GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE C agis ptuj ŠT. 4 MAJ 1979 LETO III. V POČASTITEV PRAZNIKA DELA, USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA IN PARTIJSKEGA JUBILEJA, BO 26. APRILA 1979 OB 13. URI PROSLAVA S KULTURNIM PROGRAMOM, PRED NOVIM SKLADIŠČEM GOTOVIH IZDELKOV. VABLJENI! ♦ ♦ ♦ <*• ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ OB DNEVU USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE 27. APRILU IN MEDNARODNEMU PRAZNIKU DELA 1. maju ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM VELIKO USPEHOV SAMOUPRAVNI ORGANI, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠTVO •♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Pomen in vloga narodne zaščite (NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE) Opravičeni razlogi odsotnosti v enotah NZ so naslednji: — fizične in psihične motnje ali poškodbe, ki zmanjšujejo razsodnost pri opravljanju nalog zlasti v nočnem času, — opravljanje določenih funkcij, ki zahtevajo polno angažiranost delavca oz. občana na drugih področjih v TOZD, DO in KS, —■ družinski razlogi pri ženah (nosečnost, skrb za otroke), — čas trajne oz. začasne nezmožnosti za delo. O oprostitvi opravljanja nalog v enoti NZ odloča odbor za LO in DS na lastno pobudo ali na pobudo delavca ali občana. V enotah narodne zaščite ne more sodelovati delavec ali občan: — ki je bil obsojen za kazniva dejanja zoper temeljne socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti SFRJ, — ki je bil obsojen na kazniva dejanja zoper družbeno in za- sebno premoženje, samoupravljanje zoper uradno dolžnost ali za kakšno drugo kaznivo dejanje storjeno iz koristoljubnosti, — ki je v kazenskem postopku za dejanja navedeno v prejšnjih vrstah. Naloge skupin narodne zaščite so naslednje: — stalno opazovanje okolice na določenih mestih, — stalen obhod in opazovanja okrog tovarniških objektov, električnih central, računalniških centrov, vodovodov ipd., — nastop večje skupine, če je to potrebno. Pravice in dolžnosti ljudi, ki opravljajo naloge narodne zaščite so: 1. Ugotavljanje istovetnosti neznanih oseb znotraj svoje delovne organizacije ali v bližini objektov v krajevni skupnosti, ki jih varujejo. 2. Preprečevanje vstopa nepo- Načelnik narodne zaščite AGIS, Jančič Jože oblaščenim osebam v določene prostore ali k objektom. 3. Zadržati osebo, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju ali, poiskusu povzročitve škode, do prihoda pooblaščenih organov za notranje zadeve, ki jih je treba takoj obvestiti. 4. Pregledajo osebo ali vozilo, če je sumljiva, da 'prikriva odtujeni predmet ali napravo ali pa da ima predmet ali napravo, ki bi lahko ogrozila varnost ali povzročila škodo. Vodenje narodne zaščite in oznake ljudi, ki sodelujejo v enotah: Enoto narodne zaščite vodi načelnik, ki pa ima lahko enega aii dva pomočnika. Število oseb, ki sodelujejo v enoti pa je odvisno od situacije in pa tudi od načrta delovanja narodne zaščite. Člani enote, ki izvršujejo naloge po načrtu delovanja narodne zaščite morajo nositi predpisane oznake. Načelnik nosi na levem rokavu poseben trak rdeče barve z vdelanim modrim krogom, v katerem je peterokraka zvezda, nad zvezdo pa je napis »'Narodna« pod zvezdo pa »zaščita«, na obeh straneh traku pa je pol centimetra široka rumena obroba. Pomočnik načelnika nosi prav takšen trak na levem rokavu, samo da ima tak trak pol centimetra široko obrobo na zgornjem obrobu traku. Ostali člani enote, ki so na dolžnosti pa nosijo prav tak trak na levem rokavu, ki pa se razlikuje samo po tem, da nima rumenih obrob na nobeni strani. Organiziranje narodne zaščite V DO AGIS DO AGIS ima sledeče enote narodne zaščite: — Enota NZ TOZD Avtoopre-ma, — Skupna enota NZ TOZD Gu- mama in Kovinska obdelava, — Skupna enota NZ TOZD Vzdrževanje, Orodjarna in Servisi, — Skupna enota NZ TOZD Precizna mehanika in obrata posod in glušnikov, — Skupna enota NZ DSSS in DSK, — Posebna enota pa je na ravni delovne organizacije. Vse te enote imajo svoje načelnike in dva pomočnika. Izdelane imajo tudi svoje načrte, ki pa vsebujejo tri stopnje aktiviranja enot. Vsi načelniki NZ so bili na semnarju, tako da so seznanjeni s samim potekom aktiviranja enot z nalogami in dolžnostmi v slučaju nastopanja teh enot v določenih stopnjah, katere pa vsebujejo načrti delovanja narodne 'zaščite. Enota NZ na ravni DO AGIS je izvedla akcijo zavarovanja ob tovarniškem prazniku, to je 1. 9. 1978. Zadane naloge, ki so ji bile postavljene z njenim načrtom v delovanju, je opravila v redu. Člani enote so bili disciplinirani in se jim lahko izreče pohvala. To je bila prva naloga, ki jo je enota vestno opravila. Prišlo ni do nobenih izgredov, kar je lahko samo vspodbudno za nadalje, ker je pokazala, da so člani enote bili sposobni opraviti svojo nalogo. Vsi načelniki s svojimi odbori za LO in DS se bomo morali bolj angažirati pri našem delu med zaposlenimi v DO AGIS. Seznanjati bomo morali in angažirati naše zaposlene, da bomo vsi skupaj pripravljeni vsak čas stopiti v akcije in braniti naše pridobitve in uspehe v izgradnji naše SFRJ. Tudi v tem letu se bomo morali še posebej zavzemati za svoje odgovorno delo med zaposlenimi in se vključiti z vso resnostjo v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«. Jože Jančič Civilna zaščita, sestavni del ljudske obrambe in družbene samozaščite Za učinkovito delovanje CZ v združenem delu, kakor v KS, mora biti popolnjen sestav enot in izdelan konkretni program razvoja CZ. V tej zvezi pa morajo sodelovati KS, SZDL, sveti KS in odbori za LO in DSZ v KS, ter organizacija združenega dela, DS, izvršni odbori OOS in odbor za LO in DSZ. Navedeni organi sprejemajo konkretne sklepe in usmeritve nadaljnjega razvoja CZ s tem, da mora biti vgrajen v razvojni program KS, ter temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Ker so zajete različne strukture ljudi v enotah štaba, je nujno potrebno izobraževanje istih. Občinski štab CZ Ptuj je v letošnjem letu organiziral tečaj RBK enot, ki se ga je udeležilo 10 članov našega RBK voda. Nadalje je v planu, da bodo organizirani tečaji nudenja prve medicinske pomoči, ki se ga bojo udeležili naši člani voda. Namen izobraževanja članov enot, po specialnosti pomeni dosledno in strokovno izpopolnjevanje zadanih nalog, ki so zajete v letnem programu štaba. CZ v organizaciji združenega dela, kakor tudi v KS mora biti vedno pripravljena z enotami za vse morebitne elementarne nesreče, potresi, požari itd. Štab CZ AGIS ima izdelan letni program aktivnosti, ki je v njem razpravljal LO in DSZ in ga sprejel DS DO AGIS. V akcijskem programu nalog za (e-to 1979 s povdarkom na nalogah: »NIČ NAS NE SME PRESENETITI« so predvidene večje vaje, v sklopu KS TONE ŽNIDARIČ in z štabom CZ občine Ptuj. Dolžnost slehernega člana je, da se temeljito pripravimo za vse akcije dela po programu, kar je jamstvo za nudenje pomoči v slučaju kakršnih koli elementarnih in drugih nesreč. Skupni cilji, enotni programi, nenehno izpopolnjevanje strokovnosti enot štabov CZ, je garancija za vse, kar smo si pridobili z revolucijo. Tušek Anton Anton Tušek, načelnik ŠTABA CZ AGIS Obračun osebnih dohodkov po katalogu del oziroma delovnih nalog Delavski sveti TOZD in delovnih skupnosti so sprejeli predloge ocenitve delovnih nalog, katere so pripravile komisije za delovna razmerja in osebne dohodke v TOZD oz. delovnih skupnostih, v času od 9. do 12. aprila 1979. Ocenitev velja od 1. 1. 1979, kar je v skladu s samoupravnim sporazumom o enotni metodi opisovanja, kategorizacije in vrednotenja del oz. delovnih nalog. Samostojna kadrovska služba je zadolžena, da v obdobju od 16. 4. do 24. 4. 1979 izda odločbe o razporeditvi na delo po katalogu po predlogu pristojnih komisij za delovna razmerja in osebne dohodke. Strokovne službe, knjigovodski sektor, plansko analitski sektor se medsebojno dogovorijo o načinu priprave podatkov za obračun ter zadolžijo komisije v TOZD za pripravo potrebnih podatkov. Prvi obračun osebnih dohodkov po novem sistemu se opravi za mesec april 1979. Osebni dohodki za mesec april pa se izplačajo 15. maja 1979. To so sklepi delavskega sveta DO AGIS, katere je sprejel na predlog odbora za spremljanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Komisije za delovna razmerja in OD so po TOZD in v delovnih skupnostih, pripravile predloge nove ocenitve delovnih nalog. Po končanem vsklajevanju je odbor za spremljanje sistema delitve dohodka in OD predlagal pristojnim delavskim svetom, kot začetni razred za vse TOZD in delovna skupnosti, razen za TOZD SERVISI, 6 razred. Za TOZD SERVISI pa je odbor predlagal kot začetni razred 7 razred. Vrednost začetnega razreda je v vseh TOZD in delovnih skupnostih 3160 din. Teh 3160 din predstavlja tudi faktor 1. Vsi na-daljni faktorji pa so izračunani z 5% pregrešijo. Npr: razred 8 je 1,05 x 1,05 = 1,10 itd. Odstotek povišanja osebnih dohodkov je poprečno od 15 do 20 % glede na osebne dohodke po analitični oceni delovnih nalog. Za leto 1979 smo planirali 10 % povečanje OD. Ker je to povišanje višje od planiranega se bomo morali vsi skupaj potruditi, da bomo z delom oziroma z višjo realizacijo opravičili višje osebne dohodke. Osebni dohodki po katalogu del predstavljajo samo tisti del OD, katerega smo dobivali po številu točk. Enako se tudi po novem sistemu OD sestoji iz več delov in to: 1. Ocena po katalogu del 2. Minulo delo 3. Delovna uspešnost 4. Dodatki na OD (izmensko delo, nočno delo, itd.) Uvodoma sem zapisal, da ocenitve del po katalogu del veljajo od 1. 