281 številki.
Ljsbljaaa, ? soboto 9 decembra 1905.
i
lakaja viak cac zvaoar, falarfi aa*a*ja te frMaJkf, Ur valja po posti ar#Jataac za avstro-ograka 4*šal« u vk i*ie ti K, m sat tata iS K, aa fiatri lata • K 60 h, la as aiatac t K tO h.   Za LJubljano ■ aslKJanjeia na do« s« ;t* S4 K) s* asJ iata 1» K, aa Satri lata a K, sa aa ataaaa t K. Sdar badi aan »acj, alafia aa vsa lata S« K, aa as! lata 11 K, za Satrt late 6 K 60 h, aa as mease 1 K 90 h. — Za tuja dara!* talik* Ta«, kolikor »niš* poJtoroi.: Ss saračfc* feras iatcdobne raažl^atva aarefeisa m aa aaira. — Za osnanlla >a sladajs aa aataraatopna satlt-vrata pa lt h, ca ta la oznanila tiaza ankrat, pa 10 k, ca ic dvakrat, i& pa 8 h, ča la tiska trikrat aii  večkrat. — Daplc m I vala sankava«, — Bakapni as ssa moaja. — Uredništvo ia upravntilvo ja v Suafiavih alicab it 6, ia rScar arsaaigtve a h aaaatrapj«, aaravBištra pa v pritličja. — UaravnJitva saj aa ftlageveljje »ggtijati naročnina, raklamaaifc,
azoanila, t. J. a&ainictratrroa stvari.
„Slovenski BTarod" telefon št. 34. Posamezne §tevil&e po lO h>
»Narodna tiskarna" telefon ftt„ 85,
„Ljudska stranka!'1
Iz socijalno demokratične stranke se nam piše:
Tad' na Slovenskem nastopajo različne ljudske stranke. Najkrajše opišem bistvo ljudskih strank s citati raznih pisateljev. Iz teh izrekov se razvidi, kakšna je Luđaka stranka, ki so jo te dni krstili slovenski klerikalci.
rMajhno in neznatno le je; kar i emorejo posamezni ljudje in tudi največji državniki proti elementarnemu in nezavednemu delovanju mas, katero prihaja na površje v gospodarskem ia družbenem življenjua, pravi nemški kovinar dr. Lamprecht.
Mirabeau, prvi oznanovatelj generalne stavke, je pred 100 leti zaklical privilegiranim stanovom: „Varujte se, ne jezite ljudstva, ki vse proizvaja in ki zamore postati grozno, ako le ne-rregibljivo ostaja in delo ustavi." —
„Stvar je tale, da družba šele nastaja z omejitvijo individualizma po komunizmu; nje bistvo je ravno komu-rizem, Zgodovinski tok ni nič druzega, nego da postaja komunizem občen", pravi Rodbertus JagetzGw.
An vedno, kadar je človeštvo imelo pripraviti novo socijalno organizacijo, ki se ima prilagoditi kakemu novemu razvoju, vzel je njegov konstruktivni duh elemente in velike poteze novega japredka iz iste vedno žive tendence vzajemne pomoči, ki je tendenca vsega človeškega razvoja v obče. Nove ekonomične in socijalne uredbe, v kolikor so bile stvaritve mas, novi etični zistemi in nove vere, vse to je izhajalo iz istega izvira in etični napredek našega Človeštva je — v velikem vzeto — le počasno uveljavljenje principa vzajemne pomoči in stopne-vanje od plemena do vedno širših družitev, tako, da bode ta napredek objemal nekega dne vse človeštvo brez razločka vere, jezikov, ras." Knez Peter Kropotkin.
nTeoretični nauki komunistov ne slone na idejah, principih, ki jih je iz-
našel kak reformator, ampak so le občni izraz dejanskih razmer, eksistenčnega boja med stanovi, izraz pred našimi očmi vršečega se zgodovinskega gibaDJa." K. Marx.
„Mi smo šele od včeraj in vendar nastopamo v vsem vašem svetu; mi smo v vaših mestih, v vaših trdnjavah, v vaših trgih, v vaših zborovanjih, da, tudi v vaših armadah; mi rinemo v vaše dekurije, na palatin, v senat, mi vam vzamemo vse; pustili vam bomo le vaše templje." Tertulijan.
^Zgodovina nas uči, da je bilo to, kar imenujemo napredek, vedno le p r e-hod v višji gospodarski zistem, ki je ustvaril večjo produktivnost in da vedno zmaga [stranka, ki zastopa ta novi gospodarski zistem."   Werner Sombart.
„Posamezen človek ne more zabiti kola v pravna tla in se ne more ž njim za vse Čase zavarovati proti bodočim silečim in prohibitivnim zakonom." Lassalle.
rZena ima pravico, da stopi na šafot, tedaj mora tudi imeti pravico, da stopi na tribino." Neka francoska re-volucijonarka.
Vidimo nastopati mase na Ruskem, videli smo te dni v naši Avstriji nekaj nastopov mase. Morebiti ilustrirajo navedeni izreki te nastope. V starem poslopju poka. Katoliški duhovnik to dobro čuti. Tudi po njegovem verskem zistemu grabi časovna roka. Posvetne fevdalce bo moral zapustiti. Ali dokler še ni potopa, se ne vda. Vse mu je dobro, kar mu more služiti. On računi, da bo zmagal z obč. volilnim redom in potem on sam užival gospodstvo na svetu. On se drapira danes z demokra tizmom, on ustanovlja „ljudske stranke".
„ Večen" katolicizem mu ni več zadosti vabilen na mase. Tudi na Slovenskem je duhovnik „sveto" ime „ka toliška stranka" vrgel med staro šaro. Kat. duhovnik sprevidi, da se zaved-nejše ljudstvo ne da več za norca imet s pomočjo te tvrdke. Torej pod rdeČu zastavo! Yves Guyot piše o zistemu teh kat. mož: „Ta nauk, ki  je prišel v
družbo barbarov, je stisnil verige suženjstva še tesnejše. Krščanstvo je narode vrglo na trebuh. Katolik ne bodi s povzdignjeno glavo v kršč. paradiž; on leze po vseh štirih vanj. Katolik ne sme nositi glave prosto in visoko. Vsako pokristjanjenje današnjega stanovskega (socijalnega) boja bi mu vzelo moči in silo. Odpoved, potrpljenje/ponižnost, pasivno trpljenje niso socijalne čednosti; v največjem nasprotju so s stremljenjem ponosne, energične in vedno za boj pripravljene pro-letarske stranke."
Tega zistema kat. duhovnik ne more zapustiti. On stoji in pade Žnjim. Tedaj se hlini, kar se da. — Smešno pa je videti kat. vojsko pod rdečo zastavo!
Boj pod to rdečo zastavo je naperjen proti starim avtoritetam, veram, gospodarskim, političnim, socijalnim institutom. Imoviti svet je v skrbi, kaj bode namestovalo vezi, ki so dozdaj edinile) narazen stremeče moči in omogočile vzajemno pomoč, skupno delovanje. Stari pojmi o vsem, kar je svet dozdaj s m a t r a 1 za sveto, gine jo, ginejo tudi pojmi, ki so spajali človeka s človekom, tiščali k tlom neizmerni egoizem, samopašnost. Dosti ljudi ne zaupa oslobojujoČim tendencam modernega gospodarstva, kulture in se ozira nazaj v pobožno prošlost. In vzlic temu vendar kat. duhovnik hodi pod rdečo zastavo, on skriva zastavo sv. Mihaela. To je sumljivo.
„Traue keinem Heiligen; sanfte Worte spricht er, aber in der Kutte steekt immer der Halunke." Tu imamo računati z goljufijo mas. Tako nastopajo le duhovniki! — Koliko je tedaj še vredno sedanje kat. duhovenstvo? Kat. duhovnik vidi, da se razdira stara kmetija ter da išče nove organizacije po zadrugah producentov. In on vidi, da mestni rokodelec in mali trgovec ne moreta izhajati, da iščeta zaslombe povsod, kjer jo utegneta najti. Kat. duhovnik vidi n. pr. na Dunaju, da sili naš čas oskrbuištva veliaih mest v komu-
nalni socijalizem, da morajo občine prevzeti vedno več socijalnega dela. Kat. duhovnik vidi, kako masa noče več stradati, da koprni po dobrem Življenju že tu na zemlji. Kat. duhovnik vidi, kako se širi mestna brezverska kultura na deželi, po velikih mestih, fabrikah, po letoviščarjih, po življenju mestjanov na deželi, vidi kako hodi kmet v mesta itd. Videti je, kakor bi hotelo in moralo priti tudi kmetsko prebivalstvo do te mestne omike. Ljudska šola ni več edina učilnica. Dandanes je naraslo število učilnic, katerih ne more zavirati niti duhovnik niti »policaj". Časopisje, prometna sredstva, potovanja, razstave, potovalni učitelji, ljudske univerze itd. Z vseh strani sega sedanje gospodarstvo, sedanja omika v delokrog kat. duhovnika. Ako hoče še kaj veljati, mora kat. duhovnik gospodovati masam in stati nad tem velikim vrvenjem časovnih sprememb. Kat. duhovnik upa še, da ima kmeta popolnoma v rokah in s tem hoče bičati vse drugo. S tem pa hoče dobiti tudi vso drž. oblast v svoje grabežljive roke.
Zatorej hitro stran ime „ katoliška stranka" in ljudsko stranko v ospredje!
^Dienen muss der faltenreiche Kirchenmantel hundert Zwecken: Ehr-sueht, Habsucht, Machtgelliste, Hass und Rache mu3s er decken."
Dobro je, da je tudi pri nas do tega prišlo. Pojmovi se bodo izČistili. Kat. duhovščina bode pri nas dobila v svoje roke vse zastope, kadar se vpelje občna volilna pravica. — Pač pa nastopijo proti njemu minoritete, morebiti le ena večja, ki se spopade s kat. duhovnikom in se ž njim poda v boj za slovenakege kmeta, to veliko revo. Ta manjšina bode tedaj tudi obračunila z verstvom žalostne preteklosti. Nemara tedaj s tako silo udarimo po tej srednjeveški šari in prikazni, da je bode vendar enkrat konec tudi na ubogem Slovenskem. Morda pojde! Slovenci smo bili svoje čase energični protestantje. — In vse bodoče delo naj
bode tekmovanje za povzdigo, dobro uravnavo našega gospodarstva. Tu izpodbijemo naše „popeu> ki živijo le od izkoriščanja mas, kajti njegovo delo se ne plačuje več kot strokovno delo, on mora sedaj le še s posebno naviha-nostjo prodajati svoje blagoslove. Tako mora postopati tudi v bodoče! Na polju povzdige gospodarstva ne more tekmovati z drugimi ljudskimi strankami. Morda pridobijo ti gospodarski boji boljše gospodarske razmere na slovanskem jugu. Tudi na HrvaŠkem se bo razumela ta parola. Razumljiva je kakor le kaj. In ta parola zamore zediniti slovanski jug.
Dobro srečo, katoliška bisaga!
