje perilo. 00 etin. širok. 1 kos (M vatlov) gld. 5.		Namizje, 1 prt in G prtieev iz platnenega damasta. 4Jarutl,ura gld 2 »O.		Platnena rjuha (brez živa), 2 m. dolga, 1 V« m. široka, iz najboljšega platna. 1 ko» gld. 1 tO.	18 ure j ene moške hlače' lZ dobrega cheviota, jako pripravno narejene. 1 par gld. l.»5.
1
Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne.   | Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih.
02508990
Proda se iz proste roke v Dolenjem Logatci h. št. 26 na najugodnejšem kraji ležeče (Ml—1)
posestvo in hiša s krčmo
vred, krčma obstoji že mnogo let in je zniiroiu dobro obiskana, hiša je pripravna še za vsako drugo trgovino ali obrt, oddaljena je od južno železniške postaje 5 minut. — Posestvo obstoji iz več oralov travnikov, njiv, pašnikov in Kozda. — Več o tem se poizve pii posestniku samem.
Stanovišče s poslopjem,
pripravno za stroj arij o (weissgerberei) in usnjarijo z vsem dotičnim orodjem,
po /..»Iji tudi k hiši spadajoča zemljišča, «la Me takoj v najem pod ugodnimi pogoji. Omenja se, da ni tukaj, ni v okolici, ni daleč okoli nobene take obrtnije. Ponudbe naj se izvolijo pošiljati Antonu Doklevi, Btro-jar|u v iNtotujiui. — kateri zaradi bolebnosti to obrt opusti. (917—2)
\ujlilM Jši
■ m
X,
Icilo po OO kr., dalje
rožni med
prodaja s>> na debelo in drobno in razpošilja po pošti proti predpošiljatvi zneska »li poštnemu povzetju v plnščinastih pušicah po 5 kilo, kilo po 50 kr.. punica velja 30 kr.
Prodaja tudi (919—2)
najboljši raznovrstni mali kruh (Leb-kuchen), svečice za božična drevesca
ll pristnega čebelnega voska.
OROSLAV DOLENEC,
ulic.
V zalogi klobukov
A&TOK ERE.IĆI
na Kongresnem trgu, na vogla Gledaliških se dobe najfinejši in najnovejši
za gospode in dečke, kakor tudi
civilne in vojaške kape
v bogati izberi in po nizkih cenah.    -199—42)
v LJubljani, Gledališke ulice it. IO.
I Marijinceljske kapljice
i
za želodec,
MNtfrZELLER .TROPFEM
NUR    ECHT BEI
APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH 1 STliCK 20
po izvirnem propisu prirejane in se dobivajo le v lekarni Trnkoczy, zraven rotovža ▼ LJubljani, so najboljše in, kakor mnoga spričevala potrjujejo, najskušenejše in prospeš-nejše kapljice zoper vse želodčne bolezni in njih nasledke, kakor: smrdljivo sapo, netočnost, želodčno slabost, napenjanje, kislo pehanje, koliko, želodčni katar, zgago, kamen, premočno zaslezenje, zlatenico, gnjua in vzdiganje, zlato žilo, glavobol, ako pohaja iz želodca, želodčni krč, zaba-sanje. preobložen želodec z jedili in pijačami, obistne in jetrne bolezni itd.
CACAO
ČOKOLADA
VlCTOR
S
CHMIDT &
SOHNE
Svnrilo! Še jedenkrat nam je omeniti, da so te kapljice izpostavljene velikemu ponarejanju. Mnogo ljudij je, ki neso vešči v pripravljanji teh kapljic in pod imenom nMarijinceljske kapljice" raz peča vaj o slednje kot ponarejeno kapljice mej nevednim ljudstvom, da le morejo napraviti kako kupčijo. Te kapljice zaradi svoje brezvspesnosti neso pravo „Marijinceljske kapljico za želodec", ampak le grenka vodn. Kdor torej želi pravili Marijinceljskih kapljic za želodec, pazi naj pri kupovanji vedno na gorenje podobo Matere Božje, ki je '.a varnostno marko postavno zajamčena in mora biti na vsaki stekleničiei. Prodaja ((185—11)
.LEKARNA TRNKOCZY"
ki sta pri prvej  Dunajskcj razstavi kuhinske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—18)
DObivu, HG pri vseb boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v I^Jultljani pri g. IVIru I^aMHiilk-ii.
Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in ccntr. razpošiljalnica
Dana), IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
r
Naznanilo
mm
krčmarjem. g in trgovcem.^
irastovib ^i, poštnim fff e v Av- }C<
Najfinejšo žganje iz žita.   .   .   hktl. aa 18 gld Najfinejša allvovkn   .... „„28 „       droienka ....      »    „ 38 Najfinejši Kuba-rnin ....      „    „ 38 Najfinejše rozollje vseh vrst  .      „    „ 28
Naslednje pijače razpošiljajo so v h sodih z železnim obročem blizo 4 litre s povzetjem franko na vse poštne postaj atriji, ne da bi prejemnik še kaj stroškov imel. N«5'nne»ši čuj*k i Rum iz Juninjke   gld. 4.80.