1. 1979. Ker pa bomo dobili prvi OD izračunan po katalogu del izplačan šele 15. 5. 1979 smo upravičeni do poračuna OD od 1. 1. 1979 do 31. 3. 1979. V zvezi z poračunom OD je DS DO AGIS sprejel sledeči sklep: Poračun razlik v osebnih dohodkih med analitično oceno in novo oceno po katalogu del se izvrši v celoti za posamezna dela in naloge, pri tem pa je potrebno upoštevati, da se izvrši tudi poračun delovne uspešnosti, minulega dela in drugih pribitkov na osnovne ocenitve. Izplačilo poračuna OD se lahko izvrši samo v odvisnosti od uspeha TOZD v prvem tromesečju. Obračun poračuna se izvrši do 25. 6. 1979. To pomeni: za vsakega delavca v DO AGIS se izvede poračun med staro in novo ocenitvijo del in nalog. Poračun zajema vse kriterije iz katerih je sestavljen OD posameznika. Izplačilo poračuna bodo v celoti v prvi fazi izplačale tiste TOZD, katerim to zagotavlja uspeh dosežen v prvem tromesečju. Katere TOZD nebi mogle glede na rezultate prvega tromesečja izplačati celotnega poračuna, bodo ta poračun izplačale v več delih, in sicer po vsakem periodičnem obračunu določen odstotek. Poračun mora biti v celoti izplačan vsem delavcem v DO AGIS do konca tega leta. Za obe delovni skupnosti pa velja, da lahko izplačajo v posameznem obdobju ponderirani odstotek poračuna izplačanega v proizvodnih TOZD. Ker poračuna ni možno opraviti v mesecu aprilu, zaradi velikega števila preračunavanj je DS DO AGIS odločil, da se obračun poračuna izvrši do 25. 6. 1979. V mesecu aprilu, in sicer 26. aprila 1979 pa se vsem delavcem, kateri so opravičeni do izplačila regresa, izplača regres za letni dopust po kriterijih, katere je določil DS DO na predlog konference izvršnega odbora sindikalne organizacije DO AGIS. Peter Bela Dolžina letnega dopusta Zakon o delovnih razmerjih in naš pravilnik o delovnih razmerjih, določajo merila za izračun trajanja letnega dopusta. ZZD v 91. členu določa, da letni dopust traja najmanj 18 in največ 30 delovnih dni. Delavci, ki so stari 50 let ali delavci, ki so invalidne osebe ali imajo telesno okvaro, če jim je ta priznana najmanj 60 %, lahko koristijo dopust tudi preko 30 dni in sicer največ še 5 dni. Dolžina trajanja letnega dopusta se izračuna na osnovi meril, ki so določene v 57., 61., 62., 63., 64. in 65. člena pravilnikov o delovnih razmerjih. V naši delovni organizaciji smo spremenili merila za (pogoje dela in vplive na delo, zato so merila iz 64. člena neuporabna. Nekon-kretna merila 57. člena, nadalje nekonkretizirana merila po določilih 62. člena, so terjala pripravo novih meril, oziroma sprejem popravkov. V pravilniku o delovnih razmerjih je ugotovljeno še nekaj drugih meril, ki niso bila konkretno določena, zato je pravna služba pripravila nove predloge in jih dala v javno razpravo. Kadrovska služba zaradi navedenih pomanjkljivosti ne more opraviti izračuna o dolžini letnega dopusta po vseh merilih, temveč le na osnovi 63. in 66. člena. O tem je bil seznanjen delavski svet DO ter je sklenil, da se do 30. aprila obvesti delavca le o dolžini letnega dopusta po 63. in 66. členu, to je na osnovi delovne dobe in podaljšan dopust 7 dni za delavce mlajše od 18 let. Po sprejemu novih menil, kar pričakujemo1 do konca meseca maja, pa bomo obveščeni še o dodatnih dneh oz. o celotnem dopustu. Ker po merilih na osnovi delovne dobe ne more biti letni dopust krajši od 18 dni, je omogočeno vsem delavcem, da takoj lahko koristijo večji del dopusta. Razliko, ki jim bo pripadala po dokončnem izračunu, pa bodo koristili v drugem delu koriščenja letnega dopusta. O osnovi trajanja letnega dopusta po navedenih merilih, bomo obveščeni s posebnimi seznami po organizacijskih enotah. Določila o trajanju celotnega letnega dopusta pa bomo obveščeni s posebno odločbo, takoj po sprejetih novih merilih. Kadrovska služba Montaža dvigal za avtomobilska stekla, na tekočem traku v TOZD Atooprema Stiskalnice Oblike premakljivega delovnega časa V PREJŠNJI ŠTEVILKI NAŠEGA GLASILA SMO POIZKUŠALI ODGOVORITI NA VPRAŠANJE »KAJ JE PREMAKLJIVI DELOVNI ČAS«. TOKRAT PA BI ŽELELI PREDSTAVITI OBLIKE PREMAKLJIVEGA DELOVNEGA ČASA, KI JIH JE DO SEDAJ RAZVILA PRAKSA. Oblika 4 — PDČ z možnostjo prenosa presežkov ali primanjkljajev v naslednje obračunsko obdobje. nosti, ki se odvijajo predvsem v raznih akcijah. Vsa dobroimetja ur se poravnajo s prostim časom, ker plačila nadur v tem primeru ni. 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 (ure) |--1----1----1-----1---1----j------------------j----1 obdobje obvezni delovni obdobje za odhod za čas prihod normalni delovni čas dovoljeni delovni čas Preden pa predstavimo same oblike premakljivega delovnega časa je potrebno opredeliti osnovno izrazoslovje, ki bi ga v nadaljevanju uporabljali. Za zagotovitev nujno potrebnih komunikacij znotraj in zunaj delovne organizacije je normalni delavnik delavcev, ki so vključeni v sistem premakljivega delovnega časa razčlenjeni v: — premični čas in — obvezni čas. 1. S premičnim časom v okviru delovnika, delavec prosto razpolaga medtem ko morajo biti delavci v okviru obveznega časa prisotni na delu in je odsotnost Izjemoma dovoljena le s predhodno odobritvijo. V nadaljevanju navajamo osnovne izraze v okviru sistema premakljivi delovni čas: — Normalni delovni čas je število ur, ki jih mora pri sedanji razporeditvi delovnega časa opraviti delavec na posamezni dan v tednu, da lahko doseže 42-urno tedensko delovno obvezo. — Obvezni delovni čas: je tisti del normalnega delovnega časa, (traja običajno od 50 do 75 %), ko morajo biti obvezno prisotni na delu vsi sodelavci razen opravičeno odsotnih (dopust, bolezen, službena odsot-itd.). To časovno obdobje je omejeno v časovnem smislu s tako imenovanim trenutkom naj-kasnejšega možnega prihoda na delo in najzgodnejšega dovoljenega odhoda z dela. Obvezni delovni čas je torej edini del normalnega delovnega časa, ki je predpisan tako, kot je doslej predpisan celoten delovni čas (točen čas pričetka in konca dela). — Dovoljen delovni čas je tisti del dneva, v katerem lahko delavec opravi svojo delovno dolžnost. To obdobje je omejeno z najzgodnejšim dovoljenim pričetkom za delo in z najkas-nejšim obveznim odhodom z dela. Obdobje dovoljenega delovnega časa. Čas izven tega obdobja je predviden za čiščenje poslovnih prostorov in za tekoča vzdrževalna dela. — Premični delovni čas je sestavljen iz obdobja za prihod na delo in iz obdobja za odhod z dela. Dolžina obeh obdobij skupaj je enaka razliki med dovoljenim in obveznim delovnim časom, dočim je premično obdobje za prihod na delo enako razliki med najkrajšim možnim in najzgodnejšim dovoljenim prihodom na delo. Prehodno obdobje za odhod z dela je enako razliki med naj-kasnejšim obveznim odhodom z dela in najzgodnejšim dovoljenim odhodom z dela. Shematično lahko prikažemo vse opisane delovne čase na časovni premici OBLIKE PREMAKLJIVEGA DELOVNEGA ČASA Oblika 1 — premakljivi pričetek dela in normalni delovni čas Delavec si izbere v okviru delovnega obdobja, ki je določeno za pričetek dela časovni trenutek, v katerem bo hodil na delo. Čas prihoda na delo lahko delavec izbira vsak mesec ali vsake 3 mesece, odvisno od dogovora v podjetju. Kadar zaradi značaja dela ni mogoče prepustiti svobodno izbiro pričetka dela za delovne skupine ali za organizacijske enote, bodisi na podlagi doseženega predhodnega sporazuma ali z odločbo za to pooblaščenega organa. Ta oblika je zelo primerna za tiste, ki delajo v skrajšanem delovnem času, za sezonsko ali občasno zaposlene ter za delavce v rednem delovnem razmerju, kadar obstaja bojazen, da bi bolj sproščene oblike PDČ ne prinesle zaželenih rezultatov. Oblika 2 — popolnoma premakljivi delavniki z dnevno delovno obvezo. Delavec si lahko vsak dan prosto izbira pričetek dela, s tem, da mora pri tem upoštevati, da bo pravočasno opravil vsa dela, s katerimi je povezan z ostalimi delovnimi mesti. Ne glede na pričetek dela pa mora vsak dan opraviti svojo dnevno —• normalno delovno dolžnost. Ta oblika je zlasti primerna za tiste vrste dela, kjer mora biti opravljena določena količina (kapaciteta) dela, ni pa važno v katerem trenutku. Oblika 3 — PDČ s predpisano tedensko (mesečno) delovno obvezo V tem primeru sta določena časovno obdobje za prihod in za odhod z dela ter časovno obdobje za obvezen delovni čas. Ob koncu tedna ali ob koncu meseca se izvede obvezna primerjava med delovno obveznostjo in opravljenimi