Pripomba uredništva: Priobčili smo ta dopis, ne da bi ge vobče strinjali ž njim. Vidi se nam, da so-cijalci ne mislijo preveč globoko. Priznavajo, da pri splošni in enaki volilni pravici dobe duhovniki vse zastope v svoje roke. Kar pa ima duhovnik v svoji roki, tega zlepa ne spusti. Da bodo pozneje minoritete duhovniku kaj odvzele, posebno kmeta! Morda! Da, da, prijatelji, ko bi le tega „mordau ne bilo. _
Po deželnozborskem zasedanju.
V.
Deželni ibor je dovolil za vo* dovode in mtlicraoije ckoli šiirt milijone. To je za naše razmere ogromna, vp?av velikanska svota. Kdor vsa trezno preudar), mora priti do prepričanja, da tc, kar se pri nas uganja s vodovodi, že presega vas m&je. Mnogokrat se grade vodovodi v krajih, kjer imajo dobro pitno vodo in jim ni treba vodovoda, dočtm se druge morda celo uujnejža stvari zanemarjajo, odlagajo leta in kta, ali se ctlo popolnoma opuščajo. Milijone \i že požrla akcija za vodovode in melijoraoij?, a vkljub tem ogromnim svet:m so melijoraoije večinoma površno izvršene in mnogo vodovodov
LISTEK.
Na razsvitu.*)
Spisal Bogumil Vožnja k. *) Narazsvitu. Ruskeštu-dije, napisal Bogumil Voš-njak. Založil L. Schvventner v Ljubljani. Avtor je napical svojemu delu Se epilog, ki ga pa h knjigi ni bilo več mogoče pride-jati, ker je bila že natisnjena in vezana. Ker pa je obema, pisatelju kakor založniku na tem, da izide v tisku tudi epilog, ki knjigo v marsičem popolnjuje in pojasnjuje, sta naprosila uredništvo rSlov. Naroda", da ga priobči v liBtku.  Opozarjamo svoje Uta-telje nanj, kakor tudi na knjigo samo, ki prinesemo o njej še obširnejše poročilo. Za sedaj jo toplo priporočamo. Zanimiva je in lepa!
Slučaj je nanese!, da sem se bo-m?nI a starcem, ki mi je ostal v živem spominu. Bil je to publicist in pisatelj. Predno je prišel v Petrograd, je bil vladarjev tajni sekretar na enem i*med jugoslovanskih dvorov. Žfc'ri desetletja je ie živel na Ruskem, in njegove sodba so bile sarkastične, ostre in stroge.  Čudne govorice so
krožile o njem. Na tlth njegove sobe so Ifcžaii velikanski kupi žoltkastih časnikov, poleg pisalne mišice pa zaprašeni rokopisi. Omare so bile nabite s kni:g;m'; ca vrha so pu stale mogočne škatlje is trdega papirja s napisi: »Azije«, »Evropa«, »Rusija*, »Balkan«, kjer bo bili shranjeni čas-niški izrezki in članki, caie gore tiskanih lističev. V kotu pa poleg vaeh teh knjig in fgrnuad potiskanega papirja je sts?a skromna pofrteli, nad katero je visel suh lavorov veneo.
In odpiral mi je predale in kazal ekrbno prepisane referate, ki so se pečali 2 vprašanjem, kako reformirati Raeijo. Pogosto je hodil ta starec po petrograskih ministrstvih. Skoraj komično ga je bilo poslušati, ko je pravil, kako se sijajno Um lenuhari. Za polovico je prevez činovnikom na Ru-ekem, in podkupljivi so . . . Topo je ljcdstVO! al« dobro. Sreča je a» Ru BijO, da je Nemci ne poznajo. Take m podobne bo bile njegove besede. Bil je pa goreč zagovornik samedr-žavja, čel, da ao Ruai politično ne-mrel narod. Ali kdor je parno zasledoval starčeve besede, temu je pravil neki Ujni glas: Bližajo se katastrofa.
Dve leti je žs skoraj, odkar sem govoril s tem staršem nekega me-
glenega dne tam gori v P^lregradu. j Zgodilo se je, česa? menda nihče ne bi bil v onem čaeu pričakava!, nihče slutil. Žs zdavnaj je bil rokopis »Rat-svita« v tiskarni, prihajale so neredno in redko korekturne pole. Dan za dnevom so poročale brzojavke o preobratu, o puntih in vstajah, barikadah in stavkah. Prav po bliakovo so se izpremlDJali dogodki. Da nisem bil vesel, kadar mi je izročil pismonoša korekture, je razumljivo, in mučno je bilo prebirati one ščitne od tlake, saj nisem vedel, kaj prinese prihodnji dan.
Barikade? in umori so ostali brez-uspešni. Množice so ae pa lotile dru gega sredstva, ki je bilo čisto moderno in obenem čisto rusko. Vrgli so dijaki in delavei raz sebe halje romantičnih puntarjev in upornikov; v gospodarskem veku bo se lotili gospodarskoga sredstva, splošne stavke* Pasivnost, ta neodoljiva sila rukega plemena, je zmagalo. Bojno sredstvo je bilo pač popolnoma rusko, bilo je to najostrejSe creŽje, ki hi se moglo sploh potisniti v roke ruskemu narodu. Zi  idealnimi  težnjami  so se apcjiie
praktično gospodarske. Inozemski državni upniki so postajali nezaupni, bali so se za Bvr.je kapitale in to
sporočili v Petrograd. Zgodilo se je Isto, kar v Avstriji leta 1860. Državni kredit je bil izpedkopao; samo narodno zastopstvo j* poklicano, da vestno nadzoruje državne račune in blagajno. In kakor pri nas — saj se zgodovina vedno ponavlja — se je vršilo na Ruskem. Car je podpisal manifest
Ljudje javkajo ia tarnajo, da se Rusija ni izpremenila v konstituoi-ontlno državo gladko in lahko, brss težav. Kdor gleda ta ruski državni preobrat v celi njegovi ogromni obsežnosti, ta se mera le čuditi, da ni bilo treba še večjih žrtev in več krvi.
Govoril sem a slavnim poljskim države stavcem o ruskih drgodkib. Pravil mi je: Čudim ae le, da ne nastopajo na Ruskem v takih odločilnih dneh, kakršnih Rusija še ni videla, možje, ki bi presegali vse druge, prav* narodni heroji Ruaka revolucija ne bode mala nikdar svojega Laiay*ta, Mirabeaua in Robespi?AjuUkbsvna
množica je oni heroj. Pač pa se dviga nad vsemi herkulična, čisto rusko-*^k*iu pO£t*va Vitteja. — In kadar odprem svojo knjigo, ae mi ustavi oko pri poglavjih, kakšna ao ona v narodnih dcmlh in o boju proti žga nju. Očitalo se mi bode mogoče, da
sem v onih pcglavjih pisal preugodno o birokraciji pred vojno, da je bilo v moj'h besedah preveč hvale in premalo graje. Popisal »zm tam to, kar sem ss;u videl In vse to ie sko-raj bre* izjeme Vittejevo delo.
Čez noč je postala Rusija ustavna država. Takole bi se izrazili eni, ki mislijo, da so carji in vladarji gibne silo zgodovine. Pravzaprav je pa manifest le posled;oa dolgega raravnega razve ju. Car je dal s svojim podpisom le ofioialno potrdilo temu, kar je zmagalo z elementarno silo naravnega zakona. Javnopravne posledico tega čina so bile sove ogromna. Sto milijonom Slovanov so se podelile državljanske pravica. Vsi ti milijoni so postali na mah polnopravni državljani, ki ao bili prej ponižani, tlačeni podloiniki brez svobode, v nektkem patologičnena stanju binjoč:. Tolstega anarhizem, generacijo dijakov in druge inteligence, že razumevajoča tr-meljne državne pojme in tavajoče iz ekstrema v ekstrem, splošna desorgamzaeija, ki jo še sslno pospešuje ruBka narava sama, to je ded-ščina absolutiima. Nehote se človek spominja onega prizora v Bsthove-novem »Fidelio«: jetniki sa plazijo ia jeČa, napol oslepeli tipajo z roko ob
je,  ki  so  stali  horendne  svote, a fankoijonirajo slabo.
T, mu je krivo v prvi vrsti, da se prepuščajo zgradbe vodovodov občinam, ne da bi se jih pri vodovodnih delih primerno strogo nadziralo. SIcer prihaja morda vsak mesec deželni tsbnik nadzorovat zgradbfj, toda to nadzorstvo ne fzia mnogo, ker ima podjetnik še vedno dovolj prilike, da manipulira pri stavbi, kakor mu je ljubo in drago.
Ko je zgradba dovršena, se pse navadno doftece, ako ne odgovarja vsem isblevsm. Toda kaj pomaga to?
Ali ee naj zgradba n? odobri in s tem pon&jveč ravnim občinam naložijo novi ogromni siroški in cdtegne dež-l'a subvencij«*, na katero so se zanašale, ko so pridale z zgradbo? S tem bi bile dat (Sne obširne hudo udarjene in baš to je bil povod, da se šisa j e precej gleda! c skozi prste. Posledica tega je pa bila, da so se vodovodi povprečno gradili zelo po-vršno, ker so razni podjetniki prav dobre umeli v svoje evrhe izrabljati popustljivost deželne oblasti napram občinam.
Tako se je zgodilo, da so pod-jetniki odnašali ogromne svote iz dežde, občine so pa imele slabe vodovoda i j zanikrno izvršene znelijo-raoije. To se je pa podjetnikom tem iožje pesrečilo, ako se uvažuje, kako izborno umejo taki prebrisani ljudje s pijačo in raznimi prezenti kaptivi-rati kmetske župane in občinske svetovalce in jim zavezati oči.
Tski in enaki slučaji, ki smo jih gori navedli, bi se morali v bodoče na vesk način preprečiti.
B*š zato sa n&m zdi Povšetcv predlog, ki meri na to, da bi se pri deželnem odboru nastavljali provi-zorišni tahniki, docela ponesrečen.
ProvizoriČen tehnik, ki je nastavljen cd danes na jutri, se prav malo meni za koristi dežele, nego skrbi v prvi vrsti za to, da ostane v dobrem prijateljstvu s pcdjetnifcom. Baš zbeg tega, ker je dežela delala pona«vec s provizoriSnšmi tehniki, 83 je toliko vodovodov tn melijoraoij ponesrečilo.
Ii vzpričo tega se naj 38 v bodeče nastavljajo provizorični tehniki in izroča nadzorstvo del pri vodovodih in melijoriz&cijah takim močem, ki Si? nahajajo v deželni službi od danes do jutri in katerim vsled tega koristi dežele niso prav nič mar!
T3 bi bilo nekaj n&čuvčnega, ki bi se ne daio opravičiti!
Izkušnje pričajo, da vodovodi in melioracije izvede dobro samo, afeo imajo vodstvo del v rekth stalno nastavljeni deželni tehniki, ki posveČ&jo vse svoje meči deželi in ki varujejo izključno deželne interesa.
Treba bi torej bilo, ds ima de žela na razpel: go dovolj stalno nameščenih tehnikov, ki bi lahko vo-
dili in nadzorovali vsa dela, ki se tičejo vodovodov in mslijoracij.
V to je v prvi vrsti potreba, da se primerno in izdatno reorganizuje deželni stavbni urad.
