MUZEJJm HAv T LJUBLJANA Št. 282 LiM izhaja v 3 m«ece L L 6-50 vtJČ. T široko«U 1 Cice, zahvale? ti dar? poračun j ena (C. C. em ta posta) en ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—« celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno j^ike 30 st. — Oglasnina za 1 mm prostora trgovske in obrtne oglase L 1.—, za osmrt-L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—* na' prvi strani L 2.— ^ , 26. novembra 1827. - Leto VI. po—mema wwift« »cent Letnik Lil NOST _^- Uredništvo ia upravnistvo: Trst (3), alica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57- Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije ta denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Podurednižtvo v G o r i c i: ulica Giosue Carducci št. 7, l. n. — Telef. St. 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric- Smrt Jonela Iratfm-a Po številnih brzojavnih vesteh in političnih beležkah, ki sn;o jih objavili v zadnjih časih o razmerah na Romunskem, so bili čitatelji «Edinosti» sproti obveščeni o vseh važnejših dogodkih v notranjepolitičnem življenju te dežele. Bile so to same vznemirljive vesti, ki so enoglasno pričale o skrajno napetih razmerah. Na eni strani ena izmed najsilnejših političnih osebnosti na čela disciplinirane večine v parlamentu in s svojo železno roko na vajetih državne uprave, na drugi strani ixi prjl zadnjih volitvah zdrobljene opozicionalne stranke, ki so sicer številčno nesposobne za uspešno borbo po listavcih pravilih, ki pa jim na drugi strani dajata neukrotljiva jeza in sovraštvo proti diktatorju slepo voljo do borbe tudi ž revolucionarnimi sredstvi. Posebno n ar od no- km e t sk a stranka je zastavljala že vse svoje sile, da zruši Bratianu-a, tega «volitvenega nasilnika«, kot. so ga- nazivali, katerega da ni groza teptati pod svojimi nogami tudi naj nedotakljive j se temelje ustave, samo da zadosti svojemu vlad oh lep ju. Napetost med to stranko in vlado je postajala posebno nevarna v teh zadnjih tednih. Bratianu je prepovedal kongres narodno-kmet-ske stranke, ki se je imel vršiti :v Al bi Juliji na Sedmo^raškem. ;to(hi stranka se ie čisto revolucionarno pripravljala, da bo držala svoj kongres tudi proti volji vlade, zanašajoč se na svojo popularnost med narodom. Govorilo se je v zadnjem času tudi o možnosti izbruha krvave revolucije, dasi so mnogi vidni romunski politiki izjavljali, da 'je revolucija nemogoča, in da jnihče ne misli nanjo. V ta silni JOg-enj borbo za oblast in nadvlado v dr-žel i je stalno vlivalo novega in novega ol ja vprašanje princa Karola, ki je radi svojih afer intimnega značaja moral 'zapustiti Romunijo in se odpovedati prestolu. Mislilo se je, da je to le začasen ukrep, toda Bratianu je bil zopet tisti mož, ki je pridobil kralja za spremembo naslednega reda v Romuniji, s čimer je prišel Karol trajno ob pravico do prestola in je bil proglašen za kralja njegov petletni sinček Mihael s posebnim regentskim svetom ob strani. To vprašanje je opozicija spretno izrabljala proti Bra-tianu-u, in to ne brez spora7,u-ma> s princom Karlom samim, kateri kaže po smrti svojega o-četa kralja Ferdinanda živo željo, da bi se zopet vrnil v domovino. Še sveži proces proti bivšemu ministru Manoflesca-ti, ki je bil po obisku pri princu Ka-rolu v Parizu aretiran in postavljen pred vojaško sodišče, je duhove še bolj razkačil, dasi je bil obtoženec oproščen. Položaj se je torej skrajno zaostroval, posebno v zadnjem času in inozemstvo je z vznemirjenjem napovedovalo odločilni spopad med obema romunskima taborima. Edino jamstvo je videlo v energični in železni osebnosti Bratianu-a samega. Na tej točki je posegla v četrtek zjutraj smrt ter iztrgala naj odloČil ne j šega borca za vedno iz meteža strasti in sovraštva. Kakšne bodo posledice smrti Jonela Bratianu-a za nadaljni razvoj romunske državne krize, v koliko so obtožbe opozicije preti njemu upravičene, ta in podobna vprašanja so brez pomena za presojanje moža Jn njegovega dela. Preko vseh političnih jez in sovraštev se visoko vzpenja dejstvo, da je zginil z njim ne samo z romunske, temveč tudi evropske pozornice velik državnik, ki je s svojim vplivom odločeval *V zadnjih desetletjih o usodi enega celega naroda. V tem pogledu se da Bratianu vsestranski primerjati s pokojnim Pašićem. Kar je bil ta poslednji za predvojno Srbijo in potem z<* povojno Jugoslavijo, to je bil Bratianu za Ro-inuii.iko pred vojno in po njej. ivakoi* Pašič v novejši jugoslovanski zgodovini, tako je bil tudi Bratianu na odločilnem mestu v zgodovinsko najvažnejših hipih romunskega naroda. Rodil se je 20. avgusta leta 1860. kot sin moža, ki je bil že sam zaslužen romunski državnik ter je igral važno vipgo v časih borb romunskega naroda proti Turkom za svojo neodvisnost. Šolal se je v Parizu, kjer je dovršil inženirsko šolo. Čim se je vrnil v domovino, se je začel kmalu z uspehom udejstvo-vati v politiki kot mnogo prej mladi srbski inženir Pašić. V l. 1895. je bil prvič izvoljeai za poslanca in par let potem je bil že minister za notranje stvari. L. 1909. je postal voditelj liberalne stranke in istega leta mu je bila prvič poverjena sestava nove vlade. Od tedaj ga vidimo, kot rečeno, na krmilu države v vseh odločilnih dobah novejše romunske zgodovine. Tako v času balkanske vojne proti Turčiji v letu 1912.