urami, in se morebitne primanjkljaje ali do-broimetje v urah poravna oziroma saldira. Prenosov dobroimetja ali primanjkljaja v naslednje obdobje v tem primeru ni. Kako se obravnava primankljaj ur je stvar internega dogovora, praviloma pa se jih rešuje na ta način, da se jih ne plača ali pa da jih mora delavec v naslednjem obdobju nadomestiti. Ta oblika PDČ je v bistvu popolnoma enaka obliki 3, le s to razliko, da obstaja časovni kon-tokorent. V tem primeru je možno prenašati dobroimetje ali primanjkljaj v urah v naslednje časovno obdobje in sicer samo v mejah dopustnih ur. Dobroimetje je možno izkoristiti v naslednjem obračunskem obdobju samo v premakljivem delu delovnega časa, tj. na način, da delavec kasneje prihaja na delo, ali pa da preje odhaja z dela. V nobenem primeru ni mogoče izkoristiti dobroimetje za enodnevni dopust ali za izostanek v času obveznega delovnega časa. Ta oblika PDČ je zlasti primerna za take vrste dela, kjer obstajajo dnevne, tedenske ali mesečne konice, ker je na ta način možno uravnati razkorak med delovno zmogljivostjo in potrebnimi kapacitetami. Oblika 5 — PDČ z možnostjo prenosa dobroimetja ali primanjkljaja v naslednjo obračunsko obdobje s svobodnejšim izkoristkom dobroimetja. Ta oblika je v bistvu popolnoma enaka opisani obliki 4, s to razliko, da je možno dobroimetje izkoristiti v naslednjem obračunskem obdobju, ne samo v časovnem obdobju, ki je določen za prihod ali za odhod z dela, temveč tudi v takoimenovanem obdobju obvezne prisotnosti. Dobroimetje je torej možno izkoristiti za enodnevni dopust. Oblika 6 — Dinamični delovni čas z dnevno časovno omejitvijo V tem primeru ni določen čas prihoda in odhoda z dela, niti ni določen čas obvezne prisotnosti na delu. Vsak si sam prosto izbere čas prihoda in odhoda z dela ter tudi trajanje dela, vendar pri tem delo ne sme trajati preko zgornje meje, ki je določena. Tudi v tem primeru mora delavec, tako kot pri obliki 2, vsklajevati svoj prihod in odhod z dela z obveznostmi, ki jih ima do drugih delovnih mest, katera so od njega odvisna oziroma od katerih je odvisen. Ta način dela je možen samo v primerih, ko je dosežena visoka formalizacija organizacije dela. Oblika je primerna za srednja in mala podjetja s tipično sezonsko proizvodnjo ali prodajo, za javno upravo, za projektivne organizacije ali za druge dejav- Oblika 7 — Dinamični delovni čas brez časovnih omejitev. Ta oblika je enaka v bistvu obliki 5 s to razliko, da tu ne obstajajo nikakršne dnevne omejitve. Delavec lahko opravi dnevno toliko ur, kolikor jih je potrebno, da opravi vse delo. Vse opravljene ure se registrira in ob koncu obračunskega obdobja primerja z delovno obveznostjo. Dobroimetje ur je možno koristiti v obliki dopusta, nikakor pa ga ni mogoče plačati. Primerna je za manjša podjetja, kjer je mogoče vnaprej določiti obseg dela, ki terja npr. enega delavca in je potem od delavca samega in od njegove usposobljenosti odvisno koliko časa za to porabi, bodisi več kot 8 ur ali manj kot 8 ur. Nadalje je ta oblika zelo primerna za trgovske potnike in za druge slične poklice. Predvsem pa je primerna za podjetja, ki imajo sezone, ker v času izven sezone lahko delavci koristijo dobroimetje v urah, ki so ga ustvarili v času glavne sezone. I. Š. DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU MARCU 1979 TOZD AVTOOPREMA — PETEK STANKO, stiskalec na težji stiskalnici — za nedoločen čas — HANŽELIČ STANKO, transporter — za nedoločen čas — KLINC MARTIN, monter sedežev — za nedoločen čas — MARTI NIČ STJEPAN, monter sedežev — za nedoločen čas — VTIČ VENČESLAV, varilec na COz aparatu — za nedoločen čas — TAŠNER FRANC, monter sedežev — za nedoločen čas — ŠEGULA IVAN, posl. krožne žage — za nedoločen čas — ARNUŠ MILAN, pripravnik TOZD KOVINSKA OBDELAVA — TETIČKOVIČ IVAN, strugar III. — za nedoločen čas TOZD ORODJARNA — GOMBOC MIHAEL, orodjar I. štanč-nih orodij — za nedoločen čas DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU MARCU 1979 TOZD AVTOOPREMA — MAJCEN JANEZ, monter sedežev — v času poskusne dobe — MALEK FRANC, strugar — sporazumno — TRAFELA FRANC, čistilec odlitkov — sporazumno — CAF ZVONKO, monter sedežev — sporazumno — KOKOT SLAVKO, monter sedežev — sporazumno TOZD KOVINSKA OBDELAVA — ŽMAUC FRANC, strugar III. — sporazumno — KOLARIČ JANKO, preizkuševalec — sporazumno — FEGUŠ JANEZ, strugar 1. — sporazumno TOZD GUMARNA — RODOŠEK ZVONKO, vulkanizer — samovoljno — LOZINŠEK ALOJZ, vulkanizer — na lastno željo TOZD PRECIZNA MEHANIKA — KOKOL DANICA, navijalec traku — sporazumno TOZD VZDRŽEVANJE — STERNAD FRANC, delov. int. el. vzdrž. — sporazumno TOZD SERVISI MOTORNIH VOZIL — KOVAČ MIRAN, avtomehanik — sporazumno Uspešno delo danes, volja za jutri V PRETEKLIH DNEH SE JE V OBILICI NAJRAZLIČNEJŠIH DOGODKOV ZVRSTIL ŠE EDEN, KI JE PRAV TAKO VEZAN NA NAŠ KOLEKTIV. ČLANI DLT AGIS SO NA PRVEM OBČNEM ZBORU PREGLEDALI SVOJE DELO IN Sl ZADALI NALOGE ZA NASLEDNJE OBDOBJE. Delovno predsedstvo občnega zbora DLT Potreba po izgradnji skupne orodjarne v Ptuju, Vse večje potrebe po orodjih in pripravah v kovinsko predelovalni industriji v Ptuju so narekovale, da smo se sestali predstavniki TGA Boris Kidrič Kidričevo, AGIS Ptuj in OLGA MEGLIČ Ptuj, ter se dogovorili o skupni akciji za izgradnjo skupne orodjarne. Ta prvi sestanek je bil leta 1977 in danes imamo tudi že v občinski resoluciji zapisano, da se skupna orodjarna bo gradila. Ob ugotavljanju uspešnosti dela in upravičenosti obstoja, dobrih rezultatov ni manjkalo, kar je predvsem spodbudno za še večja prizadevanja, v smeri podružab-Ijanja tehnične kulture. Le množičnost in ne osamljenost bo povezovala misli in želje duha človeka, ki bo samo z odločnimi pogledi v prihodnost lahko zadovoljil svoje potrebe in želje v vsakdanjem življenju. In prav tu je prisotnost tehnične kulture nujna. Hitreje in popolneje bomo lahko sledili vsem eksistenčnim spremembam in novim zahtevam, če bo sleherni izmed nas tudi v tehnični kulturi iskal rešitve za lažja soočanja z vsem, kar sestavlja naš vsakdan. Vsebina uvodnega dela je bila usmerjena v poudarjanje alternativ vključitve na področja, naravo dela katerih, pogojujejo prav tehnična dogajanja, razvoj in nova odkritja. Bogat spekter dejavnosti društva iz tehničnega področja, dodatno vsebuje tudi nekatere aktivnosti, kar zgovorno potrjuje, da je to res društvo tehnične kulture. V poročilu je bilo rečeno, da ob izvajanju tehničnega dela programa, niso pozabili na nekatera druga področja, ki normalno dograjujejo njihov ugled in prizadevanja. Uspešno so izvedli vrsto akcij, od pohoda po partizanskih poteh, do obiska naše pobratene ob- čine Arandželovac. Zadovoljivi rezultati so bili doseženi tudi v nekaterih skupinah, ki so sestavni del društva, in ki gojijo svobodne aktivnosti, iz tehničnega področja. Kratko zatišje je nastalo samo v fotoklubu, ki zaradi prostorske stiske ni nadaljeval prej aktivnega vključevanja v izvajanje programa. Nadalje ima svoje pomembno mesto v društvu prototipna dejavnost, ki je v sodelovanju s temeljnimi organizacijami, DO AGIS, delovalo na področju priprav raznih prototipov, kot so ogledala, grelci, glušniki itd. Še vedno nezadovoljno vključitev njihove dejavnosti, pa je čutiti na področju inventivnega dela, kar morajo v prihodnje izboljšati in se tesneje povezati s službami v Agi-su. Smela začrtanost aktivnosti v naslednjem obdobju delovanja, poudarja predvsem nalogo na nivoju občine, kjer želijo v ustanovljeni zvezi za tehnično kulturo koordinirati delo vseh strokovnih društev. Pred nedavnim so si tudi uspeli zagotoviti primerne društvene prostore, ki so bili doslej vse prej kot primerni in ugodni za delo. Z nakupom »doma tehnične kulture« v Murkovi ulici, bo njihova dejavnost dosegla razsežnosti, ki bodo v naslednjem obdobju še večje, kot so bile ugotovljene na prvem občnem zboru. Izdelan je elaborat pripravljalnih del, katerega vsebinska zasnova temelji poleg uvodnih misli še na: — analizi trenutnega proizvodnega programa v občini Ptuj na področju orodjarstva, — zagotovitvi [potrebnega kadra, — zagotovitvi potrebnih osnovnih sredstev, — zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev, ■—- predvedeni finančni uspešnosti, — idejnem projektu orodjarne z interno organizacijo dela. ANALIZA TRENUTNEGA PROGRAMA V OBČINI PTUJ NA PODROČJU ORODJARSTVA Nedvomno je ugotovljeno, da so izredne potrebe po orodjih v ptujski občini, da je izredna prostorska' neurejenoist obstoječih orodjarn im da je povsod po obstoječih orodjarnah relativno zastarela tehnologija. Vse te ugotovitve pa vodijo k težnjam izgradnje nove orodjarne, kjer bi združili razpoložljive kapacitete znanja in dolgoletnih izkušenj. Z novo orodjarno bomo v stanju proizvajati vse vrste orodij in priprav. Z enotno prostorsko ureditvijo, z združenim znanjem Sn moderno tehnologijo izdelave orodij in priprav, bomo omogočili normalno proizvodnjo in nadaljnji razvoj kovinsko predelovalne industrije v ptujski občini. ZAGOTOVITEV POTREBNEGA KADRA Skupna orodjarna bo zaposlovala kader pretežno iz obstoječih orodjarn, nekaj tudi iz proizvodnih TOZD ter kader iz ustreznih šol. Da bomo kos potrebam po kadrih, smo v vseh treh delovnih organizacijah pristopiti k pospešenemu štipendiranju učen- cev kovinske industrijske šole v Ptuju. OSNOVNA SREDSTVA Analiza potrebnega števila orodij in priprav v naslednjem obdobju nam je bila osnovno vodilo pri odločanju o vrsti in količini strojev. Zelo si prizadevamo, da bi bila oprema orodjarne sodobna, visoko produktivna in racionalna. Dimenzionalno je strojna oprema prilagojena velikosti orodij in priprav dosedanje proizvodnje obstoječih orodjarn, s tem, da pa smo upoštevali nekoliko sodobnejšo tehnologijo izdelave le-teh. FINANČNA SREDSTVA Za finančno realizacijo investicije predvidevamo v tej fazi naslednje vire financiranja: 1. Združevanje sredstev v višini 45 % predračunske vrednosti investicije. Ta sredstva bodo združile vse DO, ki bodo koristile usluge orodjarne. Način združevanja, pogoje in velikost deležev bo določal samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev. 2. -Krediti dobaviteljev v višini 24 % predračunske vrednosti. 