Stslio bi bb moralo namestiti več tehnikov, kt bi imeli v rokah vsa vodovodna in melijoraoijska dela, da bi se ne prigodilo več, da bi razni podjetniki delali zgolj po svoji glavi, ne da bi se jim bilo treba bati strogega nadzorstva.
Pred v s••■ m je pa potreba, da bo vse »kolje, ki se tčejo vodovodov in melijoraoij centralizirajo.
Vsa dotična dela se naj odvzamejo občinam in izvede jih naj dežela sama.
Saieo V tem slučaju je dano jamstvo, da bodo v bodoče take zgradbe debro izvedene. Ako se pa bode še »hdaije prepuščala ta dela občinam v izvršitev, bo ostal tudi v bodoče v veljavi stari »slendrian« in vodovodi in drugo občnemu bli-gru namenjene zgradbe se bedo gradile še nada'.jc prav tako pomank-ijivo in zanikamo, kakor je bilo sedaj v večini slučajev navadno.
Seveda tega ni nihče vprjStoval in nihče se ni zmenil za perečo reorganizacijo deželnega stavbnega urada.
Deželni zbor je pač dovolil štiri milijone za vedovede in melijcrscije, ni se pa poskrbelo za to, du bi se dobilo jamstev, da bi se te zgradbe, za katere se je tako nekako na vrat na nos žrtvovalo milijone, tuli pošteno in dobro izvršile.
Tudi v bodoče se bodo še naslavljali provizoriČni tehniki, ki bodo pcČ sem in tja malo pogledali, kako bodo razni nevedni župani in prebrisani podjetniki sazidavši denar, ki se pa sicer ne bodo prav nič brigali za to, da bi bile te stavbe zgrajene tako, kakor je predpisano.
Lahko se reče, da bosta od denarja, ki ga je dovolil d.žslni zbor za vtdovode in iselijoracije, zavržena in izgubljena vsaj dva milijona.
To js klerikalcem seveda vseeno, ker vedo dobro, da plačujejo liberalci dve tretjini vseh deželnih doklad!
Pismo iz Hrvatske.
(Atentat državne oblasti na sebor. — O interkonfesijonalnem zakonu.)
V Zagrebu, 7. dec.
Hrvatska je pod Khuenovo vlado res post s is dčžv.ia nezakonitosti, d& sedaj največje Gasilstvo nikc g *r ne more več iznenaditi. Toda kar se je te dni dogodilo, presega ž? vsa meje in clo Khuenova tiranstva. Roka d?ž pravdntka, ki je dossdaj krožila radi političnih delikiov samo sad glavami opozicijonalnih časnik .jev in politikov brez poslanskega mandati, je segla sedaj tudi po imuniteti saborskih poslancev! I
v zadnjem svojem plama sim Vam sporočil, kaj se je v našem hrvat skem saboru zgodilo baš danes teden konoem seje. Dr. Vinko vic je za klic al a ozirom na govor Frankovca Tomea, da bodo Hrvati podpirali Madjare v njihovi borbi proti kralju; pri tej priliki sta se tudi Harambašić in Toškan ostro izraiiia o sestavi mo narhije, da je monstrum itd., a Ta. čksn je še dostavil, da bi on a puško v roki prav rad korakal proti Dunaju.
Ta dogodek so pograbili mad,a roni aakor jastreb), da bi svetu pokazali vso narodno opozicijo ne samo ket protidinastično, nego tudi kot veleizdajske, opirajoč se pri tem na § 53 že sto let starega našeg* kazenskega zakona. Na temelju tega paragraf* so bili, kakor je znano, obtoženi tržaški iredentisti, pri katerih so bile najdene bombe; sodišče jih je oprostilo, pri nas pa hočejo postaviti na obtožno klop poslaoca redi besedi, ki so jih spregovorili v saboru! Takoj drugi dan je sodišče zahtevalo, da se mu izroče oni trije poslanci v evrho preganjanja radi hudodelstva veleizdaje.
Ako se uvažuje, da na Hrvatskem v resnici gospodari pod krinko ustave sušio peščica ljudi in da vsa sodišča do najvišje instance aođijo po povelju, kar se je že tolikokrat dokazaio, potem se ve, da tiči v tem aktu dobro premisi .ea načrt.
Procedura bo zelo iahka: drž. pravdnik toži, to se pravi, to žšle »oni gori«, a temu ukazu ss mora pokoriti tudi poalušaa veČina v sa boru. S>.j vedo dobro ti ljudje, da izgubi mindat in razne sinekure, kdor bi s=* drznil nasprotovati onemu ukazu. Da ta migljaj razumejo tudi naši sodniki, je pič tudi umljivo. Teko fankoijonira pri nas vse izvrstno, kakor na pntlsk gurnbs, — vse figure se gibljejo in krečejo, k^kor žrli vrhovni režiser.
Že v soinijski prošnji za izročitev eanoo se izr*ža vse tiranstvo nršd vlade, ki si prav nič ne pr misija uničiti zadnji ostanek svobode govora, ki je ostal samo še v sabora. Khuen je radi ostrih napadov na b?ojo osebo dal dr. Potočnjaka izključiti iz 70 saborsiih sej s^daj j a pa mad^arcnom, ker se čase daujo približuje svoiemu koscu, taka h a cen preslab*.
Tendenca takega postopanja a strani in;djs?o:iov jo jas sa. Z resko resolucijo se js narodna opozicija predstavila svetu kot ».egierun/s-fahig*, a to je največji udarec za msdjarone, ki so dosedaj vsi opozicijo vedno ove »sli kot reva!u»5k>narno in s Um pridobili od naj?iš h krogov ssnkcijo za najhujša nasibtvs na Hrvatskt m.
Ta dogodek v saboru jim je zelo dobro dešel: na igoraj jo treba pokazati posebno lojalnost, ki je tako neizmerna, da je pripravljena celo
teptati narodno auvereniteto, |na spodaj pa je treba OBtrašiti vse renitentne duhove, ki postajajo morda nevarni.
Naša opozicija je žal potrebovala nekaj dni, da se je spomnila, kaj ji je treba atoriti. Sele včeraj je predložil dr. Banjavčić nujni predlog, v katerem zahteva, na; se sabor odgodi, dokkr se ne reši vprašanje o imuniteti in dokler se ne odbije atentat na sabor s strani državne oblasti. Pri razpravi o tem predlogu je najboljše govoril dr. Mažuranić, ki je a ostrimi besedami označil vso grozoto uničenja imunitete. Vinković in Haramnaš ć sta se omejila na izjave, da nista žalila kralja, marveč da sta obsijala dualizem in da ne brsta niti pod zaščito imunitete ve-leizdajnika.
Večina je seveda odbila Banjavčić 3V predlog, sprejela je aamo drugi del predloga, ki določa, da ima imunitetni odbor brez odlaganja predložiti svoje poročilo o Um slučaju saboru.
A med tem dokazujejo službeni in vladni organi s najprozo?nejšo sc-iiatiko plačenih šmokov, da se ti poslanci lahko izroče vkljub njihovi imuniteti. Opozicion&inim časopisom, ki polemizojejo z njimi, se k o o f i -skujejo odgovori! No, zdi se vendar, da ne bo prišlo do izročitve.41) Madjaroni bodo sprejeli Viukovićevo in Harambašićdvo izjavo kot opravi če nje; saj so že s samo zahtevo državnega pravdnika dosegli to, k&r so beteii: od sedaj visi tudi nad poslanci Damoklov meč.
V tej situvaciji se pa lahko ume besede »Pokretove«, ki 80 bile saveda zaplenjene, da je proti madjaronakemu tiransku umešča edino ta taktika: s skr&jno energično in odločno borba izzivati čimveč,* nasilstva, jih dovesti do absurdnosti in pokazati ta despo-tizem v č;m najžarke}ši luči.
* * a
Dočim sa na eni strani podirajo zadnji temelji naše ustave, nimajo naši klerikalci drugega poel*. k&-kor da nabirajo podpise za protest proti zakonskemu načrtu o ureditvi interkonfesionainih razmer. Pisal sem Že o tem, da je ta načrt najreakcibnaraejši, k&r ei jih more mshta moderen Slovak.
V njem s« ne semo ne dovoljuje brezkonfesioftaincsi, m&rvcč tuli ni dovoljen prehod iz krš^an^ke konfesije v n&kršč&nsko. a o civilnem zakonu kakršnekoli «rste ni v njem niti gc?cr<*. Naši klerikalci se na primer najbolj proeivijo določbi o pokopališčih, v kateri se odre-juje, dt se pripadnik enc konfeaija, ki Diiua v dotični občini svojega pokopališča, sme pokopati na obstoječem pokopališču druge kor.fdsije —
*) Kakor se reškemu „Novemu Listu* telefonira iz Zagreba, je imunitetni odsek, čigar poročevalec je dr. Egersdorfer, re3 sklenil, da se dr. VinkoTić in drug. ne izroče! Opomba uredništva
toda ločeno in brez vsakršnih verakih funkcij.
Toda klerikalcem ni dovolj — oni zahtevajo v svoji krščanski ljubezni do bližnjega, naj eo mrtva trupla pripadnikov drugih veroizpo-vedanj pokopavajo za plotom!
No, mi se ne čud mj našim kle-kale?m, da so tako predrzni: ako se jim ponuja prs*, zakaj bi ne segli po roki?
Ako se jih madjaroni, ki sicer kažejo toliko poganu, nasproti narodovim svoboščinam, t*ko boje, zakaj bi kričsči ne dosegli še več.
Naprednim elemsctom ja pa še ljubše, ako pade ta zakon: bolje je namreč Životi bree takega zakona in čakati no čas, ko bo meg/če docela obračunati s klerikalno nesnoslj:-V09SJ0. _ A
Balkanska pisma
Mednarodna flotna demonstracija in balkanske države. — Srbsko posojilo. — Jugoslovanska Čitalnica v Belgradu. — Belgrajska trgovska omladina. — Vtis* klerikalnega shoda v Belgradu.
Belgrad, 4. decembra.
(—uf.) Rasija in Avstro-Ograka sta izročili po svojih odposlancih v Belgradu in Sofiji srbski in bolgarski vladi noto, ki so jo ustmeno podprli tudi odposlanci ostalih latentnih sil. V tej noti se govori o flotni de monBtraciji evropskih sil proti Turčiji in se dostavlja, da sile vztrajajo na svojem že večkrat izraženem stališču, da ostane na Balkanu status qno in da zato odsvetujejo balkanskim državam vsako pomaganje revolucijskega gibanja v Macedoniji, ker bi vsako tako giba nje moglo Macedonccra donesti samo Škode, koristi pa nobenih. V noti sc govori tudi o tem, da bi reformna akcija v Macedoniji bolj napredovala, da se posamezne macedonske rase ne bo jnjejo neprestano medsebojno, kar zelo ovira reformno delo. — Ista nota je gotovo izročena tudi grški vladi, Četudi do momenta, ko to pismo pišem, še n prišla iz Aten nobena vest o tem.