-13. V drugi balkanski vojni proti Bolgariji, ki je sledila takoj za prvo med prejšnjimi zavezniki, se je postavil na stran Srbije in Grčije ter napovedal Bolgarski vojno. Ta poslednja je morala, odstopiti tedaj Romunski Dobrudžo. Njegova zasluga je dalje, da se je Romunska pridružila v svetovni vojni zaveznikom proti Nemčiji in Avstriji, dasi se je tedanji kralj Karol nagibal bolj na stran osrednjih vlasti. Istotako je bil ministrski predsednik ob času pariške mirovne konference in pa ob času boljševiške revolucije na Ogr- skem, kateri je napravila konec romunska armada s tem, da je zasedla Budimpešto. Na mirovni konferenci je zahteval za Romunsko ves Banat, radi česar je povzročil nevarno napetost z Jugoslavijo, taJko da je imela izbruhniti med tema dvema državama vojna že ob času mirovne konference. Ker se v Parizu ni hotelo ugoditi njegovim zahtevam, več časa ni hotel podpisati mirovne pogodbe niti izprazniti Budimpešte. Sledil je pritisk velesil, ki je povzročil njegov odstop (12. septembra 1919.). Leta 1922. pa se je zopet pojavil v ospredju in od tedaj je imel — z izjemo par kratkih presledkov — zopet vodilno vlogo v romunski politikL Zamislil je razne zasežne reforme v notranjosti, a na zunaj je znatno okrepil položaj svoje dežele s številnimi mednarodnimi pogodbami. Vprašanje ureditve odrto ša j ev z Rusijo pa je ostalo seveda odprto, a zato so se tem bolj utrdili odnošaji Romunske z evropskimi velesilami, a posebno pa s sosednimi državami: s Poljsko, Jugoslavijo in Čeho-slovaško (Mali sporazum). Z -Bratianu-om je torej zginila mogočna ustvarjajoča sila z romunske in evropske politične pozornice in brez dvoma se ji bo v sedanjih kritičnih Časih te dežele le težko našlo enakove-Ijavno nadomestilo. pogodba Komentarji iisltianskih in francoskih listov — Poslanik bc&ferc? pri dr. Kartakovira Msienia italijanskih listov MILAN, 25. Tukajšnji «Cor-riere della Sera» piše o itali-jansko-al banski zvezni in o-brambni pogodbi med drugim naslednje: «Politični pomen pogodbe ne obstoja v njeni vsebini: pomen zamore imeti samo trenutek, v katerem je bila pogodba objavljena. Vendar pa ta trenutek in tolmačenje, ki je z njim v zvezi, nista bila izbrana z naše strani; nasvetovala ju je marveč (nočemo reči vsilila) pobuda drugih, katero smo morali vzeti na znanje tudi iz ozira na u-pravičene skrbi Albanije. Na nemirnem balkanskem polotoku bo objava pogodbe skoro gotovo pomirjevalno vplivala. Sklenitev francosko-jugosloven-skega pakta je vzbujala upravičeni sum, da je bil princip «Balkan balkanskim narodom« globoko kršen, če že ne uničen. Ualijansko-albanska pogodba ima namen vzpostaviti ravnovesje, brsrniti neodvisnost Albanije, ki je najbolj skromen, a ne najmanj plemenit in slaven narod balkanskega polotoka, čigar neodvisnost je bila z jugo-slovenske strani resno ogrožana.» «Popolo dTtalia» pravi, da pogodba nima ^agresivnih namenov. Italija se je z novim paktom še enkrat obvezala zagotoviti teritorialno in politično neodvisnost Albanije proti sleherni zunanji grožnji. Pravi, da je Beograd kriv, če obstojajo nasprotja med Italijo in Jugoslavijo, zakaj Beograd ni hotel izpolniti prevzetih obveznosti (Nettunske konvencije). Dr. Ma-r in kovic je sicer pomirjevalno govoril, a njegovi dobri nameni so v nasprotju s protiitalijan-skimi manifestacijami ju^oslo-venske javnosti. «Vsekakor», zaključuje list, «če Jugoslavija ne namerava kaliti miru in nima provokacijskih in napadalnih načrtov proti Albaniji, lahko to dokaže z dejanji. Nova tiranska pogodba ni naperjena proti tretjini državam in če se nihče ne bo dotaknii albanskih meja, bo pogodba ostala v arhivih, kot dokument dobre miroljubne volje Albanije in Italije. Sedaj o-stane definitivno v veljavi načelo, da je Albanija — svobodna, neodvisna in suverena država — nedotakljiva.» RFM, 25. Kakor je bilo pričakovati, posvečajo skoro vsi današnji rimski listi svoje uvodnike italijansko-albanski zvezni in obrambni nogo i bi, ki je bila objavliena včeraj popoldne. Vsi listi sodijo enodušno, da predstavlja včeraj objavljena pogodba novo jamstvo za mir na Balkanu in v Evropi in nov svetel žarek, ki osvetljuje položaj na Balkanu in v Evropi. «Glavni namen in pomen pogodbe,» pravi Virginij Gayda v listu «Giornale dTtalia», «je bil določiti položaj Albanije kot neodvisne in suverene države ter zagotoviti obrambo tega položaja, če bi bil ogrožen, z vso razpoložljivo vojaško in finančno pomočjo Itaiije». Po kratkem opisu odmeva, ki ga je našla prva tiranska pogodba, nadaljuje člankar: «Dru-ga tiranska pogodba jamči tudi za neodvisnost Albanije napram vsem ostalim državam. To novo potr j en je in še večja okrepitev albanske neodvisnosti osvetljujeta z novo lučjo namene in metode italijanske politike na Jadranu in na Balkanu. Cemu so oni toliko pripisovali Italiji tajne namene na Balkanu, ko pa je bila nova tiranska pogodba takoj objavljena v celotnem besedilu s prilogama vred, do-čim ostajajo druge balkanske pogodbe, o katerih so toliko govorili, zavite v tajno? Kakšno je ono ogrožujoče italijansko prodiranje na Balkan, ko pa izvaja Italija natančno in pravično geslo: Balkan balkanskim narodom, določujoč z vso jas nostjo, da mora vsak balkanski narod ostati na svojem mestu kar pomeni, da je v Albaniji prostora samo za Albamce? Kakšno je ono obkrožanje tretjih, ko pa zasleduje Italija izključno le obrambne naloge, pozicije, ki so ji bile priznane s strani vseh velikih držav ?» «Nedotakljivost Albanije« je naslov uvodnemu članku, katerega pri občuje v listu «Lavoro cUItalia» Alfred Signoretti in v katerem dokazuje med drugim da se včeraj objavljena pogodba nikakor ne sme smatrati kot odgovor na francosko-jugoslo-vensko pogodbo. V rimski «Tribuni» pravi bivši državni podtajnik Robert Cantalupo, da se nikakor ne strinja z mnenjem nekaterih inozemcev, po katerem naj bi diplomatična akcija, ki stremi za omejitvijo prekipevajoče moči ne samo etične in politične skupine, ogrožala že itak bolni mir, temveč nasprotno, po njegovem mnenju je treba okrepiti mlade ali ogrožene narodne skupine, s čemur se prepreči oziroma zadrži v političnih mejah pospešeno stremljenje ene izmed njih po premoči in nadvladi. Ta namen zasleduje italijanska politika v Albaniji in hoče napraviti iz te mlade države f 1no nedotakljivo realnost, na kateri bo mogoče zgraditi dvomljivi fantazem — balkanski mir. Več ali manj istih in naziranj so tudi jutranji «Me9eag^pero», opoldanski «Tevere» in večerni «Corriere d'Italia>>. Kakor poroča rimska «Tribuna» iz Tirane, bo zvezna in obrambna pogodba med Italijo in Albanijo še tekom današnjega dne ratificirana v albanskem parlamentu. FroncosKI glasovi PARIZ, 25. Vsi pariški listi prinašajo daljša poročila o sklenitvi zvezne pogodbe med Italijo in Albanijo ter njeni vsebini: «Echo de Paris» primerja pogodbi, ki jih je sklenila Italija z Albanijo 27. novembra 1926. in 22. novembra 1927., in pravi da ta nova pogodba ^ znači velikega dodatka k oni prejšnji. Novi pakt ima le namen, da se >;stalijo italijansko-albanski od-nošaji v mejah običajne obrambne zveze, kar pa je v praksi sledilo že iz lanskega pakta. Ne-glede na to pa, pravi omenjeni list, predstavlja ta nova pogodba nevarno grožnjo, to pa iz sledečih razlogov: Italija je bila prepričana, da je francosko-ju-goslovenska prijateljska pogodba zmanjšala njen prestiž na Balkanu. Spričo tegra se ji je zelo mudilo, da si ga spet poveča. Takega načina mišljenja in postopanja pa se je treba resno bati. Nova tiranska pogodba o-težuje, morda celo izključuje sporazumi j en je med Italijo in Jugoslavijo, v kolikor se to tiče lanskega italijansko-albanskega pakta, ozifoma one iilavzule v tej pogodbi, glasom katere je dana Italiji pravica, da pošlje v Albanijo svojo vojsko v slučaju, da bi diktator Ahmed Zogu izgubil svojo oblast. In nastala bi mednarodna kriza, če bi beograjska vlada sedaj stopila s tema dvema pogodbama pred svet Družbe narodov, ki bi ta sodil o njih, da kot pogodbi o protektoratu Italije nad Albanijo nista v skladu s paktom Družbe narodov. «Quotidien» se vprašuje, kakšne koristi si je obetala rimska vlada od tega novega pakta, ko pa si je že lani zasigurala svoj protektorat nad Albanijo. Jasno je, pravi list, da je hotela Italija s tem paktom odgovoriti na francosko-jugoslovensko prijateljsko pogodbo in braniti svoj lastni prestiž na Balkanu. 0 Beogradu BEOGRAD, 25. Veliko pozornost je izzvalo v vseh političnih in diplomatičnih krogih poročilo ag-encije Štefani o zaključitvi italijansko-albanskega obrambnega pakta. Italijanski poslanik general Bodrero je posetil danes zunanjega ministra dr. Ma-rinkoviča, katerega je obvestil, da sta Italija in Albanija 22. t. m. sklenili zavezniško pogodbo. Izjavil je, da ni ta pogodba v nobeni zvezi s poslednjimi mednarodnimi dogodki. V nadaljnjem je dejal, da je vojna zveza med Italijo in Albanijo * dokaz želje Rima za ohranitev miru med narodi. Tudi načelnik vlade Velja Vu-kićević je imel daljši sestanek z zunanjim ministrom, ki je za tem odšel na dvor, kjer je ostal približno dve uri v avdijenci. Današnji dan je bil v diplomatičnih krogih izredno živahen. Zunanjega ministra dr. Marin-k o vic a so tekom dneva posetil i skoro vsi poslaniki pri beograj-* skem dvoru, ki so se predvsem zanimali za stališče jugosloven-ske vlade napram italijansko-albanskemu paktu. Proces proti kapetana Giuliet-tiju odgođen RIM, 25. Proces proti kapetanu Giulietiju bi se bil moral začeti včeraj pred rimskim sodiščem, pa je bil odgoden do 29. novembra. Madžarska delegacija za trgovinska pogajanja z Italijo RIM, 25. Sinoči je prispela v Rim madžarska delegacija za trgovinska pogajanja z Italijo. Delegacijo vodi ravnatelj trgovinske sekcije zunanjega ministrstva Nickl. Litriaov \m Lunačarski v Berlina BERLIN, 24. Litvinov in Luna carski, člana ruske delegacije za mednarodno razoroži t veno konferenco, sta se na potu v 2enevo ustavila v Berlinu. Sprejeti jih je imel nemški zunanji minister Staesemann, ki pa je lahno obolel, in bosta ruska delegata sprejeta šele jutri. Po Brationovl smrti Načrti nove romanske vlade za zboljšanje notranje-političnega položaja BUKAREŠT, 24. Na današnji seji ministrskega sveta so se bavili predvsem z vprašanjem, kako združiti vse politične sile, da se dr/-iv;i reši položaja, ki je nastal v poslednjem času in povodom smrti ministrskega predsednika Bratiana. V proklamaciji, o kateri smo poročali že včeraj in ki je bila namenjena romunskemu narodu, se pozivajo v se nn-itične stranke k sodelovanju. Novi ministrski predsednik Vintila Bratianu je imel tekom današnjega popoldneva dolge sestanke z načelniki. opozicijskih strank, na katerih jim je obrazložil svoje stališče o notranjem pomirjenju v državi. Izjavil je," da je prevzel svoje mesto le začasno in da je pripravljen vsak hip prepustiti o-blast vsakomur, ki bi mu utegnilo uspeti, da doseže sporazum s celotno opozicijo ali vsaj z narodno-kmečko stranko. V krogih liberalne stranke vlada prepričanje, da bo tak sporazum sedaj mogoč, posebno še, ker je vladna večina pripravljena ugoditi tudi večjim zahtevam, v kolikor bi se nanašale na ministrske portfelje in javno-uprav-ne službe. Edino težavo tvori zaenkrat zahteva narodno-kmečke stranke, naj se razpusti poslanska zbornica in naj se razpišejo nove volitve, čemur pa se vlada spričo težavnih notranje-poli-tičnih prilik upira. To stališče so zavzeli tudi člani kronskega sveta, ki so sprejeli v avdijenci načelnika na-rodno - kmečke stranke Mania. Ta avdijenca je trajala dve uri. Maniu je trdovratno zagovarjal zahtevo svoje stranke, češ da načrt o kaki narodni vladi ni sprejemljiv, dokler o tem ne odločijo glasovi romunskih državljanov. Ponovno je povdaril, da je treba predvsem razpustiti parlament in razpisati nove volitve, da bo nova vlada v resnici predstavljala voljo naroda. BUKAREŠT, 25. Po mestu krožijo govorice, da pripravlja vodstvo narodno-kmečke stranke proglas na narod, s katerim naj bi se proglasil princ Karol za romunskega kralja, in v katerem bi se ta poslednji pozval, naj se nemudoma povrne v domovino. Tekom popoldneva je predsednik romunske poslanske zbornice posetil Mania, načelnika kmetske stranke. Imela sta dolg razgovor, za katerega vsebino se sedaj zanima vsa javnost. PARIZ, 25. Zunanje ministrstvo je