3. Dinarski bančni kredit domače banke v višini 31 % predračunske vrednosti. Finančno uspešnost poslovanja orodjarne v začetku obratovanja ne kaže posebnih rezultatov, ker bodo v prvih petih letih velike obveznosti vračanja najetih kreditov. Ko se bo proizvodni proces utekel, pa ni nobene bojazni, da bi bila vprašljivost rentabilnosti poslovanja orodjarne. Ocenjujemo, da bodo pripravljalna dela do pričetka fizične izgradnje objekta trajala 8 mesecev. Sama izgradnja objekta bo trajala cca 12 mesecev, nakar bi v naslednjih dveh mesecih izvedli montažo in pričeli s poskusnim obratovanjem. Krabonja Franc, ing. Družboslovna zbirka DE Posebnost družboslovne zbirke knjig, ki jih izdaja založba Delavske enotnosti, je v tem, da so objavljena dela predvsem izbrana po izredno zahtevnih kriterijih. Zbirka je pač namenjena študiju In je tako nepogrešljiva za marsikoga, za strokovnjake, ki se ukvarjajo z obravnavanimi vprašanji, še najbolj za aktivne sindikalne delavce: čimveč bodo zvedeli o načetih Vprašanjih, tembolj bodo samostojni pri svojem delu. Ker vemo, za kako -kvalitetna dela gre v tej družboslovni zbirki DE, ki so vrh tega tiskana še v omejeni nakladi, vam jih priporočamo. V zalogi so še naslednja dela: Skupina avtorjev: INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU Radovan Vukadinovič: EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE dr. Ana Krajnc: IZOBRAŽEVANJE — NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA Mitja Gorjup: SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO UiREdr. B. Kavčič in V. Antončič: SAMOUPRAVNA UREJENOST ilN GOSPODARSKA USPEŠNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ dr. Cveta Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA dr. Pavao Brajša: SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA dr. Mirko Bunc: MARKETING V ZDRUŽENEM DELU Lenart Šetinc: TEMELJI SAMOUPRAVNEGA SISTEMA INFORMIRANJA dr. Lojze Sočan: POT V GOSPODARSKO RAZVITOST dr. Vladimir Sruk: FROMMOVA HUMANISTIČNA VIZIJA 150 dinarjev 200 dinarjev 220 dinarjev 140 dinarjev 250 dinarjev 250 dinarjev 250 dinarjev 390 dinarjev 190 dinarjev 360 dinarjev 290 dinarjev Alkoholizem je skrajna stopnja človekove odtujitve v_________________________________ (Nadaljevanje iz prejšnje številke) 2. Faza alkoholikovega osebnostnega in družbenega propadanja. Ko je alkoholik uničil družino, izgubil prijatelje, zapravil 'službo, je po naših izkušnjah odtujen, saj nima 'nikogar več, ki bi mu s srcem stal ob strani na dolgotrajni in zahtevni poti zdravljenja in resocializacije. Životari po beznicah in čaka na neizbrižni ‘konec. Alkoholizem spremljajo tudi okvare na telesnem zdravju. Najbolj prizadeti so možgani, vsak kozarec alkohola uniči več tisoč možganskih celic. Po tridesetem letu starosti sicer vsakemu dnevno propade okoli 100.000 možganskih celic, alkoholiku pa približno dvakrat toliko; 13. milijard —■ kolikor imamo možganskih celic, je res, toda nikakor ne neizčrpno število. Zaradi naglega propadanja možganskih celic in pogostne pijanosti alkoholiki niso več ustvarjahni, postopoma postanejo bebasti (razne stopnje prihoorganskega sindroma). Alkohol počasi, toda zanesljivo uničuje tudi druge organe, predvsem srce, jetra, ledvice, želodec itd. Zdravstvene okvare še zdaleč niso najbolj bistvene komplikacije alkoholizma, kot so nekoč zmotno domnevali v medicini. Telesno še povsem zdrav alkoholik lahko opravi že vse tisto, čemur pravimo uničenje družine. Alkoholizem se včasih zaplete tudi s kakšno psihiatrično komplikacijo (bledež, blodnjavost, bolezenska ljubosomnost, psihoza Korsakova, božjast, bebavost itd.). S temi komplikacijami se je — in se še vedno — ukvarja tradicionalna psihiatrija, ki alkoholizem sam pusti vnemar. Kdo je torej alkoholik? Alkoholik je vsak, ki je zaradi pogostnega in pretiranega pitja alkohola postal od alkohola odvisen in ima zaradi tega nevšečnosti v družini in v službi, javljajo pa se tudi zdravstvene okvare. Če za koga to še ni alkoholizem, naj počaka še kakšno leto, pa se bo alkoholna bolezen zanesljivo pokazala v »vsej svoji krasoti«. Na kratko: alkoholizem je vsakršno uživanje alkohola, ki ustvarja probleme. Aikoholizem med mladimi Za mladega alkoholika štejemo tistega, ki še ni dopolnil trideset let. Ker je alkoholizma med odraslimi čedalje več, ga »mora« biti mnogo tudi med mladimi. V naravi same alkoholne bolezni je, da poskrbi vedno sproti za nove generacije alkoholikov. Alkoholik nasploh nerad pije sam, temveč poskuša med pivce spraviti tudi svoje znance in prijatelje. Tudi alkoholični starši uvajajo otroke v alkoholizem s ponujanjem alkohola otrokom in s svojim »dobrim zgledom«. Skoraj pri vsakem alkoholiku, ki ga obravnavamo, ugotovimo, da se je njegov alkoholizem začel že v mladosti. Vdajanje alkoholni omami onemogoča normalno zorenje mladega človeka, ki si zaradi tega ne pridobi dovolj znanja in izkušenj za življenje. IKer je brez pravih delovnih navad, nikjer ne doživlja uspehov. Dobro se počuti le za golstilniškim omizjem. Kaže, da gredo slabi uspehi, zavlačevanje študija in osip na visokih šolah v znatni meri na rovaš začetnega ali pa razvitega alkoholizma med študenti. Alkoholiki — intelektualci povedo, da so se na alkohol navadili v študentskih letih in da so zato dolgo študirali. S popivanjem se zapravi veliko časa. Zaradi enkratne pijanosti zgubi človek praktično dva dni ali pa v tem času zanesljivo ni sposoben za zbrano intelektualno delo. Resen študij pa je zelo zahtevno delo, ki terja treznega, spočitega in ustrezno motiviranega človeka. ZDRAVLJENJE IN PREPREČEVANJE ALHOLIZMA Alkoholik začne razmišljati, da bi se morda zdravil in prevzgojil šele, ko zaradi svojega alkoholičnega obnašanja pride v ožjem ali širšem okolju v takšno zagato, da nima drugega izhoda kot zdravljenje. Seveda pa je od razmišljanja o zdravljenju do rehabilitacije zelo dolga pot. Pri nas samo vsak deseti alkoholik, ki pride na posvet v psihiatrično ordinacijo, uspešno zaključi intenzivni del zdravljenja v dispanzerju ali bolnišnici, vsi drugi pa s svojimi izrednimi sposobnostmi za manipulacijo tako učinkovito obvladujejo svoje okolje, da lahko še naprej (običajno do smrti) pijančujejo in se obnašajo asocialno. Osnovna načela zdravljenja 1. Ker ni bolan samo alkoholik, temveč tudi njegovo družinsko in delovno okolje (zato govorimo o zahodni alkoholični kulturi), pride v poštev le ekološko zdravljenje, ki sta vanj vključeni tudi družina m delovna skupina. 2. Terapevt sam je brez moči, edino v skupini lahko nekdanji al-holik spozna svojo dejanslko situacijo in dobi spodbude za drugačno življenje. 3. Alkoholik se mora konfron-tirati s 'stvarnostjo svojega alkoholičnega razločevanja in začeti v redu delati ter se obnašati socializirano, kajti to je edini način, da mu bo okolje 'postopoma ze-čelo verjeti. Samo z delom in normalnim obnašanjem si bo spet pridobil naklonjenost svojcev in prijateljev. Samo z delovnimi uspehi se mu bosta dvignila samozavest in samospoštovanje. Kdor pa v teh temeljnih prizadevanjih ne uspe, pije naprej. 4. Ker je alkoholik zaradi dolgoletnega zaostajanja v svojem intelektualnem in emocionalnem razvoju nazadoval in veliko izgubil na vseh področjih človeškega udejstvovanja, ga moramo aktivirati v tolikšni meri, da bo z nad-poprečnimi prizadevanji med večletno rehabilitacijo nadomestil vse tisto, kar je zaradi sužnosti alkoholu zamudil. Rehabilitacija študenta — alkoholika, ki je zapravil tri leta študija, traja tako najmanj osem let. Osebnostna rehabilitacija je pogoj za družinsko, obe pa za 'poklicno in družbeno rehabilitacijo. Vse je prepleteno in med seboj povezano. 