Vsebina note bi se lahko na kratko ozuaciia z besedami : Vi, balkanski narodi, bodite mirni in pridni ker se za vašo usodo briga Evropa. Vi ste še mladi in preveč vročekrvni, pa bi lahko naredili kako neumnost, i jaz, Evropa, sem že priletna dama ia nimam nobenih želj za avanturami, pa
bom vse lepo in prav storila — za N in za vas, ljubi moji otročiči .. .
Pa, Šalo na stran. Stvari faktičuj j stojijo tako, da je za balkanske narod: momentano najbolje, da mirno pričaku jejo rezultatov evropskih reform v Ma cedoniji. Revolucija je sicer zelo simpatična stvar, ali Macedonija se uikda ne bo osvobodila z revolucijo, negj treba  delati  na  njeni  osvoboditvi na drug način. Predvsem je potrebno, da
vlažn h stenah. 11 ko Čutijo g02koto solnoa, vzplamti v njih ves dolgo sa-d.žant g ne? in srd proti tlačite! jeni.
Tudi ruski milijoni so politično še napol slepi.
Žilostne novice prinaša brzojav is Rusijo. Ali kdor pozna rusko naravo, temu vse to ni uganka. B^-ž ko 80 bili etrci najtežji okovi, so se začele rušiti tudi one spone, ki jih nalaga moderna država vsakemu državljanu. V bistvu dosedanje ruske države leži, da vse odreče pokorščino, da vsako kolo preneha toči, ako pride v nered glavni parni stroj. Ona inertna pasivnost je bila vrlo značilna za roško absolutno državo. Pomanjkanje lastne iniciative je bil vedno eden najhu;ših nedostatkov ruske birokracije in tudi va.-ga ruskega naroda. AU ruskemu narodu bo usojeno enkrat vendar uživati v miru vse ugodnosti, ki jih nudi svobodna država. N,egc~e sile se bodo postoterile. In zgodovina bode pisala, da je bila tam na s'ovanskem vitoku nekdaj država, ki je bila vkljub vsej svoji navidezuo ogromni moči vendarle aaničevana in osovražena od vaeh svobodoljubnih ljudi, država, podobna težki svinčeni kepi, ki je nešteto duš tlačila in ugonabijala, država, ki ni
imela v sebi mk&ka prave notranje sile. Staro vaeslovanstvo a svojimi skoraj   izključno   političnimi  rilji je
leglo v grob, grom topov na Daljnem Vztoku je bila godba pri tem mrtvaškem sprovodu. Ž vel novi kralj! In ta kralj je kulturna vsesio-vaastvo, ne več vaeslovanstvo dnevnih politikov, sumljivih pustolovcev, generalov in činovnikov, ampak vse-slovanstvo učenjakov, pisateljev in umetnikov. Avstrijski Slovani so grešili nasproti ruskemu pokretu. Za rusko svobodo niso imeli mnogo smisla. Nd čudnega se jim ni dozdevalo, da Rusi še nimajo svoje decembrske ustave, da so milijoni izročeni milosti in nemilosti nekakih nadljudi. Sicer je pa to skoraj razumljivo. Siaro- in MUdočebi, Staro-in MiadoBlovenoi so čutili na lastni koži, kako hinavska in krivična je lahko vsaka ustava, in na Rusko prršadgk ao mogoče vzkliknili: Kaj imamo od ustave T Saj daje ona narušim r)0vra£n<a9ru <o orožje v roke, da nas lahko ubijajo najlibaraloejii in 3ajsvob'do!jubnejši Sabrnertingi. I a avstrijski ttlovani so pozabljal«, kako grenko in iežko je, ako je vla
darjeva moč neomejena O* so pa velike slovanske stranke, kakor »Ia-
doČeŠka, vedno zagovarjale ruski absolutizem, to im\ tudi svoj vzrok. V svoji zuaaoji politiki so morale imeti nekako trdno točko, ki jim pa ni mogla nuditi taka neenotna skupina, kakršna je naorganicovsna inteligenca, ampak dižava. Zastopniki ve čine Češsega lavnega mnenja so bili v tem oz(ru državni realisti, ki 80 edino čislali ono navidezno silo. S oer pa ne pozabljajmo, da ni ruska država sama kriva tej strašni des-crganizaoiji ruskega življenja. Ona je le glavna komponenta paralelo-grama sil, ki so privedie Rusijo do porazov na mandžurjk h bojiščih in na velikem oceanu, in do onega razpadanja državne discipline. Vse polno drugih činiteljev je, ki so tuđi usode-poino delovali. Taki čiuiteljt bi bili na primer: Ruska zemlja in podnebje, psihični ustroj. litina je pa, da ostanejo Ruu po manifestu to, kar so bili pred njim. S carjevim podpisom se ni zapremani! značaj sto milijonov, o.italt ao ah latntc in dobrodušno-nasilni, po svoji pretežni večini veLki otroci, kakršni so bih J p.<r.   Zaradi tega ee ni treba čuditi,
ako ee r^«kt rarod ne bo obnašal v
novostvcrjeni d irni kakor angleški !ordi, delavni Lfl toiarn,
Postediea z^odovtnđkin dogod kov na Ruskem je, đa s? približujejo Rasi in Poljaki. »Tr.-\dio%onaiQc« je bilo dosedanje naturanje avstrijskih Slovanov o teh največjih slovanskih plemenih. Zanimivo je mnenje, ki mi ga je razodel o tej preporni točki veliki Pol ak Lulovik Gumplovič. Pravil mi je, da se um to ne dczJeva čudno, ampak naravno, da 80 se avstrijski Slovani vedno bolj ogrevali za Ruse m go za Poljake. B*ti se je le nečesa. Dokler je pritiskal absolutizem na vsa ru*ke podanike, je simpatizcvaia ruBka inteligenca s tlačenimi Poljaki.
BfŽ pa ko se položaj izpremeni, brž ko bodo Rasi svobodno dihal', nastaja nevarnost, da bodo začeli nagla-sati rusko državno misel.
V spemin mi prihaja nepozaban večer, ki sem ga preživel pri učitelju petrogradakega vseučilišča. Saroovar je kipel in slovenska beseda mi je donela na uho. Iran Prijatelj mi je sedel nasproti in mi pravil o svojih ruskih vtiskih. O oboke in tehtne ao bile njegove besede in pridale so o njegovi zmožnosti, a ostro besbdo orisati vsako stvar. Ii ko sem govoril i njim o Poljakih in F n h. ušla mi je beseda »Staatsraison.« Z^ruban-
čiio ae mu je na to 6tiy ia rcfccl mi
je: vT« beseda je dobra, <!* pokrije vsako podlost.« Ljubo bi mi pa bile, ako ona tfda brs da, ki v.nemir.a vsakega intaektuaca ne b? bita v slovarja, kjer se n*ba;a tuii beseta država
Knjiga je bila napisana ob času, ko 89 na Ruskem niti svitati is m začelo. Srečen sam ko vid .'m aedaj, da se po razsvitu že pripravlja pravi aolnčni vahod. M g:a sicer, d.* re«ko j« še enkrat uc^uši v krvi to m'ado svobodo, ali zmaga ne mera b;ti trajna.
Kdo m. re po ravni poti priti do
spoznanja t*ga, kar še kri|a ne/aana bodočnost? človek tava po temi, kakor v podcemaki jami, kjer se poti zavijajo in zavajajo potnika z gorečo bakljo V roki. Y mara.ćem ne bodem ustregel Čitatelja Kupg« je bila dovršena Še saČetkom novembra 1904 in medtem sa je Ru*ija izprsoiemla, kakor ne bi pričakoval najnestrpnejši revoluoijonar E io spozeanje je ps Za človeka neprecenljivo. Po večnih zakonih se vae odigrava ne samo V vsemirjo, ampak tuđi v državi. Onemu, ki v to veruje, ie neumljir in zoprn vstk nenaraven skok, paš pa racurneva razvitek in se klanja njegovim aakonom.
»
I. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 281, dne 9 decembra 190S.
Bal gari še enkrat spre vidijo, da mace-danskega vprašanja ne bodo rešili na ta način, da iztrebljajejo po Macedoniji •Srbe,  ker jih iztrebiti ne bodo mogli
— jih je preveč tam. Med Srbi in Bolgari v Macedoniji bi moral nastati mir, v katerem bi se omogočilo medsebojno kulturno tekmovanje, a obenem bi morali Srbija in Bolgarija podpirati reformno akcijo evropskih velikih sil, da se obnpno stanje, v katerem se nahaja srbski in bolgarski živelj v Macedoniji, vsaj deloma popravi.
Revolucionarna politika kneza Ferdinanda je dosedaj samo Škodila Makedoncem. Bodimo iskreni in priznajmo : Bolgarski »komiteji" so za macedonskega seljaka ravno taka nadloga kakor turski askerL Askeri jemljejo kmetu denar in vse, kar jim pride pod roko, a isto delajo tudi „komiteji", ki razpisu-icje neznosne davke, katere potem s giio — ako se   jim prostovoljno ne da
— jemljejo od ubogih seljakov, ki razen telesa in duše skoraj ničesar nimajo več! Humanost zahteva, da se že enkrat preneha s takim nosvobojenjem" macedonske raje.
Srbija   in   Bolgarska  se morata
sporazumeti,  drugače bo Macedonija
iigabljena za Jngoslovanstvo! * *
Ono, kar smo videli pri poslednjem projektovanem, a ne izvršenem posojila dr. Pačua spomladi, ponavlja se danes pri posojilu, ki ga je v Bruslju podpisal mladi finančni minister dr. Marković. Javnost je s posojilom a priori, dokler so pogoji, pod katerimi je sklenjeno posojilo, docela neznani, nezadovoljna m ga napada, a branita ga samo .Odjek*1 in „Dnevni List«, vladina organa. Meni se dozdeva, da v Srbiji sploh nobeno posojilo ni simpatično — kar je tudi razumljivo — in da je časopisje vedno hudo opozicijonalno, kadar je na dnevnem reda vprašanje o posojila. V ostalem, posojilo se predloži v kratkem narodni skupštini in poteza, ko bodo znani vsi pogoji, pod katerimi ja ono sklenjeno, se bo šele mogla o njem izreči končna sodba. V javnosti prevladuje mnenje, da posojilo v skupštini propade, ker da so mnogi poslanci — posebno kmetje — iz vladne stranke nasprotni vsakemu posojilu sploh.
Jaz nočem biti prerok, nego bom mimo čakal, dokler posojilo ne pride pred parlament in bom potem šele govoril o njene.
Jugoslovanska ideja je v Belgradn padla na rodovitna tla. To niti čudno ni, kar se je tukaj tudi rodila, vsaj zadnji jugoslov. pokret, ki je zasnovan na širši podlagi, kakor navadno, se je začel v Srbiji. Sedaj nameravajo ustanoviti v Belgradu jugoslovansko čitalnico, v kateri bi stali občinstvu brezplačno na razpolago vsi jsgoslov. književni in večina političnih ter strokovnih listov. Ideja je zlata vredna. Sicer je to še vedno ideja, ali jaz, ki iniei-jatorje dobro poznam kot ljudi, ki nimajo samo dosti navdušenja, nego tudi aai--zaass rw ■ ■
v dovoljni meri jeklene volje za delo, trdno verujem, da se ideja v kratkem realizira.