prejelo tekom dneva vesti, ki predvidevajo, da se v Romuniji v7 kratkem sestavi nacionalna vlada. BEOGRAD, 25. Povodom smrti romunskega ministrskega predsednika sta Velja Vukice-vič, načelnik vlade, in dr. Ma-rinkovič, zunanji minister, poslala romunskemu ministrskemu predsedniku Ventili Bratianu in zunanjemu ministru Titulescu sožalne brzojavke. BUKAREŠT, 25. Romunska vlada je izdala urad. komunike, glasom katerega viada po vsej državi popoln mir. Vsi romunski listi posvečajo spominu pokojnega ministrskega predsednika po cele strani. Kraljica obiskala gospodinjsko razstavo RIM, 25. Včeraj si je kraljica ogledala mednarodno gospodinjsko razstavo in se zanjo živo zanimala. Kdo bo novi ruski poslanik v Riuiu? RIM, 25. Neki tukajšnji agenciji poročajo iz Moskve, da je bil za novega sovjetskega poslanika v Rimu dotočfcn Anton Avaejenko, dosedanji poslanik v Pragi. «Augustns» v Rio de Janeiro RIO DE JANEIRO, 25. Včeraj je srečno pristala v tukajšnjem pristanišču največja motorna ladja na svetu «Augustus», last družbe «Navigazione Gen. Ita-liana». Ladjo si j§ ogledalo nad 5000 oseb. med katerimi so bili tudi brazilski prometni minister, dekan diplomatskega zbora HTvostolski nuncij ter italijanski poslanik Attalico. Poslovanle sodi« Okrožnica pravosodnega ministra RIM, 25. Današnji buletin pravosodnega ministrstva objavlja važno okrožnico pravosodnega, ministra o poslovanju sodišč. N;. ii. iiistrstvo, pravi okrožnica, prihajajo često pritožbe o strašno počasnem ^stopanju pri nekaterih sodiščih, pri katerih se nahajajo nerešeni akii celo iz leta 1920. in še prej. Take pogoste pritožbe dokazujejo, da poslovanje sodišč ni povsod v onem redu, kakor bi moralo biti."Zato poziva minis^r predsednike in glavne državne pravdnike pri prizivnih sodiščih, da ugotovijo vzroke počasnosti njihovega postopanja ter mu nemudoma o tem poročajo, da bodo podvzete primerne mere za odstranitev teh nedostatkov. Dne kazenski obravnavi pred posebnim tribunalom RIM, 25. Danes dopoldne se je vršila pred posebnim tribunalom kazenska obravnava proti 25-letnemu Jakobu Deanu iz Flumignana di Talmassons v videmski pokrajini, obdolžene-mu, da je doma in v Franciji vodil gibanje za nasilno spremembo državne ustave s pomočjo oboroženega upora državljanov in da je žalil ministrskega predsednika. Deaua je priznal svojo krivdo ter pripovedoval precej na drobno o pro-tifašistovskem gibanju v južni Franciji, v svojo obrambo pa je dejal, da je od poletja 1926. dalje opustil sleherno politično delovanje, ker je uvidel svojo zmoto. Državni pravdni k je predlagal, naj se z ozirom na spreobrnitev obsodi samo radi žaljenja prvega ministra na 9 mesecev ječe in 1000 lir globe. Po govoru zagovornika obtoženca in i>o kratkem posvetova-nju je obsodil sodni dvor obtoženca na 6 mesecev ječe in 500 lir globe. Bil pa je takoj izpuščen na svobodo, ker je kazen prestal v preiskovalnem zaporu. Popoldne je posebni tribunal obravnaval slučaj 24-letne tržaške komunistinje Lucije Minon, ki je bila obdolžena, da je bila še nadalje članica komunistične organizacije, dasi je bila ta že zakonito razpuščena, in da je hranila doma prevraten ietak. Obtoženka z nekaj mesecev starim detetom v naročju je dejala v svojo obrambo, da so ji inkriminirani letak dali nekateri Šentjakobski mladeniči, katere je sicer ie navidezno poznala kot komuniste. Da bi pa bila članica komunistične stranke, je odločno zanikala. Bivši tržaški kvestor De Mar-tino, komisar Socasti in stražnik V ar one so pričali o politični preteklosti obtozenke od 1. 1919. dalje. Državni, pravdnik je do-. il krivdo obtoženke, priporočal pa je sodnemu dvoru, naj jo spričo njenega materinstva sodi obzirno. Zagovornik obt/oženke Trozzi pa je dokazoval, da krivda obtoženke nikakor ni bila utemeljena ter je predlagal, naj se oprosti. Ob 19. uri je bila razsodba proglašena: Radi nezadostnih dokazov je bila Lucija Minon zares oproščena. Interpelacija o beograjski jei-nišnici pred narodno skap&čino BEOGRAD, 25. Današnja seja narodne skupščine se je pričelal ob 10.30 in je bila vse do 12.30 posvečena razpravi o interpelaciji glede beograjskih policijskih zaporov, ki jih imenujejo (ilavnjača. Takoj ob pri čet k u seje je predlagal klub kmet^ko-demokratske koalicije, naj se izvoli posebni parlamentarni odbor, sestoječ iz petih članov, ki naj bi prečkal postopanje z jetniki v beograjski jetnišnici. Razvil se je prepir med poslancema dr. Sekulo Drljevičem dr. Škerovičem. Končno je narodna skupščina z glasovi vladne večine zavrnila nujnost tegal zakona. Prešli so na dnevni red, t. j. na razpravo o ratifikaciji trgovinske pogodbe z Nemčijo. Razprava se ni zaključila. Prihodnja seja narodne skupščina se bo vršila jutri dopoldne t istim dnevnim redom. «EĐ£N08T> V Trsio, dne 26. novembra 19 Povišanje PARIZ, 25. Pomorski kapetan HJ. kr. vis. Ferdinand savojski, i^odamski princ, >e hil poviSan za {kontraadmirala. Železniška nogoda MOSTAR, 25. Davi je ori Rat-piem v Hercegovini sko&l s tira .vlajfc, ki vo»i iz Sarajeva oziroma iz Mostara. S tira je pravzaprav skočilo šest vagonov in >e nastala med potniki velika panika. Človeških žrtev pa ni Wlo, ker se vagoni niso prevr- nili. Promet je bil ob 14. uri spet vzpostavljen. SMnmfa In čebelarstvo v Jugoslaviji BEOGRAD, 25. Iz statističnih podatkov državnega statističnega urada sledi, da je v Jugoslaviji: Goveda 4,960.397 glav, bivolov 51.483, konjev 1,069.300. mezgov 18.108, oslov 84.207, prašičev 3,373.041, ovc 7,011.204, koz 1,552.759, perutnine 15 milijonov 75.222, čebelnih panjev 534.446. DNEVNE VESTI Organizacija agrarnega kredita Ministrstvo za nacionalno gospodarstvo nadaljuje — po vesteh i7. Rima — organizacijo zavodov za podeljevanje agrarnih kreditov. Po ustanovitvi oddelka za agrarni kredfc pri Banco di Napoli se je ustanovil zvezni zavod za agrarni kredit za Piemont z začetnim kapitalom 