5. Da bi nekdanji alkoholik zbral dovolj moči za poino in vsestransko rehabilitacijo, mora zdravo živeti: trdo delo, intenzivna jutranja telovadba, planinarjenje, opustitev kajenja itd. 6. Med procesom zdravljenja in rehabilitacije se mora nekdanji alkoholik tako spremeniti, da bo »svobodo od« (prisile, ki izvira iz odvisnosti od alkohola) za- čel preusmerjati v »svobodo za«: graditev aktivnih vezi s svojim no delo in spontano aktivnost na družbenim okoljem, za ustvarjal-družinskim, delovnim in širšim različnih področjih človekovega udejstvovanja. Nekaj spoznanj v zvezi s preprečevanjem alkoholizma 1. Vsak alkoholik je bil najprej družaben, zmeren pivec. 2. Vsakdo med nami lahko postane alkoholik, razen abstiten-tov. 3. Znanstvenega dokaza o koristnosti alkohola ni nobenega, medtem pa imamo v S‘R Sloveniji najmanj 80.000 dokazov (tj. alkoholikov), da alkohol razkraja posameznika, družino in družbo. 4. Ne vemo še, kakšno je »pitje po pameti«, ki bi vsakega pivca zanesljivo obvarovalo pred alkoholizmom. Iz informacij Zavoda SRS za zdravstveno varstvo Novi stroj v TOZD Gumama Strojni park v TOZD Gumama se modernizira. Konec marca smo montirali in postavili novo injekcijsko stiskalnico. Stiskalnico izdeluje francoska firma REP, ki je specializirana za izdelavo gumarskih stiskalnic in orodij za te stiskalnice. Istočasno smo preisku-sili tudi orodja, ki smo jih nabavili skupno s stiskalnico. Z redno proizvodnjo bomo začeli takoj. Stiskalnica je sicer postavljena v neprimeren prostor (bivše skladišče SGl), kar je zaradi prostorske stiske edina rešitev do izgradnje nove gumarne. Montaža je bila opravljena v enem dnevu. Naši vzdrževalci so pokazali veliko mero tehničnega znanja in usposobljenosti za hitro montažo. Tudi preizkus orodij je brezhibno potekal. Stiskalnica omogoča ekonomi-čnejše in lažje delo, saj odpade vrsta operacij, kot so: priprave surovcev in končna obdelava. Sam ciklus vulkanizacije je 5 — 10 krat krajši, kot pri klasični vul-kanizaciji, saj naredi injek. stiskalnica 6 — 10 krat več ciklusov na eni etaži, kot klasična stiskalnica. Š. S. Ali je vsaka prekinitev dela res štrajk ? jo kaj let. Proučuje jih tudi center RS ZSS za raziskovanje samoupravljanja. Poprečno je bilo do lani 50 prekinitev letno, lani pa so jih evidentirali 'kar enkrat več (natančneje 108). Analize nam še ne dajo odgovora za to povečanje. Zato moramo ob tem podatku biti tembolj pozorni. Strokovnjaki sicer trdijo, da se značilnosti prekinitev dela v Sloveniji tudi lani niso spremenile in ki so v tem, da so prekinitve kratke in z majhnim številom udeležencev (približno 20 do 50). S tem pa se dejansko začenjajo nesporazumi, kajti prizadeti v OZD nemalokrat trdijo nasprotno, da sploh ni šlo za štrajk v klasičnem smislu, marveč le za sestanek, bolje za t. i. izsiljeni sestanek kar med delom, ker so pač ljudje hoteli različne govorice iin podobno, pač takoj razčistiti in urediti. Navedena druga razlaga je — dokler še ni natančnejših analiz — sprejemljiva. Je verjetna tembolj, če pogledamo podatke, da je teh sporov največ res rešenih takoj, po kratkem postopku in po navadi direktno z vodilnimi strukturami v organizaciji združenega dela. Gre za to, da se delavci niso odločil) za daljšo pot preko samoupravnih organov in z razpravami v družbenopolitičnih organizacijah v okviru kolektiva. Ali je potemtakem ta oblika prekinitve dela res še štrajk? Iz dosedanje analize je videti, da je največ prekinitevd ela v industriji in rudarstvu. Ce pa primerjamo število prekinitev s številom zaposlenih, jih je največ v gradbeništvu. Lani so prvič ugotovili prekinitev dela v gozdarstvu (štirikrat) in v družbenih dejavnostih (šest). V prekinitvah dela je bilo lani udeleženih približno 0,8 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Večji prekinitvi po številu zaposlenih sta bili lani le dve (Železarna (Ravne in Sava Kranj) in samo ena večja po trajanju (Megrad Ljubljana, TOZD Penobeton Vodice). 99 % udeležencev v prekinitvah so delavci iz neposredne proizvodnje in v tem jih je nekaj nad 92 % kvalificiranih, polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Nikdar v teh prekinitvah ni bila zajeta celotna delovna organizacija. Znana sta le dva primera, da je bilo v prekinitvi udeleženih več TOZD. Presenetljivo je ob vsem tem, da zbrani podatki demantirajo domneve, da prihaja do prekinitev v glavnem tam, kjer imajo nizek osebni dohodek. Ponuja se čisto drugačna razlaga od te, na kakršno smo navajeni, da danes niso osebni dohodki med poglavitnimi vzroki za prekinitev, ampak so to prevsem kršitve samoupravnih pravic in slabi imed-sebojni odnosi in taki odnosi, ki bi samoupravljalce včasih radi reducirali na privesek k stroju, na sredstvo za delo. Tega anahronizma pa samoupravljalci ne prenesejo, in prav je tako. Navedeno trditev potrjuje še Pojav prekinitev dela spremlja-raziskovalci v Sloveniji že me- ugotovitev, da je največ prekinitev v prvem tromesečju (zaključni računi) in v industrijskih središčih. Za lani pa imamo poleg sprejemanja zaključnih računov še posebnost, da so v tem času povsod sprejemali še samoupravne sporazume o delitvi. Prav ta načrtovana delitev marsikje ni bila soglasno sprejeta. Velikokrat tudi strokovne obrazložitve niso nakazale posledic. In če ni bilo še ustrezne obveščenosti, so se vsilili nesporazumi, s tem pa napetosti in spet različne govorice in konflikti, njihova skrajna oblika so seveda prekinitve z zahtevo, da sporne zadeve takoj razčistijo. Do tega je prihajalo zlasti tedaj, če po delavci zares dobili nižje osebne dohodke od pričakovanih. Velikokrat so delavci šli v prekinitev tudi zato, ker se niso strinjali z enostavnim linearnim povečanjem osebnih dohodkov, saj je to povsem v nasprotju z njihovo staro zahtevo, naj se uveljavi zdravo nagrajevanje po delu in resnični prispevnosti združenemu delu. Neurejena udeležba v delitvi je seveda nemalokrat izsilila nejevoljo in celo slabe odnose med TOZD, kjer so zaradi tega nastale ob nespremenjenem delovnem učinku očitne razlike v osebnih dohodkih, saj kar povsod jemljijo osebni dohodek kot osnovno merilo za primerjavo. Nekaj prekinitev dela je bilo tudi na račun previsoko zastavljenih norm ali zaradi neuslišanih zahtev, in morda tudi zaradi neizpolnjevanja samoupravno sprejetih dogovorov, za zboljšanje delovnih pogojev. Kamni spotike, ki privedejo do teh prekinitev ali bolje rečeno do lizsiijenih setankov med delom, so morda res v tem, da zakon o združenem delu natančno ureja vprašanja, zaradi katerih je prihajalo do napetosti in do prekinitev, toda zadeve niso skoraj nikjer konkretizirane v samoupravnih aktih OZD in TOZD. Marsikje nimajo niti dogovorov ne določil o tem, kako npr. ravnati v situacijah, ko pride do prekinitve dela. Po navedenem in po tem, da se vprašanje ostrine teh konfliktov oziroma prekinitev dela ni pokazalo kot problem, ki ga ni mogoče rešiti z dogovori, se zdi, da bi naše prekinitve zaslužile več razlage v tem smislu, da so prej 'kazalci demokratičnosti kot pa kakšen patološki pojav. Zgodovina delavskega razreda nas dobro pouči, da so bili edino av-toritirani režimi na videz brez-konflktni sistemi. Naše samoupravljanje pa se neprestano še kar naprej in naprej krepi, dopolnjuje )n izpopolnjuje in to med drugim pomeni, da se tudi ljudje zavedajo svojega položaja in zato tudi vedno bolj hočejo biti poučeni o vsem, kar zadeva njihove primarne in sekundarne obveznosti, o njihovem delu in življenju, o vsej družbeni produkciji in reprodukciji — in nekatera teh vprašanj pač rešujejo kar po kratkem postopku. Lidija Mohar '------------------ Nova gumama v._________________, Od prve informacije o izgradnji nove g uma m e pa do danes je preteklo že nekaj časa. Predvsem je bilo potrebno zagotoviti finančna sredstva za izvedbo postavljenega programa. Tako znaša skupna vrednost vlaganj 82.950.000 din, od tega 9,000.000 din trajnih obratnih sredstev, o-stalo pa je vlaganje v novi objekt tlorisne površine proizvodnih prostorov 1836 m2, dvoetažni aneks površine 1015 m2 ter seveda strojna oprema in drugo. Mnogo dela smo opravili pri vsklajevanju tehnološke opreme, mnogo nalog v zvezi usposabljanja kadrov, organizacije bodoče proizvodnje ter ne nazadnje pospešenega osvajanja nove proizvodnje, ki bo podlaga za uspešno poslovanje pri večjih obveznostih. Vzporedno s programom TOZD Gumarne vsklajujemo tudi program prenosa stiskanih izdelkov iz Save Kranj v Agisu. Pri tem smo v zamudi, ki nam sedaj onemogoča projektiranje proizvodnih prostorov TOZD Gumarne in prostorov Sava-Agis v enem postopku, ampak bomo morali dela v okviru programa izbiri najboljšega ponudnika ter reševanju specifičnih tehnoloških, transportnih in organizacijskih problemov. Seveda smo vskladili tudi terminski plan, ki predvideva izgradnjo novih objektov ter montažo opreme do junija 1980 leta, redno obratovanje pa planiramo za 1. 1. 