Potreba take čitalnice je evidentna. Ona bo izborno služila medsebojnemu spoznavanju, posebno ako se slične čitalnice ustanovijo tadi v Ljubljani, Zagreba in Sofiji, a pozneje tudi v drugih večjih jugoslov. mestih. Od navdušenega kričanja o potrebi jugoslov. zajednice smo postali Že hripavi — treba je, da nam tudi roke postanejo Žuljave od dela! S kričanjem smo naše skupne sovražnike samo plašili, a z delom jih bomo ubijali.
Moja Želja je, da bi mogel v kratkem poročati o otvoritvi jugoslovanske Čitalnice v Belgradu, in upam, da ne bom dolgo Čakal.
V Belgradu obstoji Že dolgo let sila simpatična organizacija, ki ima skromen naslov „Beogradska trgovačka omladina", ali je izredno delavna in ima velikih zaslug za razvoj srbskega trgovstva in obrti. Ta organizacija pošilja vsako leto lepo Število mladih dečkov v napredne še države v zapadni Evropi (Nemčija, Francija, Švica), da se izučijo različnih obrtov in se potem kot spretni obrtniki in kot ljudje širjih pogledov na svet vračajo v svojo domovino. Pa tudi drugače ta organizacija vpliva na starše da ne pošiljajo svojih otrok preveč v srednje šole, ker inteligencije ima Srbija takointako že odveč, a dobrih obrtnikov primanjkuje. V svojem organu, »Trgovinskem Glasnika", ki je eden največjih in najuglednejših srbskih dnevnikov, trgovska omladina vedno naglasa da je krab obrtnikov in trgovcev brezskrbnejši kakor kruh uradnikov in zato naj se omladina čim več posveča obrti in trgovini. In ljudje poslušajo te pametne nasvete. Sedaj je v Srbiji že lepo število spretnih obrtnikov, ki so se izučili v inozemstva in vsi v domovini dobro izhajajo — bolje, kakor marsikak njihov tovariš, ki je hotel biti »gospod", pa je odšel na gimnazijo in ima sedaj kot uradnik celo legijo »predpostavljenih", ki imajo pravico, vsak dan ga n sekirati".
O tem bi lahko premišljevali tadi Slovenci.
*
V ljubljanskem hotelu »Union" so slovenski klerikalci zopet enkrat slovesno naglašali, da oni niso slovenska; nego c. kr. hofratska stranka.   Prosim cenjene Čitatelje »Sloven skega Naroda",  naj  mi oprostijo, da se pečam v tem pismu tudi s tem zgodovinsko  važnim  dogodkom, ko smo Slovenci dobili novo »ljudsko" stranko. Stvar v istini ne  spada v »Balkansko pismo", ali hočem reči samo to, da je imenovani shod radi protinarodnih ten dene,  ki  so  bile na njem zastopane, naredil   v   Belgradu   najslabši vtisi Bratje Srbi  ne morejo pojmiti, kak* se more kaka slovenska stranka toliko zavzemati  za politiko onega Dunaja, ki Slovencem zadaja vsak dan vsaj en močan udarec. In v istini, to je ne-
pojmljivo celemu svetu, a amo tiof-patu Šakljetu se zdi naravno.
Eden najuglednejših belgradskih dnevnikov, »Politika", piše o tem shodu in se silno čudi, kako se je mogel Šuklje toliko zavzemati za dunajsko politiko, a potem pravi doslovno:
„Ova je stranka zadobila preko sveštenstva većinu u slovenačkom narodu, ali nema gotovo nikakvog oslonca u inteligenciji. Zbog toga se ona i zauzima za opšte pravo glasanja."
„Slovenačka inteligencija zbija se sve više u redove liberalne stranke i oduševljeno traži sporazum sa ostalim jugoslavenskim narodima, da bi stresla sa svoga naroda okove, koje mu je nabila austrijska policija uz pomoć katoličke crkve."
Ej, Slovenci, Slovenci! Koliko časa se bodete še dali za nos voditi od »narodnjakov" kalibra Suklje, Susteršič itd.?
In Šuklje namerava, da nas v državnem zboru javno, pred celim sve tom, označi kot najponižnejše hlapce dunajskih tiranov! Sramota je to, da taki ljudje zastopajo slovenski narod! Sramota je to za volilce . . .
Državni zbor.
N* Dunaju, 8. dee.
V včerajšnji seji je najprej pra vosodni minister odgovarjal na ne katere interpelacije. Potem se je začelo razpravljati o nujnih predlogih, najprej o nu nem predlogo poslanca Ć h o c a zaradi posredovanja ministrskega predsednika v ogrski krizi. Posl. Chcc je govoril poldrugo uro ter ostro prijemal vi* do, očitajoč ji ger-maniz<ranje na Č škem.
Posl. F r e a 1 se je Mvil s koncentracijo vojaštva na Č stena, češ, da je največja podloat, da se češki narod po nepotrebnem a vojaštvom izziva. V nadal|nem svojem g voru je napadal Vsenemoe in soo j*lne demokrate, vsled česar je prišlo do oetrih koi fl ktov s poslanci napadenih strank. Govornik je zagrozil, da bo njegova atranka na Č'šaem vojaštvo spuntala. Z« to grožnjo ga je predsedn k ukori. Pri glasovanju so bili za Cnooov predlog le trije glasovi.
Posl. Ste in, ki je nato utemeljeval svoj predlog glede razmerja Avstrije napram Ogrski in glede uvedbe personalne n n i j e, je besnel nad vlado, krono, socialnimi d um krati In nemškimi strankami. D »katoval je, da je Odrska od leta 1867. do 1900 požrla pet milijard, v Avstri|i pa vlada lakota. Zahteval je, naj se vzame civilni listi 1 milijon goldinarjev za zavarovanje delavoev za starost.
M n istrski predsednik baron Gautscb }e odgovarjal na njegove napade ter posebno ostro zn«račal napade na krono in dinastijo. Končno
! je   prosil   zbornico,   naj zavrne St*inov predlog, ki bi pomenil raz-
i trganj* monarhije.
Razprava ao je nato prekinila. — Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Za Gradcem Dunaj.
D a n a j, 8. decembra. Kakor štajerskim volkovom alovenake ovce, tako kalijo vodo nemškim volkovom na Danijo češke ovee. Včeraj je sklicala po graškem vzoru nemška ljudska strania na Dunaju politični shod proti češki poplavi na Dunaja. Sklenilo se je ustanoviti nemški narodni svet iz 10 Slanov vsehnemškonacijo-nalnih društev, ki morajo skr beti jca vauskvo nemškega značaja Djoaja, da ne doseže|0 C-hi svojih zahtev glede volilne pravice, šolstva i. t. d. — Krepki češki valovi bodo te umetne nemške [i Lu z lahkoto odnesli.
Kriza na Ogrskem.
FeJervaryJevo ministrstvo odstopi ?
Budimpešta,  8 decembra.
V avdij*noi dne 10 t. m. se odloči usoda Fejervarvjevega ministrstva. Sedaj so tudi v vladnih krogih prepričani, da je položaj tako kritičen, da se ministrstvo ne more več držati.
Minister Lukaca drugič propadel.
Budimpešta, 8. decembra. Pri včerajšnji ožji volitvi v državni tbor v Budimoešti je ostal minister L u k a o s s 736 glasovi v manjšini. Ievoljen je Kossuthoveo N e m e t h. Agitatorji neodvisne stranke so med volitvijo nosili okoli črno - rumene lepake, da je Fejervaryjevo ministrstvo Že padlo.
Nesloga v atoaliciji.
Budimpešta, 8. decembra. Zaradi splošne volilne pravice je naBtala v koaliciji velika nesloga, tako da se vkljub tridnevni seji ni ničesar sklenilo.
Mir v Budimpešti.
Budimpešta,  8. decembra.
V političnih krogih je nastal m i r. V ii komitatni uradniki so se vrnili na delo, noben ni bil suspendiran. Tadi štrajk črko-stavcev je končan.
Konflikt s Turčijo.
Carigrad, 8 decembra. Turška vNda je naznanila svoj m zastopnikom pri velesilah, da je sprejela finančno kontrolo ■ a Makedonijo. Otoka Lem-nos in M i ti le ne sta še vedno zasedena. Poslaniki še vedno pričakujejo odločitve velesil.
Sofija, 8 deeembra. V včerajšnji seji sobranja je isjavil ministrski predsednik Petrov, da bo vlada podpirala reformno akcijo velesil v Maoedo-niji toda odklanja vsako odgovornost za vse posledice sedanjega po-l ž*ja na Turškem. Finančna kontrola ne bo prinesla zboljšanja v položaja prebivalstva, dokler bo Tur č«ja podpirala grške in  srbske črte.
Carigrad, 8. decembra. Velesila ao izročile danes Turčiji skupno noto, katere vaabina je ie tajna.
Dogodki na Ruskem.
Umor generala Saharova
Berolin, 8. decembra. Sedaj šele je znano, da je bila Ženska, ki je ustrelila v S »ratova bivšega vojnega ministra, sedanjega guberna-torja Siharova. Žena je prišla v njegovo stanovanje z izgovorom, da želi z gubernatorjem nujno govoriti; ko je vstopil Saharov v predsobo, je trikrat nanj ustrelila. Morilka je povedala, da je le izvršila smrtno obsodbo, ki jo je izrekel nad Saharo-vom revoluoijonarni orlbor, ker je Sabarov po kmetskih puntth grozovito nastopal. Vodil je od kraja v krai večji cddelek navadno pijanih kozakov. Povsod je sil cal kmete skupaj ter vprašal vsakega posebej: »Ali priznaš, da si ropal in požigal?« Odgovor je bil vedno: »Ne prez višem'« Nato je Saharov zaklical: »Koiaki naprej!« in začelo se je živinsko pretepanje in trpinčenje.
Kaj Je resnica o atentatu na carja.
Petrograd, 8 decembra. Cir je hotel v pomirjanje ljudstva izdati manifest, s katerim hi se na dan otvoritve gosudarstvennaje dume izdala konstituoija. Ko je car sedel pri mizi ter manifest čtal velikim knezom, se je veliki knez Boris Vladimirovič zadel cb carja, da mu je padlo pero iz rok. Ni pa še pojasnjeno, ali se je to zgodilo namenoma ali slučajno. Ras pa je, da manifest še do danea ni podpisan.
Izgredi proti Židom.
Moskva, 8. decembra. V 1 v a nova, na progi moskaske želsi-nice, je oddala hči zdravnika, Ž dinja Olga Henkin, težak kovček hranit. Ker ae je zdel uradnikom kovček sumljiv, ao ga odprli ter našli v d jem 10 revolverjev in 400 paton. Ko je prišla Židinja zvečer s svojo prijateljico na kolodvor, je obkolila kolodvor velika množica, ki je kričala: »Pobijte dinjo'« Postajenačeluik je de k I oi spravil na varno, a ker je množica grozila kolodvor rasdjati in zažgati, je postajenačelnik £ dinjo iiročil. Mnoiiea je Olgo tako) na živinski način pobila, njeno spremljevalko pa smrtno ranila. Potem se je začelo po mestu splošno preganjanje Zidov, pri Čemer je bilo deset oseb ubitih.