50 milijonov lir in z razpoložljivimi sredstvi pri zavodih - članih do zneska 150 milijonov. Nadalje je izdal minister Bel-luzzo odlok o ustanovitvi odseka za agrarni kredit pri zavodu Cas-sa di Risparmio z začetnim kapitalom 100 milijonov lir. Tem zavodom bodo sledili podobni za Toskano, Emilijo in Ko-jnagno. V prvi polovici decembra pa ^se ustanovi v Rimu v prisotnosti načelnika vlade nacionalni konsorcij za melioracije, h kateremu pristopi okoli t»0 poglavitnih denarnih zavodov Italije s kapitalom 200 milijonov lir. Pokrajinski gospodarski sviti Minister za nacionalno gospodarstvo on. Belluzzo je poslal prefektom končna navodila za organizacijo pokrajinskih gospodarskih svetov. Po teh navodilih preneha s 1. decembra letošnjega leta poslovanje trgovinskih in obrtnih zbornic in izredni komisarji, ki sedaj upravljajo te ustanove, morajo do 1. decembra predati vse posle prefektom kot predsednikom novih pokrajinskih gospodarskih svetov. Do 10. decembra se mora poslati ministrstvu proračun za prvo leto poslovanja gospodarskih svetov. V prvi dobi bosta sestavljala odbor pokrajinskih gospodarskih svetov le prefekt kot predsednik in en podpredsednik, ki ga imenuje minister. Člani v številu od 12 do 25 se bodo imenovali iz vrst zastopnikov raznih sindikalnih organizacij. Kot znano, predvideva organizacija pokrajinskih gospodarskih svetov štiri odseke v vsakem, in sicer industrijski, kmetijski, trgovinski in delovni odsek, h katerim se v glavnih mestih pokrajin, ki so pristanišča z znatnim prometom, pridruži še peti, namreč pomorski odsek. Za trgovce, ki so predložili pzešnjo za obrtno dovoljenje Pokrajinsko udruženje trgovcev sporoča: Vsi trgovci, ki so svoi čas predložili potom fašistovskega pokrajinskega udruženja trgovcev prošnjo za obrtno dovoljenje (licenco), naj dvignejo dotična obrtna do\To-1 jenja, kakor hitro prejmejo tozadevno obvestilo (dopisnica rožnate barve). Obenem se pozivajo vse tvrdke, trgovske družbe itd., ki so vknjiže-ne (protokolirane)- pri tukajšnjem kr. trgovinskem in pomorskem sodišču in ki so vložile prošnjo za trgovinsko dovoljenje glasom kr. odloka-zakona št. 2174 z dne h*, decembra 192. ure so ljudje, stanujoči v hiši št. 261 v ulici Ponziana, začuli z dvorišča presunljiv krik, kateremu je sledil zamolkel ropot, kakor da je nekaj težkega padlo z višine na tla. Nekateri delavci, ki so se tedaj odpravljali na delo, so prihiteli radovedni na dvorišče, kjer se jim je razkril grozen prizor. Na kame-nitem tlaku je ležala nezavestna v mlaki krvi ženska, v kateri so spoznali 4t!-letno Marijo Roje, sta-nujočo v isti hiši. Nesrečnica je skočila — kakor se je pozneje dognalo — skozi okno svojega stanovanja v četrtem nadstropju. Nekdo od navzočnih je pohitel telefonirat rešilni postaji, odkoder je kmalu potem prihitel na lice mesta zdravnik, ki je pa na prvi pogled spoznal, da je njegova pomoč zaman. Nesrečna Ženska je bila že mrtva; pri strašnem skoku si je zdrobila lobanjo, si zlomila hrbtenico ter zadobila še druge zunanje in notranje poškodbe, ki so povzročile hipno smrt. Policijski organi, ki so pozneje prihiteli na lice mesta, so ugotovili, da je Rojceva izvršila obupni korak kmalu potem, ko je njen mož odšel na delo. Kaj jo je gnalo v grozno smrt, ni znano. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Z zidarskega odra je padel Med delom v novi justični palači, ki jo gradijo v ulici Coroneo, je 15-letni pleskarski vajenec Marij Travisani, »tanujoč v ulici Poz-zo št. 2, stopil na zidarski oder v prvem nadstropju, da bi pil nekoliko vode. Toda idoč črez oder, se je fant spodtaknil, zgubil ravnotežje ter padel z višine kakih 5 metrov. Pri tem sc je pobil po raznih delih telesa in si zlomil desno roko v zapestju. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga. telefonično po-klicaii na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral kakih pet tednov. V vrelo vodo je padei Včeraj popoldne je bil prepeljan v mestno bolnišnico 3-letni baron Josip Marenzi iz Materije v Istri; bil je precej hudo oparjen po raznih delili telesa. Njegov stric, ki ga je spremljal, je povedal, da je mali Joško med igro s svojim bratcem Rihardom padel v škaf vrele vode, ki ga je dekla, zaposlena z «žehtoj>, postavila sredi kuhinje na tla. Če ne nastopijo kake komplikacije, bo fantič, ki so ga sprejeli v dermatologični oddelek, ozdravil v 10—14 dneh. Dve aretaciji radi tatvine Ker je pred par dnevi ukradel v neki trgovini oblek v ulici Soli-tario zavoj platna, vreden kakih 400 lir, je bil predvčerajšnjim aretiran 29-letni Albin Cerne, brez stalnega bivališča. Cerne je sicer sprva odločno tajil tatvino, toda pri zaslišanju je zabredel v razna protislovja in naposled je priznal svoj greh. Povedal je tudi. da je izročil ukradeno blago neki Gzieli lir. Izkupiček sta si po bratovsko razdelila. Na podlagi te Cernetove izpovedbe so policijski agenti aretirali tudi Jurassekovo. Oba sta bila pridržana v zaporu. Itarofnite in Me „EDINOST" Vesti zJoriSkega Goriške mestne vesti Olajšanje plačOa velikim In bolnim invalidom Invalidno udruženje v ulici Dante št. 12 sporoča, da je na razpolago v njegovem uradu posebno poročilo finančnega ministrstva, ki navaja olajšani način plačevanja pokojnin velikim ali pa bolnim invalidom, ki ne morejo priti po svojo pokojnino. Pouk francoščine • Na učiteljišču Slataper se odprejo tudi letos večerni tečaji za francoščino. Kdor se misli udeleževati teh tečajev, naj se vpiše pri tajništvu učiteljišča. Kazalec je šel Ni večjega veselja za otroke, kot opazovati stroj, seveda raje delujoči kot na miru stoječi. Tako je tudi 8-Ietni Žbogar Josip iz tolminskega Loma opazoval doma neki poljski stroj s svojimi bistrimi očmi. Sprva le od daleč, potem pa vedno bližje. S strahom je poti-pal v prvo ploščo nato pa vrteče, bliskajoče se koljsje. Zagrabilo mu je prst. K sreči, da je nehote