1981. Tehnično dokumentacijo izdeluje Gradis Maribor in bo konec meseca junija pripravljena za pridobitev gradbenega dovoljenja. V tem času, pa tudi kasneje čaka TOZD Gumarno Sava — Agis izvajati kasneje. Pred kratkim je namreč Sava Kranj 'predložila novo varianto vključevanja proizvodnih prostorov v koncept objekta TOZD Gumarne. To varianto je potrebno sedaj obdelati ter predložiti v potrditev obema delovnima organizacijama. Prizadevamo si, da hi program prenosa vključili vsaj v končno fazo izgradnje nove gumarne in izvedli vzporedno s TOZD Gumarno v letu 1980 preizkusni pogon in 1. 1. 1981. redno obratovanje. Memorialni turnir Tudi ietos, čeprav z manjšo zamudo, smo se srečali na že sedmem memorialnem turnirju Milana Emeršiča >— Pilija. Na srečanje so prišle vse ekipe, ki so bile povabljene — tisti, s katerimi je živel, igral in delal. Po otvoritvi predsednika osnovne organizacije zeveze social, mladine DO AGIS, sta mladinec in mladinka ponesla cvetje na Milanov grob, vsi prisotni pa so z enominutnim molkom počastili njegov spomin. Žreb je določil, da se najprej sreča ekipa Šolskega centra za kovinsko stroko Veljko Vlahovič z mladinsko ekipo Agisa, članska ekipa Agisa (»Veterani«) pa z mladinsko ekipo DRAVE. Po očitni premoči mladinske ekipe Agisa, je ta premagala ekipo še z rezultatom 6 : 0, »Veterani« pa so premagali ekipo DRAVE s 5 : 2. Za 3. in 4. mesto sta se borili ekipi ŠC in DRAVE, tekma se je končala z rezultatom 6 : 5 za ekipo DRAVE. Finalna tekma je bila torej med mladinsko ekipo AGISA (Kmetec J., Vtič, Hrga, Petek, Merc, Ropič) in ekipo »Veteranov« (ivartnik, Žajdela, Hotko, Ljubeč, Plajnšek, Muratovič, Potočnik), po zelo izenačeni igri se je končala z rezultatom 7 : 6 za »Veterane«, ki so osvojili prehodni pokal. Pred tem je pokal že dve leti zapored osvojila ekipa DRAVE, ki pa ji ga letos v trajno last ni uspelo dobiti. Štefan MURKO Kidričeva nagrada tudi v Agisu Družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v organizacijah združenega dela, na območju občine Lenart v Slovenskih goricah, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, republiške smernice ter potrebe za dosego ciljev, ki so opisani v poslovni politiki AGIS-a, nam narekujejo stalni dvig celotnega izobraževalnega ter kvalifikacijskega sestava delavcev skupnosti. To je pomembno zlasti za delavce, ki opravljajo naloge, za katere pa še nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. --------------------------------------^ Delavski svet servisa v novomeški tovarni avtomobilov v...................................... Že nekako navada in prav je, da vsako uspešnost pri delu tudi primerno nagradimo. Delo pa se ne sestoji samo iz doslednega izvajanja delovnih nalog in opravil, delo je tudi samoupravno dogovarjanje in odločanje o pridobivanju in delitvi dohodka ter o vseh spremljevalcih proizvodnega procesa. Enotne želje, smele odločitve, konstruktivna stališča in jasni pogledi vnaprej, so in morajo biti skelet vseh naših graditev in dogovarjanj z dosledno vključitvijo slehernega, ki ustvarja in dela. Teh ciljev se zavedajo tudi delavci sami ter se izredno ob delu izobražujejo. Nekateri so že dosegli cilj in so ob napornem delu doštudirali. V našem glasilu želimo v vsaki nadaljnji številki objaviti intervjuje z diplomatni (z delavci, ki so študij zaključili ob delu). Izredni uspeh našega delavca, Borisa Horvata, pa nas je vspod-budil, da pričnemo prav z njim. Iz naslova je razvidno, zakaj smo se tako odločili. Pri naporih za doseganje potrebnega znanja se moramo vsi zavedati, da večanje izobrazbene strukture kadrov, pogojuje rast produktivnosti. Tov. Horvat nam je odgovoril na nekatera vprašanja, odgovori katerih, pa še zdaleč niso celovit pregled in ogledalo truda ter napora za dosego tako pomembnega in velikega uspeha. V dnevnem časopisu in po obvestilu kadrovske (službe, štej kot izredni študent ob delu, v najkrajšem možnem roku diplomirali na drugi stopnji visoke šole za organizacijo dela v Kranju; kako ste lahko ob delu dosegli take rezultate? Ali je to plod delovnih izkušen, ker ste opravljali vrsto odgovornih del, med drugim tudi naloge poslovodnega organa, v zadnjem času pa vodite DSSS in ste namestnik direktorja DO? Rezultat, ki sem ga dosegel, kot to vi omenjate, pri šolanju ob delu, ima prav gotovo več razlogov, med njimi: delovne izkušnje, ki sem jih zbral med opravljanjem vrste najodgovornejših del v naši delovni organizaciji, odnosno jnjenih (predhodnicah. Te izkušnje so rezultat dela, vendar tudi kontinuiranega osebnega izobraževanja v tem času. Prepričanje, da je v naglem razvoju tehnike, tehnologije in organizacije odgovornemu delavcu potrebno dodatno izobraževanje. Torej je rezultat tudi posledica osebnega interesa, pridobiti; si to dodatno znanje. Rezultat pa je tudi posledica osebnega prizadevanja, saj v času študija ob delu ni bilo prostih sobot in nedelj, praznikov in dopustov. »Danes je znano splošno načelo, da učinkovitost nekega podjetja raste in je odvisna od hitrosti, s katero se nova odkritja in znanstvena dognanja prema-šajo v proizvodnjo ter se tu uporabljajo«. Lahko navedeni citat povežemo z vašo diplomsko nalogo? Prav gotovo. Svojo diplomsko nalogo sem pripravljal izključno z vidika uporabnosti v naši delovni organizaciji. Smatram, da je priznanje, ki sem ga za diplomsko nalogo dobil in ki izhaja iz ocene iz proizvodnje, to trditev opravičuje. Seveda so, žal, v naši delovni organizaciji tudi omejitve uporabe novih odkritij in znanstvenih dognanj v proizvodnji. Saj je jih uporaba odvisna tudi od strokovnosti delavcev, ki naj ta dogajanja prenašajo v proizvodnjo. Prav tako pa bo v bodoče potrebno dajati čim več znanja in informacij delavcem — neposrednim proizvajalcem, da bodo v popolnosti usposobljeni za sprejemanje strateških odločitev, zasnovanih na znanstvenih dogajanjih. Kakšni so vaši plani vnaprej, glede nadaljnega dopolnjevanja in opravljanja delovnih nalog? Če mi bo dopuščalo zdravje, in če bo to v interesu naše delovne organizacije je seveda moj plan nadaljnje šolanje. O-sebno sem prepričan, da vsak delavec, ki si prizadeva kreativno delati, mora ponovno v šolsko klop. Kar pa se tiče opravljanja delovnih nalog, pa nekih spremenjenih stališč nimam, saj je moje staro načelo, prizadevati si po najboljših močeh. Kidričeva nagrada prve stopnje za študente univerze v Mariboru je bila tov. Horvatu podeljena za diplomsko delo »Organizacija kontrole in spremljanja kakovosti, kot komponenti sistema integralnega upravljanja kakovosti«. Ocenjevalci diplomskega dela so ob podelitvi nagrade podali naslednjo obrazložitev: »Delo odlikuje zelo poglobljena in obenem kompleksna obravnava posameznih procesnih in poslov-onih funkcij v okviru službe kakovosti ter realna ocena obstoječega stanja. Zelo studiozno je izdelan tudi projekt modela službe kakovosti, v katerem je kandidat obdelal posamezne organizacijske enote in njih elemente, njih povezavo v celotno službo kakovosti ter tehnologijo funkcioniranja dokumentacije. Mikro-organizacijski model službe kakovosti, ki ga kandidat predlaga, predstavlja pomemben prispevek k stabilizaciji celotnega poslovnega sistema v njegovi delovni organizaciji. Ilustracijo in potrditev teh misli, ni težko najti v eni izmed sedmih temeljnih organizacij, našega kolektiva, ki je v zadnjem obdobju, upoštevajoč primerjalne rezultate, napravila velik »skok v čistejše vode«. Gre za TOZD servise, kjer so ob neugodnih rezultatih, precejšnjo obdobje tavali v negotovosti in že tudi razmišljali o opravičenosti nadainjega dela in obstoja v takih pogojih. Za najslabše seve da tu ni bilo »pogojev«, kajti pomen in potreba servisne dejavnosti in avtomatskih uslug v naši občini je prevelika, da bi brez predhodne strokovne analize o-pustili še to malo, kar je lastnikom avtomobilov na razpolago. Za to so čutili za potrebno, da »staknejo glave« in ugotovijo vzroke zavirajoče uspešnosti dela. No, danes bi lahko dejali, da jim je to uspelo, opravičenost njihovega obstoja, ni več vprašljiva. Vsporedno s tem pa so dosegli še korak naprej, na teme- ljih se dviga njihova dolgoletna želja po izgradnji novih delovnih prostorov. Vse te uspehe pa vsekakor ne moremo pripisovati posameznikom, so plod kolektivnega prizadevanja, pri čemer pa so imeli zelo pomembno vlogo njihovi organ«, v katerih delavci uresničujejo preko svojih delegatdv samoupravne in delovne interese. In prav nekaterim tem delegatom je že potekel mandat, drugim bo v prihodnjem mesecu. Zato so v servisu čutili za dolžnost, da jih primerno nagradijo za njihov prispevek k razvoju temeljne organizacije. Odločili so se za nagrado v obliki strokovne ekskurzije. Zajemala je ogled mehansko kovinskega obrata, TOZD Servisi, GP Pionir iz Novega mesta, v katerem po- teka servisna dejavnost na vozilih novomeške avtomobilske industrije in zastavinega programa iz Kragujevca. V to je bil (Nadaljevanje na 9. str.) Ogled proizvodnje avtomobilov v IMV Novo mesto Ogled galerije »Božidarja Jakca« v Kostanjevici vključen tudi obisk v tovarni IMV Novo mesto, kjer so si najprej ogledali proizvodnjo ČAMP prikolic. Iz kratkega razgovora s predstavniki tega TOZD lahko povzamemo to, da