Položaj na Finskem.
Petrograd, 8 decembra. Novi senat, ki se je zbral 4 t. m., je sklenil izdelati nov deželnozbor-ski volilni red. Dne 6 t. m. je pr.šel v H-lsingfors novi vrhovni gubernator Gerrad ter bil navdušeno sprejet.
Novi gubernator v Moskvi.
Moskva, 8. decembra. Admiral D u b a š o v je imenovan za vrhovnega gubernatorja v Moskvi.
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Peti del. (Dalje.)
Hisan je prinesel Jurju m'č in sulico in bodalo, vse je Jari natančno p? g t dal in potem začel devati r^ase oklep in oblačiti železne rok&vice. Med tem se je pogovarjal b Ko-molj o.
»S -li pregledal Bkl6d šč§, kjer je shranjeno orožje?«
»D*.« K molja je ljubil kratka vprašanja in je rad dajal kratke odgovore.
»Sili     regkdal   rssipe in zi-dovja?« »Da .«
»Si li pregledal shrambe z živili«
»Tudi ta sem pregledal,« je odgovoril Kura 1 a in ni me strah, da ki nam zmanjkalo orožja in živil, ali —«
»Kaj misliš reČ),« se je začudil Jnri, ko je Komora naenkrat sredi stavka umolknil. »Ali nam utegne česa zmanjkati?«
»Zmanjkati nam zna vode,« je nekako otožno dejal Komolja. »Oh,
ta kraški svet! Na vodnjuke, ki srn j jih pripravili in kamor smo s tolišo težavo navosili vode, se ni zansšoti. Voda se iigub'j* iz njib, a studenec, ki bi nam lahko dajal vode, leži zunaj nas'pov. Ce bi hodili tja po vod-?, bi vsako kapljo vode morali plačati s človeško krvjo.«
»Tiho, tiho!« je velel Juri. »Nikar ne govori tako glasno. Ko bi naju kdo stišal. Tudi jaz sem že Da to mislil in zelo se bojim, da nam zmanjka vode. Toda za naj?eČjo Bilo js veridar preskrbljeno«
»Kako?« je s začudenjem vprašal Komolja. »Ca obkolijo sovražniki vas, moramo žrja umrtti.«
»Ne, Komolja,« t ga sa ni bati Glej, moj stari oče je imel v službi imenitnega stavbnika, ki ja prezida) ves senožt-ški grad. Uerd 1 g« ja krepko. Utrdil pa ga ni aarzo, da bi mcgel kl|obovati zunanjim sovražnikom, nego tu4i lastnim podanikom. Že večkrat se je ig.dilo, da ao S nci^ani z drugimi kmeti vred napadli ta grad in zato se je moj stari oče oairal tudi na tak slučaj. Kraška zemlja je polna skrivnostnih votlin in podzemskih voda. Ta stavbenik, ki je popravil in prezida
gr.d. te sezidal tudi szriven vodo vod. Pod * m jo je napeljal cevi in kdo ve, odkod se »taka voda v globoko jamo, ki je skopana pod stolpom. Delavce, ki so kopali in zidali ta vodrj^k, je moj stari oče vse poslal v južoo Iulijo, odkoder se nso nikdar več vrnili. Sfiavbnik je aim izvršil zadnja dela «
»In se ni nikdar več povrni! iz tajinBtvenega vodnjaka,« je pristavil Komolja.
Juri je prebledel in tiho dejal:
»Kaj ti je tudi to že znano?«
»Da — in reklo ae mi je, da ae je usmrtil sam, aamo da bi nihče ne poznal skrivnosti podzemskega vodovoda aenožeškega.c
»V tem ozira si v zmoti, moj ljubi Komolja,« ja smehljaje rekel Juri. »Stavbmk je ponesrečil, prav ko je končal svoje delo. Toda skrivnost podzemskega vodovoda ja za upal svojemu ainu in ko ja ta ležal na aoartni postelji, je raiodel avojo tajnoat mojemu očetu. Bi sem še otrok, ko me je moj oČe peljal v klat trga starodavnega stolpa in mi vse pojasnil. Oi tedaj nisem bil več t skrivnostnih podsemskih pro-l. Treba je, da graaa zopet doli.
Š 1 bi sam, toda zgodi se laLko, da me zadene v bom kaka nesreča. In zato j? treba, da še kdo potna to rodbinsko tajnost.«
Juri je za fvp umolknil in potem tako na lahko dejal:
»O i ločil sem se, da vzamem tebe, Komolja, seboj«
Komolja je dobro Čutil, kaj je s tem hotel reči Juri, ali niti z najmanjšo gesto ni izdal svojih misli.
»S»j pozna to tvojo tajnost vendar tvoj buši varuh « je dejal ravnodušno. »Vzemi vendar Tomaža Re-truskega a seboj.«
»Tomaž je častivreden janak, ali te tajnosti ne morem drugemu zaupat2, kakor tebi,« je dejal Juri. »To-•i:až bi takoj razkril to tajnost, če bi v vasi pogrešali vode. D kler je ta tajni vodovod vsemu svetu neznan, nam bo v neizmerno korist, a lahko bi postal naša poguba, če bi ljudje zanj isvedeli.«
»To je rta « ja menil Komolja. »S tem, da ate apodili Rajmonda, ae še niate odkrišali vseh izdajalcev. Gorje nam, če bi eden teh isdajal-cev izvedel za tajni vodovod «
V tem hipa je vstopil Hisan in je prinesel Jurju večerjo. Haaanov
vstop je presenetil Jurja in Komolja Obema se je zdelo, da je to poseben slučaj, da je vstopil H«san ravno v trenotku, ko sta govorila o izdajalcih. Nehote sta se Juri in Komolja spogledala in ko je Hasan zapustil sobo, je vprašal Juri:
»Kaj miališ ti, Komolja e tem mojem sužnju?«
»Ne vem, kaj naj rečem. Ko bi bil jas v njegovi koži, jas bi Vaa sovražil ii vse duše.«
»Ali saj je vendar na svoja ušesa slišal, da se jaz Zuiejke nisem nikdar dotaknil; slišal j * to v trenotku, ko je moral verjeti mojim besedam, taj aem jih potrdil s prisego. H«aan va, da so me rimski mašniki krivično iz lažnjivo obdolžili. Zakaj naj me sovraži?«
»Zato — ker ve, da Vas Zu lejka ljubi.«
»To vendar ni moja krivda.«
»Čemu bi ae o tem prepirala? Pojdiva raje gledal, kako je a p d-zemakim vodovodom « 8 temi besedami j* Komolja naredil konec pogovoru, ki se mu je sdel povsem brezploden in je Jurija opoioril na vao resnost njegovega položaja. (Dalje prihj
Biilovv o zunanjem položaju.
Berulin, 8. decembra. V raz pravi o proračuna ei vojno mor na rico je v nemškem državnem zboru izjavil kancelar B ti 1 o w , da zunanji položaj ni zadovoljiv, da je treba posebno računati z veliko nevoljo javnega mnenja na Angleškem proti Nemčiji. — Zaradi tega govora je angleško in franeoskc časopisja zelo nevoljno, Češ, da sta nemški cesar in Bulow zatrobila alarm. Oba sta govorila, da je položaj resen ter da grozi nevarnost. Toda ni res, da bi taka nevarnost grozila iz Francije alt sploh od sunaj;nevsrnost je leianem-s k i mošnjiček.
Dopisi.
Iz Mirne na Dolenjskem,
Mnogo je bilo v »Slov. Narodu« že čitati o našem surovem župniku Antonu Kocjančiču in njegovih pod repnikih, ki so večinoma člani izobraževalnega   društva mirnskega. Župnik Kocijančič je bil prvi, ki je vsejal  pri  nas  sovraštvo  in prepir, kar   posnemajo   vsak   čas njegovi »dobri kristjani«. Znano je, da se je Kocijančič tepel svoj čas v privatni hiši z Z on to vina Načetom in mu ras trgal  pri  tem  suknjič, kakor Nace njemu. 5. novembra se je tepel župnik v cerkvi z noežnarjera. Udaril je tega za uho. a tudi cerkovnik ni stal mirno, ampak  vrnil zaušnico in Ko cijančiča   vrhutega   suval  v trebuh ter ga zgrabil, misleč ga vleči v drvarnico.   Vprašamo škofa: ali se ni cerkev oskrunila, ker je bil Kocijančič s stole prepasan, ko se je tepel? Na dan Vseh svetnikov je oznanil naš župnik, kako moramo iti vsi v reda pri procesiji na pokopališče, katere se bode tudi on udeležil v sredi med moškimi in ženskami.  Res smo se udeležili procesije po določenem redu, ko smo pa spraševali sa Kocijančiča, smo izvedeli, da je dal vpreči v svojo kočijo konje in se v kočiji za procesijo peljal. Ko smo videli, kako se je župnik zlagal, nehali smo moliti in iz marsikaterih ust je bilo slišati precej robato besedo, marsikdo je pp pustil procesijo in šel demo v. mesto na pokopališče. Kocijančič se je izgovarjal potem, da se je zaradi bUta peljal. Po vinsko biro je pa Kooijan-čič lahko po blatu korakal peš in mu ni to blato nobene ovire delalo, d>i j je vsako še  tako  zamazano  luknjo j staknil. Ker je cerkovnik 5. novembra \ klofutal in suval Kocijančiča, ukazal ■ mu je ta, da mora iti v Rim, da dobi i odvezo  za ta svoj greh.   MeŽnar se je smejal tem besedem, Češ, ko pc;d« moja bsbnicf, v kratkem v Rim, greva skupaj, samo sa popotovanje mi pla Čajte.  Kocijančiča je to norčevanje 1 razjezilo, da je vzel mežnsrju dne 29 novembra cerkvene kl.uoe ter mu prepovedal vsako opravilo v cerkvi, čez  dva  meseca  naj   se   pa  i z zub od tod.  Mežna/"8t^o j a  podelil Koci jančič pismonoši Ivanu Marnu, ki je pa ostal le 48 ur cerkovnik, pote?-mu je pa naš Tune spet odvzel c-r-kovniško moč in oblast, ker je irr.e Marn znanje  s  štirimi klerikalnim dekleti,   med   temi   tudi s Kocijan čičevo nečakinjo.  Kakor jo pa. Kocijančič kot duhovnik poln  V3eb grehov, tako ga tudi kot gospodarja m mogoče postavljati na odlično mesto. Davkov kar  ne   moro   plačevati in tako so  mu pred kratkim zarubili tri preŠiče. Ker ni šel vkljub opeto vam m povabilom v davčni urad navest cerkvene dohodke, počili so ga tam za 20 K, katere bo plačal rad ali nerad.   Kocijančič grmi nedeljo za nedeljo na prižnici zoper pijanost, a svoje kuharice ne vidi, akoravno je skoraj vsak dan v rožicah. K.-oi janČiČ je tudi predsednik izobraževalnega društva; ni se čuditi, da so udje izobraženi po njegovem kopitu Krojač Rajmund Marn, revizor izobraževalnega društva je 26 novembra na cesti  pri  županu tako pret?pai nekega lGietnega dečka, da je revežu, ko je na tleh  ležal, izbil s čevlji prednji zob.   Marn se bo gledal zaradi  tega  s  sodiščem  oči v oči. Sin Rajmunda Marna kot pravi divjak  vedno  grozi,   da  bo zaklal svojo mačeho in svojega 14 dni starega hratoa. O njegovi posuroveloBti naj pričajo njegove besede, ki jih je izustil 30. novembra, ko se je do nagega slekel in dejal očetu: »Tu me imaš, pa me sesekaj  ter naredi klobase iz mene, v pol ure jih boš že lahko jedel z mačeho.«  Ta vzor-ein je star  17 let.   Župnikov velik prijatelj je tudi Peter Roštan, ki g* je pa zadela  velika  nesreča,  da je moral iti sedem mesecev sedet v zaklenjeno stanovanje, ker se je krvavo pretepal in vrgel kamen v Županovo hišo.   Ta Roštan je lani Kocijančiču pri  agitiranju   za   občinske volitve največ koristil in mu je Tone plačal
največ, da je noail zastavo IS. decembra v znak klerikalne zmage. Vredna priiatelja Kooijančičeva ata
tudi I#an Bulo in njegov« iona, ki sta neko nesakonako 12>etno dekle tako pretepala, da ata imela opraviti a sodiščem. Bulo je zaprl dotično dekle v mesnico in jo pretepal kot živino. Taki so Kooijančičevi prijatelji. Da bi bili drugačni od njeg», ni misliti, ker koštruni se vedno ravnajo po zgledu svojega pastirja. In Kocijančič že skrbi sa to, da se njegovi »verniki« ravni* j 3 prt niera.