v bolečini in strahu stisnil v krču roko, tako da mu je le prste poškodovalo. Prestrašeni starši so odnesli svojega malčka v mestno bolnico. Noč ima svojo moč Minuli so časi, ko so se v Gorici producirali po noči razni brezskrbni ponočnjaki kot nepoklicani pevci, omahujoči cestni inženirji ter tovariši nočnih prijateljic. Vedno pogosteje in rednejše so namreč vsako toliko časa nočne patrulje varnostnih organov počistile že itak osirotele in zapuščene goriške ulice. Vedno redkejši postaja plen. Dvoje, troje pijancev, kak tuj človek brez listin, to je vse kar prenočuje v «špehkamri» goriške kvesture. Neki mizar, Nardin, radi pijanosti, ter neki Urdih, radi policijske kontrole, sta prenočevala v varnostni sobi. Oprotfeni tajnik in poteiiat Veliko zanimanje je vzbudila svoječasno priobčena vest, da so karabinerji dvignili ovadbo proti dr. Jasniču, občinskemu tajniku iz Crnič, ter proti poteštatu Lipovžu iz Batu j, češ da sta zakrivila prikrivanje zločina v zadevi pismonoše, ki je zlorabljal svojo službo s tem, da je kradel denar iz pisem. Tekom preiskave sta bila oproščena kot nedolžna. Lahko si mislimo veselje obeh, posebno pa dr. Jasniča, proti kateremu so že svo-ječasno poizvedovali orožniki radi nagrad pri sestavi invalidskih prošenj in tudi takrat ustavili postopanje na podlagi izjav strank. Ne preklinjaj Svoj čaš so bili na glasu prebivalci tolminskih gora radi svoje sočne, robate, hribovske kletvine. «Kolneš ko Tolminec» je veljal veljal pregovor o hudih prek lin je-valcih. Nove razmere so odvzele v naši deželi domaČe folkloristično barvo, ali da govorimo po modno, odvzeli ji narodno nošo in jo oblekle v povsod enako civilno obleko. Povsod enako kolnejo sedaj, na Bovškem ali pa na Krasu in drugod po deželi, da je že dolgočasno in pa grdo. Zelo grdo. Tako sladko je letošnje vino in tako grde besede poraja. Ne vemo, če bo tako globoko mislil neki Simčič iz Biljane, ko bo plačeval denarno globo za pretesno združevanje svetnikov z gotovimi domačimi živalmi. «Lajbeic je žametast* Ne vemo kakšen je bil tisti jopič, katerega je pouzmal neki Saksida Jakob iz Prvačine Mesesnelu Stanislavu iz Goč. Gotovo ga bo zaslužil v zaporu najmanj s srebrom obrobljenega, ker je že star znanec sodnijskih dvoran. Iz uradnih krogov V nedeljo bodo vojaške oblasti Dornberg : Josip Berce z Fa-ni Saksida, Marij jSaksida s Reziko Rijavec. — Mladim parom naša voščila. Smrtna kosa: Lokov ec. Na dehi se je ponesrečil v Genovi 22-letni Viktor Murovec. Pečine. Umrla je 66-letna g.a Marija Pisk, mati lomskega ku-rata. Jurassek, ki ga je prodala za 150 .Praznovale 12-letnico zavzetja O- slavja. Divizijski general comm. Valen-tino Bobbio je s posebno okrožnico pozdravil oblasti pri nastopu svoje službe. Novi zvonovi. V ŠtomaŽu so dobili dva nova zvonova, vlita v zvonarni v Vidmu. Življenje in smrt na deželL Poroke: B a t u j e : Anton Krušič z Ivano Remec, Tone Birsa z Ido Vetrih. TOLMIN Včasih je potrebno, da se kdo oglasi z ^dopisom podobnim moralni pridigi, kateri ne velja samo nekaterim tolminskim dekletom, ampak na splošno vsem onim, ki so tem nekaterim podobne po noši in zadržanju. Dve nedelji se že čiia v cerkvi, kako morajo biti opravljene ženske, ki stopijo v božji hram. Same lepe, pametne besede, posebno one o razgaljenih prsih ter o preozkih oblekah. Prvič so tesne obleke nezdrave, drugič se dobi še vedno nekaj ljudi na tem moralno tako skvarjenem svetu, katerim ni mar za golost nekaterih deklet, oziroma nekaterih vidnih delov, kateri pa postanejo vidni šele tedaj, ako se obleka precej izreze, po moderno bi se reklo, ako se «prišpara» par centimetrov blaga. Moralno neskvarjena dekleta ne bodo nosila globoko izrezanih in pretesnih oblek; vsaj zavestno tega ne obdo storile. Ako pa bi jih le hotele imeti, ako bi bile hotele biti moderne tudi v tem, zakaj pa so stariši na svetu? Pa ne morda zato, da bi tudi oni pospeševali nemoralno noćnjo, da bi s tem takore-koč razkazovali svoje «blago».. Poštenjak z resnimi mislimi jim poreče v duhu, o priliki tudi na glas: Hvala lepa za blago, ki se stavi na ogled vsakemu, ki ga hoče videti. Kot se stavi sedaj, tako se bo stavilo tudi vedno. Lahkoživcem seveda dopade ta nošnja, saj za to se pač imenujejo lahkoživci, veseljaki ali tudi metuljčki. Frčijo s cveta na cvet in poštenjaki seveda niso neumni, da bi sfrčali na cvet z uvelim listjem. Oni računajo na zakon kot na nekaj svetega, na nekaj idealnega. Njim je družinsko življenje sveto in tega vendar ne morejo pričakovati ob strani moralno omajane ženske. Kdo bo vzkliknil: «Kaj, radi pretesnih in izrezanih oblek nam govori o morali. Jaz ne vem, kako bi mogle ženske radi tega moralno propa-sti.» — Počasi, prijatelj, iz malega raste veliko. Tako je tudi z nemoralo. Pomisli na kako razuzdanko, oglej si dobro nje nošnjo, premisli s kakimi ljudmi je občevala, preden je zašla, in s kakimi potem, ko je že bila v propadu! Dosti boš imel za razmišljanje, prijatelj, in iz vsega se boš tudi dosti naučil. Videl bo1?, da so dostikrat začetka propadanja krivi stariši, ker so premalo pazili na nošnjo svojih hčera. Začne se z malim, a konča se z velikim. Zato "človek srečuje v življenju toliko uvelih, propadlih cvetov obojega spola. In vsega tega so dostikrat krivi stariši! Žalostno, a resnično. Naj končam pridigo, itak se bo mnogim zdela dolgočasna, ker malo mislečim ljudem se zdi vse, kar je resno, dolgočasno. Razveseljive pa so besede, katere sem slišal v cerkvi, namreč da v Tolminu ni dosti žensk, ki bi hodile nedostojno opravljene v cerkev. Upajmo, da se tudi one, ki so že zašle v »modernizem«, vrnejo nekoliko nazaj. Posebno pa zopet priporočam starišem: Pazite na nošnjo vaših deklet, ne tirajte jih še sami v pogubo, ampak vzgajajte jih z besedo in dejanjem k resnemu življenju, da bodo svojčas osrečavale poštenjake v lepem družinskem krogu, kateri nam