Najfinejši Kubarnm.......2.90.
Naj fin. ppistna NirinljMkn allvovku NHJfinc'Š-. Mtajerska' vlAnjevkn. . . Najfinejii.i brinjevka Najfinejši k Imel (novec Najfinejši klo&ternkt liker (Benedikti nar) ............
KMCiica asa želodec Iz gorski li zell&Č, izvrstna zdravilna in okusna pijača proti boleznim v želodci, kataru in krču v želodci. 1 steklenica z navodom, kako se rabi
Razpošilja v obloženoj kakovi, sti K m* <• i us k u žgtmjtirija in tovarna
Benedikta Hertl-a, (839-6)
v Konjicah na Spodnje Štajerskem.
IgC Dobro droženko vdAno kupim in sode za 4 litre v dobrem stanja za 70 kr. nazaj vzamem.
3.60. 3.80. 2.90. 2.60.
3.80.
—.40.
zraven rotovža v
Razpošilja se vsak
Ljubljani.
dan po poŠti.
Steklenica z ranilniin navodom velja 2© tucat *Z gld., 5 tucatov le S gld.
•C
■ ii
kr" J!
V1ZITN1CE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
na naročitev mleka!
Novo ustanovljena mlekarska zadruga želi tudi Ljubljanskim prebivalcem ustreči z dobrim mlekom, z izvrstnim namiznim surovim maslom, smetano in medlim mlekom, ter vabi na naročitev po sledečih cenah: Mleko prve vrste, vsprejemano v družbini rnlekarnici (n a
Češko-vemmarofu v Dolgih ulicah)    .   .   .       liter po   9 kr.
Mleko na dom postavljeno    .   .   •........ „    „   10 „
Pri veliki naročitvi primerno znižana cena.
Fino namizno surovo maslo........kilo po   1 gld. 40 kr.
Fina smetana.............liter „    1   „  20 „
Navadna smetana............ „   „ —   „ 40 „
Medlo ali posneto mleko......... „   „ —   „   4 „
Da bo vodstvo zadruge moglo za novo leto prirediti in odločiti za Ljubljanske naročnike potrebno mleko, prosimo, da se stalne naročitve na mleko blagovole doposlati vodstvu zadruge do 24. decembra t. I.
Za Božične praznike bo zadruga preskrbela že fino namizno surovo maslo, ki se bo od 24. t. m. zamoglo dobiti
Za pošteno blago daje poroštvo
(926—2)
Prva mlekarska zadruga v Ljubljani.
ĐIT
JEL
c. kr. dpriv. tovarna za svetilnice na Dunaji,
priporoča
petrolejske mizne in viseče svetilnice
solidno ln okusno narejene,
po najnižjih fabričkih cenah.
Solnčne in velikanske solnčne svetilke
STretloTco.
(693—10)
z n-opresegpljivo
Z velikansko reklamo proslavljajo se s pompezno glasecimi se imeni petrolejske svetilnice in petrolejske svetilke, ki pa v resnici nemajo nikake ali pa le majhno praktično vrednost. Omenjajoč to, moram opozarjat5, da od nekdaj že pazljivo zasledujem vsak napredek v razsvetljavanji in res dobro prirejam občinstvu solidno in ceno, posebno treba omeniti, da so interesi kupujočega občinstva najbolje zavarovani pri
starosiavnej in znanej firmi. ,,Dltinar-»vetiInlee" spoznajo se po zgornjem tovarniškem znamenji in se dobivajo v mojih zalogah na I Mirniji, v Budimpešti, Pragi, Lvovu, Trstu, Berolinn, Mona-kovem, Milanu in v Varšavi, kakor tudi v drugih boljših prodajalnicah svetilnic
J
7
mmalno društvo u življenje
j    Filijala aa Avatrljo: Filijala la Ogerako:
Maj, Giselastrasse it. 1,1 Pešta, Iranz- J sefsplatz
v hiši društva.                     Št. 5 in 6, v
Društvena aktiva.................. frank
Letni dohodki na premijah in obrestih dno 30. junija 1884 ... „ Izplacitvu zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot.  .   . ........... „
V slednjej dvanajstuiescčnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri
društvu za.................. „
ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva
na uloženih ponudbah več kot........... „
hiši društva. . 91,064.543-54 17,i<26.068 77
164,776.000 —
66,393.200-—
1.391,163.329 —
Glavna agentura v
Prospekte in druga razjasnila daje
K j ubijani, na Tržaškej cesti št.
pri CjJuido 5£.e»olil*otn.
3, ll. nadstropje
(378—8>
rebanje že o
inscenrn SREČKE
Božiči.
Glavni dobitek v gotovini |
10.000 ^5000^'iST 20% II4788
denarnih dobitkov.
,Insc2m-srečke dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
Buđiiupenta, WaftznergaNite «. (787—34)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'-
3641
7072
1961
88
8E