Iz Raihenburga.  (Nadu Ji-telj Ivan Matko umrl.) Kdor je Še pred kratkim  videl   krepkega  ter na videz zdravega 521etnega moža, g nad učitelja Ivana Matka, mora ostrmeli, ko zasliši vest, da ga nt več med živimi. In vendar je tako.   Neozdravljivi Črevesni rak je spodkopal življenje možu, ki je vse svoje Življenje posvetil pro sveti in omiki samega sebe in dragib. Zadnja leta je bolehal vedno bolj, vendar je vkljub temu opravljal z vzorno vestnostjo svoje posle in neumorno sedel pri svojih ljubljenkah, knjigah in srkal v se znanost in vedo. Vsled tega se je glede izobraženosti mogel meriti z marsikom, ki se čuti učenjaka. Vkljub temu rajnki Matko ni  bil  ošaben ia prevzeten. Kakor je bil svojim učencem mil in sočuten učitelj, tako je bil prijazen z vsakim, vsled česar je užival splošno   spoštovanje   in  zaupanje in iskreno ljubezen vseh, ki so ga bližje poznali. Njegovi učenci so ga kot od rastli mladeniči in pozneje kot možje globoko  čislali in ljubili in dosledno hodili k njemu po dobre svete, katere jim je vsak cas radovoljno delil in po katerih so se vdani mu že od šolskin let  vedno   ravnali.   Rajnki Matko jo služboval v Rajheuburgu  32 let in ga je trg za njegovo uspešno oOietno delovanje imenoval Častnim Članom. Ljubezen bivših učencev do dragega učitelja je pa pokazal tadi njegov pogreb. Nepregledna množica  se je pomikala po trgu, prihiteli  so  pa   tudi njegovi tovariši od blizu in daleč izkazat mu zadnjo Čast. Zate spavaj sladko, blagi mož, s svojimi deli si si pa postavil v hvaležnih srcih neizbrisljiv spomin.
Od Sv, Antona v S loven, goricah. („Šipkov Žepek.u) Vaš cenjeni list že dolgo ni prinesel ničesar iz naših krajev, Čeprav so se oglašali drugi listi in strigli našim nemčurjem dolgo grivo. Danes se hočemo spomniti našega kaplaneta „Šipkovega Žepka". Ta človek bi rad vsakemu človeku dajal predpise in vsakega bi imel rad na vrvici.   Posebno „Slov. Narod" mu je na poti.   No, naši fantje so trdni narodnjaki, ki se ne dajo neizkušenemu mladiču komandirati, pa so njega in njegove devičarje pregnali z njihovega shajališča, kjer so diktirali smrtno kazen „Narodu" in ga stavili v eno vrsto s ptujsko ngnilo repo".   Ni  še dolgo tega, kar je nekega  dne zvonilo „ua spoved" in nesreča je hotela,   da se niso vsi naši g. učitelji z vso deco ponižali pred Častitim gospodom kapla netom v prah — in prihodnji petek je citiral neko učiteljsko osebo predse ter jo prav pošteno ošteval, zakaj ni prišla z otroki klečat.   Ha,   ha,  kaj mlatiš, Ivajnščar, da si ti vse,  drugi  pa tvoji hlapci i  kaj misliš, da učitelj nima nobenega dela ter ima čas, kakor ti stati ves dan pri oknu ter   paziti,   kdaj bo treba poklekniti pred dolgo suknjo. Le počasi striček!   ti koncu nam dovolite pa vprašanje :  Ste li pozabili besede, katere ste govorili  zadnji   dan svoje p rimic rje većim osebam?   Li znate vi držati dano besedo?   Li niste vi največji hinavec in — figam o ž V Odgovorite, Če morete. — „Jaz ne bom nikdar tak kot drugi . . .w tako jc govoril tisti večer, a v lakoti je snedel te besede. Se li še spominjate, kak prijatelj liberalcev in kak navdušen naprednjak ste bili v dijaških  letih?   Da, da, človek rad pozabi. Zapomnite si pa za danes samo to: Nikdar vam  ne dovoljujemo zaničevati povsod priljubljenega „Slov. Naroda1*, ki govori edino in čisto resnico,   najmanje vam  pa dovoljujemo vlačiti ga po istem gnoja kot ptujskega „Štajerca".   Kratkomalo ne boste več primerjali „Slovenski Narod" s „Štajercem*. Ne bo dolgo in zopet vas bomo priškrnili. Da veste!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. decembra. — Slov. ljudska stranka
je tu! Pridite vsi, ki mislite in čutite pošteno slovensko. Dvignimo visoko po steni in neomadeževani prapor sloven skega ljudstva ! Živela slovenska „Ljudska stranka" ! Tako vpije „Slovcnec" in vabi vse „pseudojokavc politike" v najnovejši slovenski panoptikum, kjer vidiš vse najrazličnejše politične tipe in značaje, n. pr. dr. Žitotlačnika, p r-vega slovenskega „bosoritnika", Schvveitzerjev klobuk, dr. Krekove škornje, Ovijačev testament, Jakličevo podrto peč itd. itd. Kdor se čutiš uklje-njenega v verige  „Narodovega" tero-
rizma, vidrami se, plavaj pet „ sol de v"
in vstopi v ta panoptikum, kjer te objame smrad pristne Žlindre in ti prepodi vsak spomin na slovensko-nemško zvezo. Vsak najde svoje mesto.  Mi se v te sirenske glasove nočemo prav nič vmešavati. Naj pojdejo in splavajo tja po celi slovenski domovini! Vemo pač dobro, komu so namenjeni. Mogoče, da bode najnovejša klerikalna metamorfoza, pri kateri je odijozni pridevek „kato-liški" kar Čez noč izginil, privabila kaj političnih radovednežev. Mi smo svoje stališče  vzpričo  zadnjih dogodkov te dni označili  povsem jasno.   O ljudski stranki nam pač ni treba pisati, ker bi s tem mlatili le staro in prazno slamo. Ali je mogoče dr. ŠusteršiČ pri zaupnem shodu kaj novega povedal o tem, kako se bode v prihodnje boril za blagor  slovenskega   kmeta,   kako hoče skrbeti za obrtnika  in  delavca, kako bode nastopal nasproti trgovcem in nasproti industriji?  Same stare katoliške fraze! Tiste prazne besede njegove pač nihče ne more smatrati za kak soci jalni program 1   Pač pa je tudi na za npnem  shodu   dr. ŠusteršiČ slovenski inteligenci pihal na srce  in odganjal strah pred klerikalizmom. Dejal je, da je to strah, ki je notri votel, zunaj ga pa nič ni.   Kar se tiče ŠusterŠičevega klerikalizma in   katolicizma,  so te besede prav zelo resnične. Zategadelj pa tudi nikomur ne  branimo,  poprijeti se nove ljudske stranke, kdor misli, da je ta ljudska stranka kaj drugega nego stara pošvedrana katoliška stranka pod poveljstvom bankerotnega Jegliča!
—  Radi   volilne reforme za IJubljatieai občinski avet nas je zadnji „Slovenec" ozmerjal prav robato. To pa radi tega, ker se hočemo vzdržati vsake kritike tega na ljubljanskem magistratu izdelanega načrta. Pr. tem ostanemo tudi vnaprej, in naj nas „Slovenec" dene iz kože ali pa guillo-tinira  radi   breznaČelnosti   in „prave špisarske omejenosti." G. župan Hribar nam do danes ni doposlal svojega volilnega načrta, ki ga je Že preteklo nedeljo mrcvaril neusmiljeni Lampe. Iz tega  pač  sklepamo, da  on  ne  želi v našem listu   prav   nikake   diskusije o tem predmetu. Ia mi mu to uslugo prav zelo radi napravimo, če  tudi nas obsoja  „Slovenec", da  smo   „brez idej, brez misli in brez samostojnosti." Tako naj le debata v občinskem svetu razkrije dobre in  slabe  strani volilnega načrta. Prepričani smo, da se bode pri tej priliki govorilo tudi o „ženski volilni pravici" m  sicer  v  njen prilog. Kakor čujemo in kakor se nam poroča, namerava  „ Splošno   žensko društvo" energično protestirati zoper namero, da bi se  ženskam odvzela volilna pravica. To društvo odločno zahteva, da se ta namera brezpogojno | eliminira iz v tem oziru nazadnjaškega načrta in da se   da   ženskam   n e p o s r c d n a  volilna pravica. Gfede rodbinskega in  družabnega  življenja se pač nikomur ni treba bati  ženske volilne pravice in tudi posredno izvrševanje te pravice se  mora odpraviti, ker je Čisto nepotreben, neupravičen in nemoderni formalizem.