mora biti svet. Tominc. ca. V 11 mesecih torej 4. Zadnji dve je prodal. Pač plodovita krava. * TRNOVO V sredo po 5. uri zjutraj smo i-meli hudo neurje. Grozno je bilo, v pol ure je voda drla od vseh striani v dolino. Ni treba poudarjati, da je povzročila škodo, čeravno ne veliko: ceste so dobro sprane in z njiv je odnesla zemljo. K sreči je naliv trajal le kake pol ure. ZAGORJE V pondedjek je bilo pri nas slabo vreme: borila sta se jug z dežjem in sever z mrazom. Proti večeru je bilo zeio mrzlo, ne toliko v hližini kolikor proti gozdu, kjer je drugi dom gozdarjev. Posestnik Fatur hšt. 43 se je v tem slabem vremenu nahajal v gozdu, z njim je bil 15-letni fantič. Vračajoča se proti domu, sta bila oba mokra in ko je potegnil mraz, oba premrzla. Ker je Fatur nekaj pozabil je poslal fantiča nazaj proti gozdu. Ker dečka le ni hotelo biti nazaj, so ga šli iskat, a našli so ga tik gozda mrtvega. Deček je zmrznil. Izrekamo Faturjevim svoje so-žalje nad žalostno i^ubo nadebudnega fantiča. RAZNE ZANIMIVOSTI Reška pokrajina JELŠ ANE Sedaj imamo knjige «Goriške Matice», ki so nam zelo dobrodošle in ljube. Mi smo bili med naročniki med zadnjimi: od 90 hiš je bilo 80 naročnikov. SpToh smo pri nas vneti za čtivo, kar priporočamo tudi sosednim vasem. Knjiga bodri, svetuje, uči, to bo potrdil vsakdo, ki jo ljubi. Tudi letos ne bomo v naročbi zaostali, posebno, ker se nam obetajo lepe in po vrhu še take knjige, ki bodo namenjene kmetskemu sloju. Zanimiv je ta slučaj: Josip Ko-mem hšt. 58 ima brezasto kravo. V minulem tetu, 8. novembra, je imela dvojčke (dve telici), ki se lepo redita. Dne 18. oktobra t. 1. je imela zopet dve: samico in sam- Polot črez Štiri dele sveta Pred kratkim časom ustanovljena amerikanska letalska družba «Wiking» pripravlja polet pod i-menom: polet črez štiri celine, t. j. Ameriko, Evropo, Azijo in Afriko. Polet se prične meseca maja prih. leta, in sicer s posebnim letalom, ki ga nalašč za to priliko in v ta namen zgradi italijanski inženir Josip Bellanca. Letalo bo imelo dva motorja, od kojih bo razvijal vsak 425 konjskih sil. V letalu bo-bo imele prostora štiri osebe. Meti drugimi se bo dotaknilo letalo New Yorka, Rio de Janeira, Rima, Carigrada, Stockholma. Nove vrste letal in podmomikov. Italijanski letalec in graditelj inž. Ug>o Antoni iz Pise je zgradil novo vrsto letal. Kot vzor mu je služil ptičji polet. S takim letalom se bo moglo pristati na še tako majhnem koščku zemlje. Antoni je zgradil tudi nov tip podmorni-ka, pri katerem je posnemal plavanje rib. Z njim bo mogoče potopiti se do katere koli globočine in tudi ostati tu poljubno dolgo. Lahko se pa podmornik obrne o-krog lastne osi. Ta dva tipa sta se razkazala te dneve italijanskim oblastem: in zunanjim odposlancem, ki so z zanimanjem sledili prvim poskusom. Noče ven Kapitan Grabam Mi les je končal v reatstownski kaznilnici svojo kazen. Ob tej priliki je izjavil, da ostane rad prostovoljno še v ječi kot kaznenec. Ravnateljstvo ni ugodilo njegovi želji. Nato se je kaznenec zabarikadiral v svoji celici in se branil isto zapustiti. 2e nekaj dni posku-a ravnateljstvo na vse načine, da spravi z lepimi besedami in prigovarjanjem tega nenavadnega entuziasta za bivanje v kaznilnici in krutega sovražnika svobode iz poslopja. Od topov do zob. Kruppove tovarne v Essenu na Nemškem, ki so pred in med vojno izdelovale topove za nemško vojsko, so se začele sedaj baviti z izdelovanjem popolnoma novega predmeta. Izdelujejo namreč zobovja razne velikosti iz jekla, ki ne oksidira, t. j. ki se ne spaja s kisikom. Taki zobje so odpornejši od zlatih zob in bodo postavili zobno tehniko na popolnoma novo podlago. Ker si ljudje ne morejo v tej modni dobi privoščiti jeklenih živcev, bodo odslej imeli lahko jeklene zobe, kar tudi nekaj .pomeni v boju z nemilo usodo. Zaslužek posebne vrste Razni so načini, kako se pride do denarja. O posebno izvirnem načinu pripoveduje kapitan nekega velikega oceanskega parnika. Bil je ubog izseljenec, ki je šel za srečo v novi svet. Med prevozom mu je rodila njegova žena otroka. Ob takih prilikah se navadno strnejo potniki prvega in drugega razreda in naberejo med sabo za novorojenčka precejšnjo svoto. Zopet se je zgodil črez leta enak slučaj. Kapitan, ki si je bil zapomnil priimek žene iz prvega slučaja, je spoznal, da je to pot rodila ista žena kakor pred leti. Sledila je običajna zbirka med potniki prvega in drugega razreda, ki je donesla novorojenčku precejšnjo svoto. Ko je prišel kapitan na sedež svoje paroplovne družbe in pregledal arhive, je videl, da se je dotična ženska sedemkrat peljala črez morja, zdaj na tej, adaj na drugi ladji. Ko je imela roditi, se je odpravila na potovanje, rodila med vožnja in priskrbela svojim otrokom lepe vsote. Kajti premožnejši .sloji na pamiku darujejo vedno novorojenčku in skoraj vsaka taka zbirka presega deset tisoč lir. Pole*? denarja je dobivala mati vedno tudi druge darove, ki so imeli veliko vrednost. Bogati revež V Gk>ggau-u v Nemčiji jo u-mrl te dneve v visoki starosti mož, ki so ga imeli vsi za reveža in ki se y preživljal k z občinskimi podporami in s tem, kar so mu usmiljeni soobčanl dali ubogajme. Po njegovi smrti se je pa ugotovilo, da je zapustil ta občinski revež zlatni-ke in vrednostne papirje v skupni vrednosti 150.000 mark (približno 660.000 lir). Končno vendar le v rokah pravice Pred dobrim mesecem so našli v Bruslju, glavnem mestu Belgije, italijanskega natakarja Malacrido v njegovi sobi umorjenega. Njegovo truplo je bik) zavito v rjuho in stlačeno v velik kovčeg, glava je bila odrezana in se je komaj jhj-zneje dobila v kraju Charles Rol. Umora je bil tako osumljen belgijski natakar de Keyser, ki je bil znanec žrtve in ki je občeval /. njo tik pred umorom. Policija je iskala storilca in po enem mesecu se ji je končno vendar le posrečilo prijeti morilca pred nekim pariškim prenočiščem. De Keyser se ni branil in je na policijski postaji priznal svoje dejanje. Dostavil je, da ni imel sokrivcev in da je hot^l svojega tovariša oropati. Morilca prepeljejo v Bruselj, da ga bo sodila belgijska sodnija. BORZNO POROČILO Trst, 25. nov. 1927. Amsterdam 739-745, Belgija 254.;>0-259.50, Francija 72.10-72.40, London 89.523^-89.72)4, New York 18.33-18.39. Španija 307^0-313.50, Švica 353.50-355.50, Atene 24.15-24.05, Berlin 435.50-441.50, Bukarešt 11-11.40, Praga 54.25-54.55, Ogrska 318.50-324.50, Dunaj 25ti.50-202.50, Zagreb 32.20-32.50. Uradna cena zlata (24. 