je pretežen tdel njihove jproizvodnje namenjen za jzvoz (90 %) na zahod, in le manjša količina je namenjena domačim kupcem. Prav v tem tiči vzrok, da so dobavni roki bodočih lastnikov prikolic daljši kot želimo. Spremljevalci do pričeli v bližnji prihodnosti s proizvodnjo avtomobilov R 14. Imajo pa tudi v planu izgradnjo novih delovnih dvoran, v katerih bodo zaposlili dodatno število novih delavcev. »Po tehničnem« delu ekskurzije so pot nadaljevali v Kostanjevico, na ogled galerije Božidarja Jakca. Impresivno 'pa je na udeležence delovala tudi kartuzija v Pleterju, kjer so za zidovi velikih zemljiških površin, lahko srečali Obisk na bazi 20 so nam zatrjevali, da je takšno stanje nujno, kajti precej polizdelkov in raznega materiala za normalno proizvodnjo prihaja iz uvoza, predvsem tistih, ki jih domači trg ne more zagotoviti, za kar pa seveda potrebujejo devizna sredstva. Naslednji korak v sklopu te tovarne, je bil napravljen v veliko proizvodno dvorano, kjer uspešno že nekaj časa poteka proizvodnja avtomobilov R 4. Udeleženci ekskurzije so si z zanimanjem ogledali vsak »korak« k novemu avtomobilu. Iz razgovora smo lahko tudi spoznali, da bo- tudi ogromna in veličastna poslopja, z bogato zgodovinsko preteklostjo, predvsem francoskega izvora. Pozabiti seveda ne smemo tudi obiska na bazi 20, kjer je ohranjena vrsta lesenih objektov in izvirnih idokumentov o vsebini in pomenu te postojanke v času druge svetovnevojne. In tako se je »nagrada iztekla«. Ostala so nova spoznanja in prijetna doživetja. Ostala pa je tudi velika hvaležnost kolektivu, ki je tako dokazal, da njihov prispevek za boljše in lepše, ceni in spoštuje. 'r'-' V Črno goro tudi naš prispevek za ublažitev nesreče O vseh posledicah hude tragedije na potresnem območju obmorskega dela naše bratske republike Črne gore, nas nenehno in celovito obveščajo vsa javna sredstva informiranja. Zato ne želimo povzemati dogodkov iz tega dela razrušene republike, kajti številne akcije pomoči zgovorno potrjujejo, da pozorno sledimo vsem dogajanjem. Visoka zavest pripravljenosti, slehernega državljana naše domovine, da po svojih močeh in možnostih deli te-žino in posledice nastale naravne nesreče, s prebivalstvom v Črni gori, je tudi tokrat, ponovno potrdila velike razsežnosti bratskih odnosov med našimi narodi in narodnostmi. K tej pomembni in nujni pomoči naših državljanov, razrušenim področjem, pa so se nesebično priključile tudi številne tuje dežele, predvsem z oblikami pomoči, primarnega značaja, za prizadete. Kot številni delovni kolektivi naše občine, tudi mi nismo stali ob strani. Na razširjeni seji predstavnikov ZK, sindikata, štaba CZ in poslovodnih delavcev, smo sprejeli zajeten akcijski program pomoči, ki smo ga tudi v celoti izvedli. Naš prispevek za oblaži-tev hude tragedije je bil sestavljen iz enodnevnega zaslužka vsakega zaposlenega, dodatnih zbranih sredstev delavcev in osnovnih organizacij sindikata. Ob tem pa je potrebno zapisati še to, da sta prav sedaj na potresnem področju, dva naša delavca — mladinca, Muršič Slavko, strojni ključavničar iz TOZD Vzdrževanje in Cafuta Maks, poklicni voznik TOZD Avtooprema. Vključila sta se v delovno brigado republiške konference ZSMS, ki na potresnem območju pomaga odstranjevati posledice nesreče. Vse druge oblike pomoči, ki so bile predvsem primarnega značaja, kot so praktični predmeti, delovna organizacija ni nudila, kajti niti ne posedujemo večjih količin teh predmetov. Je pa bila na osnovi izvedene akcije, zbrana zajetna količina denarnih sredstev, katerim smo se v Agisu odrekli s ponosom, da lahko tudi mi pomagamo v težkih trenutkih prebi-valcem prizadetih krajev Črne gore. Ponos pa je bil združen tudi z našo dolžnostjo, ki smo jo dostojno izvedli. Š. S. Ali jih poznate? Samo še nekaj dni nas loči od dveh pomembnih dogodkov, izmed katerih je eden velikega pomena za naš revolucionarni boj, drugi pa ima značaj mednarodnih razsežnosti. V mislih imamo 27. april — ustanovitev OF, in praznik dela, Prvi maj. Več o dveh pomembnih datumih, nam prinaša prva stran, zato vam v nadaljevanju tega prispevka posredujemo razgovor z našimi sodelavci, iz različnih temeljnih organizacij. Osrednja tema razgovora je bilo vprašanje, kako ocenjujejo uspehe razvoja našega kolektiva, po združitvi dveh delovnih organizacij v enovito. Vsa prizadevanja, skozi ves čas skupnih in enotnih nastopov, so bogato posejala tovarniške površine z novimi objekti, na katere se bomo ozrli še posebej ponosno, ob tako velikem in dostojanstvenem prazniku, kot je Prvi maj. Misli in želje vseh nas se zlivajo v enotni jutri, ki se mora poznati in razlikovati od sedanjega trenutka. Prvi maj, tako ne bo samo legenda in spomin na nek dogodek, bo tudi praznik dela današnjih generacij, ki s svojim prispevkom uresničujejo prizadevanja in naloge, zadane v povojnem času naše socialistične samoupravne Jugoslavije. TOPOLOVEC Milan, TOZD Gumama, v AGIS 5 let, vulkanizer Nedvomno so današnji rezultati skupnih prizadevanj, ponos in uspeh kolektiva, ki je po integraciji prerasel v eno izmed večjih delovnih organizacij v naši občini. Prav ob tako velikem prazniku, kot je Prvi maj, lahko ponovno ugotovimo, da sledimo vsem zahtevam razvoja m težnjam, za u-godnejši korak v prihodnje, ki je vedno lahak in odločen. V krog teh dosežkov, pa se bo kmalu vključila tudi nova gumar-na, ki jo že vsi nestrpno pričakujemo, kajti primerjava delovnih pogojev nas vodi v boljši jutri. Pridobitev pa ne bo zajemala samo delovnih pogojev, uspeh je zagotovljen tudi na področju produktivnosti, katera nam zaostaja predvsem zaradi preobremenjenosti valjarne, ki ne more zadovoljevati potrebe proizvodnje, po nakupu nekaterih novih delovnih sredstev. Začasno rešitev smo našli v dobavi večje količine gume iz Save Kranj. Moje delo pa se ne odvija samo za strojem. Po končanem delovnem času je moja aktivnost usmerjena na razna področja, v in izven delovne organizacije. Kot član ZK se svojega poslanstva zavedam, zato po svojih močeh prispevam in dajem, kolikor je v moji moči. Zraven tega ,da sem delegat v DS DO, opravljam še odgovorno funkcijo na OK ZSMS Ptuj, kjer sem predsednik sveta mladih RK. PEČNIK Pavel, TOZD Avtoopre-ma, v AGIS 2 leti, vrtalec na NC stroju Praznovanje praznika dela tudi letos ne bo zgolj obujanje prete- klosti in zgodovinskih dogodkov. Zraven že nekaterih dotrajanih zidov, stojijo novi lepši in ponos-nejši. Naša nova proizvodna dvorana je sad marljivega dela skupnih odrekanj. Mnogo novega pa prinaša tudi posodobljena proizvodnja v drugih temeljnih organizacijah, kar v skupnem seštevku pomeni velik dosežek za delovno organizacijo, ob ugotavljanju uspešnosti poslovanja in nastopa na trgu. Opravljanje mojega dela je vezano predvsem na določene zahtevnosti, kot je velika mera natančnosti im nujna prisotnost zahtevnih orodij. Podlaga za dobro delo na NC stroju pa je vsekakor tudi v teoretični usposobitvi, ki je predpogoj za praktično izvajanje delovnih nalog. Pred samim začetkom upravljanja z ‘NC strojem, sem bil poslan na trodnevno priučitev v Zahodno Nemčijo. Ostali del znanja v smislu programiranja, iprednastavitve itd., pa sem si pridobil med strokovnjaki naše delovne organizacije. Ob praznovanju praznika dela, Prvem maju, si želim še več delovnih uspehov in plodnejšo rast kolektiva. MURŠIČ Slavko, TOZD Vzdrževanje, v AGIS, ključavničar !i Izmed vseh TOZD v DO AGIS se delavci v vzdrževanju, kljub prizadevanjem in trudu tudi ob letošnjem prazniku dela, ne moremo pohvaliti z novimi delovnimi prostori. Sedanji pogoji ne ustrezajo zahtevnosti in naravi opravljanja delovnih nalog, za oistale TOZD. Prav v tem je vzrok, da ni vedno prisotna uspešnost, taka, kot jo želimo mi in iskalci naših uslug v DO AGIS. Kopico nezadovoljstva pa ustvari tudi nabava rezervnih delov, predvsem za delovna sredstva iz uvoza. Po- grešamo tudi primeren prostor, v katerega bi lahko odlagali dotrajane stroje, elementi katerih so še uporabljivi za nekatere stroje v proizvodnji. Odlagališče tega je sedaj na asfaltnih površinah in v delovniih prostorih, kar pa nas seveda še bolj otesnjuje. Srečujemo se tudi s problemi popravil nekaterih novih strojev, kjer ugotavljamo, da je nujno potrebno dodatno 'izobraževanje naših delavcev, za vzdrževanje teh. S tem želim poudariti, da bomo ob večjem vlaganju v usposabljanje naših delavcev, kvalitetno izpolnjevati zadane naloge, k čemer pa je seveda treba dodati željo, po novih in ustreznejših delovnih prostorih. Tako bo naslednji praznik dela še lepši in zadovoljnejši. ŠTRAFELA MARTIN, TOZD Avtoo-prema, 9 let v DO, strugar Z veseljem lahko povem, da poteka moje delo v novih prostorih, ki so biti dograjeni v lanskem letu. Ta ugodnost nam daje tudi možnosti, doseganja primernih rezultatov dela, kajti vse vspo-redne zahteve potekajo v zadovoljivih pogojih. To pa je porok tudi primernemu vzdušju med sodelavci, ki s solidarnim obnaša njem rešijo marsikatero težavo v proizvodnji. Del nezadovoljstva med nami pa izhaja iz obračunavanja stimulativnega dela osebnega dohodka, kateri mislimo, da ni obračunan po pravilnih kriterijih, O tem smo želeli spregovoriti tudi na naši OOS, vendar nam kljub zahtevam, še to do danes ni uspelo. No, tudi to upamo, da se bo uredijo in tako ne bo več neprijetnih razprav in nestrpnosti. Ob letošnjem prazniku dela, si želim neskončno število ponovljenih uspehov in plodno rast našega kolektiva, ki s pridnim delom žanje lepe rezultate in velik ugied pri naših kupcih. KOREN Stanislav, TOZD Orodjarna, v AGIS 4 leta, strugar Pohvalno bi želel v začetku spregovoriti o nekaterih organizacijskih spremembah v naši TOZD, s katerimi smo dosegli racionalnejši potek samega dela. Upoštevajoč zahtevnost dela, moram poudariti, da vzrok nezadovoljstva tistih, ki iščejo naše usluge, ni vedno v naših napakah, ampak tudi iz objektivnih težav. Ena izmed teh težav je tudi v ne-ipovezavi delovnih prostorov, kajti precej časa je izgubljenega ob nenehnem tekanju iz enega obrata v drugega, kar rii ravno priročno. Posebno pozornost v zadnjem času posvečamo tudi urejevanju dohodkovnih odnosov, kjer pa zelo težko usklajujemo nekatere interese. Popolna sanacija teh težav pa bo možna le ob realizaciji ideje o izgradnji skupne orodjarne v naši občini, za potrebe kovinske industrije. Združili bomo vse razpoložljive reprodukcijske sile in uspeh ne bo izostal. KRALJ Rajko, TOZD Servisi, v AGIS 5 let, avtomehanik Že tradicionalna težava slabih osnovnih pogojev in utesnjenost pri opravljanju delovnih nalog, je prisotna tudi v naši TOZD, predvsem v oddelku servisnih dejavnosti na vozilih zastava, škoda in vožil celotnega vzhodnega programa. Iz teh neustreznih delovnih pogojev pa izhajajo tudi nekatera nezadovoljstva naših strank, zgodi pa se tudi, da se pogosto hudujejo, na nas, iz neopravičenih razlogov. Organizacijsko je potek dela sorazmerno urejen s pripombo, ge, gledano iz aspekta prihajanja strank v delavnice, ki s svojo prisotnostjo otežujejo in motijo delavca pri popravilu vozila. Nekaj teh organizacijskih hib bo vsekakor odpravljenih, ob pridobitvi novih delovnih prostorov, ki so pravkar v gradnji. Tako bomo našo dolgoletno željo in prizadevanja dosegli, v dobro nas in zadovoljstvo lastnikov motornih vozil. S kvaliteto dela se bo dvignila tudi produktivnost in ugoden dohodek ob koncu leta, bo opravičil investicijska vlaganja v izgradnjo novih delavnic. Šneberger da še naša sprejemna služba vedno ne opravi v celoti svoje naio- PREM1KALMICA RAZKORAK MONODRAMA ODPLAČILO KLORIRANJE PRISPEVEK ČUTARA Premikajte gornje besede eno nad drugo tako, da dobite v teh navpičnih kolonah tri pevce zabavne glasbe (Lidija, Janko, Branka). „Boleznoljubnost" Včasih so takim ljudem rekli »lenuhi«. Toda, ker je ta beseda »latinska« jo bomo poiskušali posloveniti. Starejši kadri, v splošnem niso boleznoljubni, pa tudi ne športniki. Pač ipa so tej bolezni podvrženi predvsem mlajši, polni življenjskih moči. »Tako slabo sem spal«, toži de-lomrzneš svojemu delovnemu tovarišu. Ta njegov tovariš, prekaljeni poznavalec bolezni, ve povedati, da je nespečnost posledica pre-večne hoje po svežem zraku in mu svetuje naj si »vzame« bolniško, kar oni seveda navdušeno sprejme, nato naj se za tri tedne »potrudi« v zdravilišče, An zatem naj še sprejme kakšen mesec rehabilitacije. Našemu tovarišu, podobni tički, Imajo doma skladovnico naj-razlfčnejših bolezenskih priročnikov, mogočno zbirko termometrov, tablet, zavojev, tekočin vseh mavričnih barv in še vrsto drugih zdravilnih rekvizitov. Vedno kolebajo »na« dveh ali treh boleznih hkrati, im ko premagajo eno, se takoj lotijo druge. Najrajši se družijo z bolničarji, lekarnarji in podobnimi. Posedajo »okrog« življenjsko važnih vprašanj. Njihovo duševno obzorje je dokaj omejeno; premlevajo samo bolezni, nekateri celo med delovnim časom. mimo tega jih ne zanima nič drugega. Če pa je le mogoče jih ni v službo, ker morajo doma pestovati prehlad ali revmo. BoleznoJju-bni ljudje v splošnem niso družbi nevarni. Če so boini, so vese-seii in pravijo, da se zdravijo z obkladki. Vsakomur, ki ga dobijo, da jih je voljan poslušati, zagotavljajo da je danes že bolje: še dva, tri dni pa bodo spet na konju. Vendar poglej ga zlomka, v hipu začnejo zopet tožiti, da^s prebavo nekaj ni v redu. Mogoče so na pohodu strašne gliste — potrebno jim je napovedati boj, za življenje in smrt. Tako so preskrbljeni vsaj za tri tedne. Ko so gliste junaško premagali, jim je spet dolgčas, dokler se ne pojavi vsaj kašelj alt nahod, in v tem trenutku spet oživijo. Zlomov kosti v splošnem ne priznavajo, ker so preveč boleči. Bolj cenijo notranje bolezni, ali kakor se ti med seboj strokovno pogovarjajo, funkcionalne motnje. O zdravnikih imajo slaba mnenja, vendar pa ne morejo živeti brez njih. Boleznoljubnost nudi ljudem, ki se z njo ukvarjajo nešteto uric neskaljenega veselja. Vsem zdravim ljudem se radi smilijo in to jih prisrčno veseli. Če so zdravi, so bolni, in zdravi so le če so bolni . . . seveda če jim zdravnik ne prekriža računov. Men oni TAKO, FRANC, KONTROLOR BOLNIŠKEGA STALEŽA SE JE ODPELJAL, SEDAJ PA NA VRT . . . Nogometaši drugi na DŠI V marcu in aprilu so se nadaljevala tekmovanja v nogometu, ki so se začela že v jeseni. Naši tekmovalci so se zelo redno udeleževali vseh tekem in bili požrtvovalni, zato uspeh ni izostal. Rezultati tekem: SŠZ — Agis 5 : 2 Agis — JLA 5 : 2 Agis — MIP 7 : 2 Agrotransport — Agis 1 : 4 Agis — Olga Meglič 8 : 4 Postaja milice — Agis 1 : 9 Agis — KK Ptuj 0 : 1 Inženiring — Agis 1 : 5 Agis — TGA 3 : 0 Za ekipo Agisa so igrali Potočnik, Vaupotič, Muratovič, Plajnšek, Hotko, Kostanjevec, Zorec, Hrga, Majcen, ekipo je vodil Plajnšek Vlado. Tako so naši nogometaši osvojili drugo mesto v občinskem merilu, Kmetijski kombinat prvo, Olga Meglič pa tretje mesto. Murko Štefan KEGLJANJE kegljaški klub Drava je 16. 3. 1979 priredil občni zbor za vse krožke delovnih organizacij v ptujski občini. Med njimi smo bili tudi kegljači in kegljačice delovne organizacije AGIS. Obravnavali smo delo, rezultate in probleme kluba za obdobje od leta 1976 — 1979. Člani kegljaškega kluba so ugotovili, da je bil v tem obdobju kegljaški krožek Agis zelo uspešen v vseh disciplinah kegljaških tekmovanj, saj smo od dvandvaj-setih ostalih krožkov, dobili več kot polovico vseh priznanj in pokalov. Izvolili smo tudi novi upravni odbor Kegljškega kluba Drava, v katerem sta tudi dva zastopnika kegljaškega krožka Agis. Pokale za kegljaški krožek so osvojili: Ekipno: Agis 1 mesto Moški posamezno: ZAJŠEiK Alojz II mesto ŠERUGA Alojz Ul mesto Moški pari: ZAJŠEK Alojz — SEIDL Milan li mesto Ženske posamezno: GiRABNER Lojzka II mesto LIČEN Ivica III mesto Ženske pari: GRABNER Lojzka —ŽURAN Stanka II mesto ŽURAN DRAGICA — LIČEN Ivica lil mesto SEIDL Milan ANAGRAM V STAVKU Švedska pisateljica A. LINDGREN, avtorica Pike Nogavičke, je obiskala sovjetsko mesto. Kje je bila? — X — POSETNICA SIMONA, KRISTINA Katero delo Prežihovega Voranca sta prebrali? SKRITA MISEL REJNICA, JENA, POE, KATODA, VESNA, KIKLA, VIME, DROGA, AKNA. Vsaki prejšnji besedi sprementi po eno črko, nato pa jih preberite po vrsti v stavku. — x — ANAGRAM V STAVKU TO POT RES NE bo pel na televiziji. Če vas zanima kdo je to premešajte prve štiri besede v stavku. — X — LOGOGRIFNI ANAGRAM V STAVKU R. rad posluša v nedeljo zvečer KRAMLJANJE napovedovalca ljubljanskega radia! Če hočete zvedeti kateri napovedovalec je to premešajte debelo odtisnjene črke in E sprementi v A. KDO ONESNAŽUJE OKOLJE? Očka pelje v nedeljo malo Urško na sprehod. V parku je mala pozdravila neznanega moškega. — Kdo pa je to? je zanimalo očeta. — Ta pa skrbi za čisto okolje. Kadar te ni doma, pride k nam in vpraša mamico, če je zrak čist. NESREČA Neki moški pride v bolnico z zavezano roko. — Mislim, da sem si nekaj polomil, pravi zdravniku. Ko ga je zdravnik pregledal, mu to potrdi in vpraša, kaj se mu je zgodilo. — Hja, hotel sem se izogniti otroka, pa — tresk. — Kaj, v drevo? — Ne, padel sem s postelje. NI LAGALA Dve igralki sedita v kavarni in klepetata. Ena od njiju ima že več kot dva meseca ljubimca. — Kaj si rekla možu, ko si šla na prvi sestanek z ljubimcem? — Povedala sem mu resnico: da grem na preizkušnjo! NI VAŽNO — Kakšno obliko ima zemlja? — Okroglo. — In zakaj lahko trdiš, da je zemlja okrogla? — No, saj ne. Zaradi mene je lahko tudi štirioglata. Jaz se zaradi tega z vami res ne mislim prepirati. V NAVDUŠENJU —- No, Maks, kako si zadovoljen s svojo mlado ženo? — Zelo. Lahko jo vsakemu priporočam! V A G l‘S U — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Drobnič Ivan, Potočnik Marko, Vidovič Franc, Kralj Rajko, Kozar Silvo, Živkovič Dragan, Pavlinič Mirko, Štros Saša, Simonič Franc. Odgovorni urednik: Srečko Šneberger. Naklada 2000 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna. Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj. Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977.