11.) 354.38; vojnoodškodninske obveznice 70. HALI o^L^: BERLITMCHOOL vodi v vseh jezikih. Via F&bio F;Jzi 23, neuk in pre- 1542 ACQUA DELL'ALABARDA, vsebuje kinin in je najboljše sredstvo prot: izpadanju lasi. Lekarna Castellanovich, klinik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob); v Gorici: Ficgel, Via Carducc; 1594 ZA SV. MIKLAVŽ likvidiramo vse irfr.n • in šolske potrebščine po konkurenčnih cenah. Sprejema se delo a-jour in angleški vbod. Via Foscolo 15, vogal via 1506 Man z on i. MODNI SALON 9o4 Trst, Via XXX ottobre 15 Izbera klobuke? od L 30 naprej. ZUTARNA Alosrt Povft ! Trsi, vin Mazz:ui 4U Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja r in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. [ najvišje cene plačujem za kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-ccv- mačk, veveric, 0 , , krtov, divjih in do- Sprejemajo se mačih zajcev itd. itd. posiljnlve po posli. D. Mspacti - Trst Via Cesare Batiisti 10, li. nad., vrata 16 Telefon int. 36-65. PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (56) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. «Nisem namenil Nancike obiskati," je začel David, kateremu se je srce topilo od sreče in veselja nad Bigotovi-m pojasni lojp glede Ani-činega izleta z njim. «Jaz...» «Da, da, razumem. Samoobsebi je umevno, da niste imeli namena storiti kaj takega, kar se je poznale zgodilo. Toda učinek je bil navzlic temu *sti. Anica je zahtevala, naj jo takoj odpeljem na uom mademoiselle Rochemontier, kjer jo boste jutri brezdvomno našli.» «Sem jo že videl,» je dejal David. "Poslala je pome.» «Vra^a!» je vzkliknil Bigot. «In kaj se je zgodilo? Vajki je li odpustila ali vas je raztrgala na drobne koščeke?» «PojasniI sem ji, kako se je vse zgodilo in upam, da je razumela in mi odpustila.« Kočija se je pomikala navzdol po klancu proti spodnjemu mestu v obličju reke Saint Charles in ko je dospela pod mračni obok starinskih vrat Palais Gate, je David zagledal pretečo senco nepremagljivega obzidja, ki je oklepalo glavno mesto. Tu jih je stražnik us.ta-vil in jih obsvetil z lučjo. Od tu dalje so stopali konji skozi starinsko mesto, ki je bilo znano pod imenom Saint Roch. Potem, kot se jo dozdevalo Davidu, sta dospe- la v majhno mestece, sestoječe iz velikih temnih poslopij in ki je bilo ločeno od ostalega dela mesta. Kakih dvajset je bilo teh mrkih stavb, če bi jih mogel sešteti in tri med njimi so bile posebno masivne in ogromne in so nadkri-ljevale v tem oziru vse ostale. To je bila predtrdnjava, trdnjava izven trdnjavskega obzidja in oporišče nadzornikov Nove Francije. Nevihta je začela pojenjavati in nebo se je jasnilo. Bigot je odgr-nil usnjene zavese in z glasom, v katerem sta se razodevala hvaia in ponos, kar se je le redkokdaj zgodilo, je dejal: «Glejte, David, od tu vlada kralj Novo FVancijo!» Nekaj resnega in spoštovanje vzbujajočega je ležalo v tem težkem mraku, ki so ga globoke, ne raz sveti jene sence še obteževaJe.Dvo-je stavb je imenoval Bigot, prva je bila kraljevsko skladišče Kro- ne, že davno na svoji poti proti infamiji, druga je pa bila jetniš-nica. Minuto pozneje sta se obrnila iz mračnega okoliša proti palači. Razsvetljena okna so izražala njeno obširnost. Zgrajena je bila iz modrega skriljavca, obmetanega z ometom; visoka je bila, dvonadstropna; njena dolžina je merila skoro tristo čevljev, Širina pa petinsedemdeset. Ogromna palača je bila največje bivališče francoske moči in oblastništva z edino izjemo kraljevske palače v Versail lesu, ki je bila večja in sijajnega. Vhod z dvema vrstama stopnic in velikimi vrati je razsvetljevala vrsta svetilk in v tej svetlobi sta stopala sem in tja dva stražnika v nadzornik ovih uniformah. Bigot je zdaj molčal. Stopil je iz kočije in David mu je sledil. Korakala sta molče skozi veliki vhod v palačo in debele stene so se nenadoma zdramile in dajale glasove življenja. Brenčali in mrmrali so ti glasovi skozi dolge, slabo razsvetljene veže in se vračali iz vhodne sobane. Nikakega znamenja sijaja in veličastja, kakršnega si je David predstavljal in kakršen bi moral biti v nadzornikovi palači, ni bilo tu. Nekak oduren duh in hlad podzemskih ječ je vladal tod. On pač ni vedel, da se pod njegovimi nogami nahajajo nrrke ječe. Spodaj je bilo dvajset ali več visoko obokanih ali v skalo izdolbenih celic, tajinetvenih in skritih za zastraženimi vrati in hodniki in vsebujočih v svojem mraku smrtno sovraštvo proti francoski vladi v Ameriki. Njih zaklenjena in zapahnjena vrata so se odprla samo tedaj, ko so sprejemale ali oddajale ono, ki je pri&lo ali od- išlo skozi temo noči. Tri čevlje debela in masivna plast kamenja in ometa je ločila Davida od teh strašnih prostorov.1) Človek je občutil, kakor da moreči duh teh ječ diha tudi v gornje hodnike. Zrak je l>il težek navzlic temu, da je bil vznemirjan od nir-mrajočih glasov, ki so bili skrivnostni, kakor da prihajajo od samih strahov. Človek, ki vstopi po noči sem, naj bo le poln najlepših upov, bo kjnalu začutil nemir strahu. Vse, kar je še ostalo od teh starinski!) obokov in ječ z njih romanco tajnosti in zločina, z njih skoro pozai>ljeno zgodbo o vlogi, ki »o jo igrale o polomu imperija, služi danes pivovarni • Bosvvell Brewing Company za skladišča. -> Opomba pis •