— »BosoritiftiSt.1 raa Kamnu
je napisal že zopet nov člančič  o do lenjski železnici. Tako narašča ta lite ratura od dne do dne in slava penzijo-nistova bode kmalu segala do nebes! Vkljub vsej svoji megalomaniji pa je Šuklje v svoji zadnji  pisariji priznal, da je bil  pravzaprav  le „Lautbursch" g. višjega nadzornika Storcha. Trgovinsko ministrstvo se pač ni zanesla na gizdavoga Šnkljeta glede prvotnih ren tabilitetnih računov   —  za račune pač Šuklje nima talenta in sreče — in je L 1890. odposlalo v svrho poizvedovanja  posebnega zaupnika. Drugo priznanje Sukljetovo je še važnejše. Tiče se financiranja dolenjske Železnice, pri kojem je imel, kakor piše sedaj  Kandijot sam, baron Sch\vegel glavno vlogo. Srečna misel, dogovor z državnimi železnicami glede kočevskega premoga porabiti kot temelj za to h n a n c i r a n j e,   se je   po lastnem priznanju dolenjskega tiuancirja rodila v Schweglovi prebrisani glavi. Tako smo tedaj na jasnem! Čudimo se, da je Suklje to  priznal, in   da se ni zlagal v najvažnejši točki. Težko so mu šle te vrstice izpod peresa, kajti s tem je sam sebi moral priznati, da je on
opravljal zgolj postranska dela, d a s e je le štnlil pri celem podjetju. To pa s tem namenom, da bi po končanem podjetja pobasal kak „Đelobangs-dekret", s čimer bi se hvalil pred ne poučenim svetom in metal pesek „svojim" Delenjcem v oči. In prav hudo mora jeziti Sukljeta to neizogibno priznanje. Kajti takoj po tem odstavka o velevažnem priznanju ga je prijel, kakor se nam vidi, hud nevrastenični napad —, ah ti ubogi živci — in zaosil se je prav viharno zopet nad nehvaležnostjo kranjskih rojakov in nad svojim novomeškim antagonistom. Dr. Slane je dobil pri tej priliki nov naslov „novome-škega Papinijana". Suklje sam pa si je izbral nov izviren priimek in naslov, ki ga do sedaj ni poznal slovenski jezik ter se krstil za „bosoritnika". Iskreno čestitamo !
— Sor&3ta afera v luči čefcfeega   fisatolišKega lista*
„Bily Prapor", „obzor katoličke moderni inteligence", ki izhaja v Olomucu kot glasilo moravske duhovščine,   priobčuje   pod   naslovom „Ze Slovinska" obširen članek o aferi župnika Brceta v Sori. V uvodu pravi pi-gatelj: Imel sem priliko zacasa svojega bivanja  na Slovenskem spoznati tega župnika, ki   ga  sedaj   ljubljanski škof tako preganja, da je  bila persekncija duhovnikov na Moravskem začasa gro-zovlade Kohnove proti temu le senca. Afera sorska se torej tiče tamošnjega župnika; smatrati jo je treba kat atentat na i u šti t utuci j o Župnikov voh če t. j. da bi se nepriljubljenemu župniku lahko odvzela župnija proti  njegovi  volji in brez   razsodbe   kanonskega sodišča. Člankar govori nato  obširno in na drobno o dogodkih v Sori in o nasilnem   postopanju   škofa   Jegliča proti Župniku Brcetu  in   nadaljuje   tako le: Postopanje škofa Jegliča je protizakonito, svojevoljno in nasilno. Ko je bila sorska župnija 1. 1397. pod škofom Missio razpisana, ni bilo v koa-kurzu nobene klavzule in je bila oddana brezpogojno; Brce je zamenjal to župnijo z  veljavno   instaliranim župnikom in jo je  takisto  prevzel brezpogojno, a  sedaj, ko je ordinarijat pri razpisauju župnije zagrešil uapako, bi naj za to trpel župnik, ki jo je „bona fide" s škofovim dovoljenjem zamenjal. To je nasilstvo, proti kateremu bi morali protestovati vsi   župniki, kar jih je v JegliČevi škofiji, zakaj nihče   ni varen, da ne dobi enkratodordinarijata pismo: tvoja   župnija   ni   bila pravilno razpisana, ergo ti nisi več župnik, ampak samo ad ininistrator.   A  uvažajte še pri tem — c. kr. orožništvo v službi ljubljanskega škofa '.Prijatelji, ki ste ječali pod Kohnovo grozo vlad o, povejte:   ali   si   je dovolil škof Kohn  pri  vsi svoji nasilnosti enakega dejanja, da bi pro ti nep o vo l j ni m mu du hovnikom   rabil oboroženo silo,   ki   bi  v  svrho hierarhične prešernosti prelivala nedolžno kri vernikov? Vkljub temu, da klerikalni „Slovenec", ta Škofov sluga, svaljuje vso krivdo na župnika  Berceta,  je   Brce nedolžen, je mučenik za svoje pravo. Ako ne verujete tega, potem   tudi jaz ue verjamem, da bi delali prav oni duhovniki, ki so se branili proti Kohna, ki so se borili za svoje pravice proti svo-jevoijnosti in nasilstvu svojega cerkvenega predpostavljenega I   Vloga, ki j oje v tem in  drugih slučajih igral „Slo venec", je pasje podla in lopovska. List, ki o sebi bahato zatrjuje, da je zagovornik pravega katoličanstva,   se   ponižuje   k navadnim laže m, prevrača d e j-stva, prikriva resnico in laže, nesramno laže . . . Slovensko časopisje razen klerikalnih  listov obsoja ta škofov čin in poživlja  na boj proti takemu nasilstvu. Pripravlja se spis o aferi Benetovi, ki izide v slovenskem, češkem, nemškem  in italijanskem jeziku in se  dopošljc vsem državnim poslancem razen klerikalnim . . . Sorska afera sili  slovensko  duhovščino k resnemu razmišljevanju.   Slovenski narod je vsled fanatičnega njegovega nastopa   raztepen v dva neprijateljska tabora, ki se sovražita na smrt, ljud-
stvo se punta proti inteligenci, cerker pa stufi za politično agitacijo — vet narodni razvoj je zavirao. V dekret spomina je nastop škofa Jegliča preti liberalnim Časopisom, kar je eesadij „Čech", in proti Prešernovemu spone niku, kar je vzbudilo ne samo ogorčenj? nego tudi veselost. Ako se pa javnoi jame že smejati postopanja visok i g oseb, je treba Že uvaževati, ako ni t patološki znak, ki bi ga kili treba zdravniško preiskati Tako piše „Bi!y Prapor**, glasih moravske duhovščine, o škofa in o njegovem listu „Slovencu" !
— Jegličev Cron se ja menda prav dobro izvlekel iz — Brcetov« fcfere. S par jo tudi po Schw«rzeveni odgovora na interpelacijo v dežt nam zbera vsakomur jasno, da je Cron napravil »*?ne grosse Stru*, pferei«, kakor se to imenuje v vladnem jeziku. Ali vseeno bi radi vedeli, če je res, kar se govori po Ljubljani, da 83 g C ranu ni prav nič »uradnega« zgodilo. Slovenci, ki bi kaj takega zakrivil, bi dal brco, da bi je svoj živ dan ne poza bil, Ndincu in sicer klerikalnemu naoijoualca« pa se niti las ne skrivi Teh razmer mora biti pri nas koneo Seveda slovenski klerikalci s svo : rimsko hinavšČino k temu ne bo4o prav nič pripomogli. J giČeva ver« »gre« čez slovensko narodnost.
— Kurtoazija v politiki.
Pri zadnjem zasedanju kranjskega deželnega shora je g. župan Hribar postopal proti dr. Susteršiču jako rahlo in mu privoščil vse polno kom plimentov. Nazivlja! ga je dosledno s »Čestitim načelnikom katoliško-narodne stranke« itd. Ras je sicer pred deielnozborskim zasedanjem pri znanem banketu v »Unionu« dr ŠusteršiČ napijal navzočemu g. H: barju, kot ekozinskes modernemu županu. Toda po zasedanju, in sioer pri katoliškem zaupnem sbodu je dr ŠusteršiČ na vse to pozabil in dejal, da je zastopnik banke »SI« vije« predlagal v deželnem zbora »Kanzelparagraf«. Kakor vidimo, je dr. Šasteršič ves muhast?
— Nemskonacionalne laži.
Is Maribora s& nam piše: V cenjenem Vašem listu od sreda ste priobčili luđi par vrstic 6 »plesu sv. Vida« ki so ga po pritisku vsenem a k'.h   uradnikov   priredili naši •'.vmškutarji pred par dnevi v Orač;u rudi »prodiranja (?) Slovencev na Sp Štajerskem«.   Obljubili  afce obešeno tadi, da b?ri?t& posvetili še nekaj vei pozornosti temu famozuemu sh-^di Ako 5e ni prepozno, prosili bi Vsi vljudno, d& opustita to cehval I I delo, ker a©, kakor veste«, Ia »boj govi zaman bojujejo proti reumnosn« ii — pristavili bi — tud; proti hudobnosti in laži. Vpr&v klasiku zg> d kako degenerirana je že nemška politika, je pač pritožba o — pošlo venjenju naših političnih ura d o v.  Statistika namreč kaže, da nt Spodnjem  Štajerskim med poti ticnimi uradniki sploh — no benega Slovenca ni! Edmi u sten odgovor na gorostasne nen:s» provokacije bi bil* krepka akcija slo venskih, slasti štaierskih poslanouv v državnem zboru. Proč z vseneoi ukimi   uradniki   iz sloven ekega ozemlju! Ta bojni klic na postane obenem  prva in najvaž nejša zahteva naših poslancev, s morajo z vso energijo in vztrajc delati na to, da     ustavi prenevarp poplavljanje slovenskega de;a šta ' ske dežele s bismarkovei in steklim c. kr. uradniki. V interesu pravicu' slovenske stvari pa je želeti, da bi priredili nemškutarji še več — p£ dobnih »shodov«.  Boljšega zdravi* si pač ne moremo misliti proti na* saspanosti   na   spodnjem r srednjem Štajerskem. Vsaj m rajo  izbruhi   tako  brez primerne vprav blaznega šovinizma razbi tudi najhladnejše Slovence' Trs* bode vendar enkrat temeljito obr« čunati s temi brezznačajnimi ren* gati in političnimi kreteni!
— Pravica za Slo« ene* na Koroške.   Dne 28. pr. m.
imel dež. šolski svet koroški sejo,1
MT Dalja v prilooi«
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 28i, dne 9 decembra 19P5
kateri je bilo popolniti mesto vero učitelja na velikovski meščanski šoli. Za to mesto sta se pogajala dva Slovenca in en Nemec. Ker je pa kne-zoškc lijaki ordinarijat odklonil Nemea, je bilo pričakovati, da bo imenovan eden izmtd obeh Slovencev. Toda glej čudo? Imenovan ni bil nihče in s 1 a ž h a se znova raspi Če. Koroška pravičnost je v resnici vsega občudovanja vredna!
— Škandal imenuje »Marbur-geriea« dejstvo, da je v Sv. Štefanu pri Gradcu slovenski duhovnik Peter Benedikt, ki poučuje otroke ondotnih slovenskih delavcev v slovenskem jeziku. Vpije vsa obsedena, da se mora to odpraviti, sicer se uporabijo druga sredstva. Ali veste kaj je škandal? Največji škandal je, da rujejo nemški listi proti vsaki slovenski besedi, dočim mislijo Nećaci, da smejo med Slovenci, kjer in če so v ne* znatni mnjšini, storiti vse, kar se jim poljubi! Ako je še kaj čuta pravičnosti v vas, ne kričite, Če se slovenski otrok uči in poučuje v svojem materinem jeiiku, kar mu je potrebne!
— Potrebna opazka Te dni se proslavi spomin našeg* prvega dramatika Antona Linharta. V slovenskem gledališču se priredi slavnostna predstava v proslavo njegovega 150. rojstnrga dneva. Mi to slavje iskreno pozdravljamo, ker se po našem mnenju Linhartov spomin premalo slavi in časti. Ali resnici na ljubo in nekaterim literatom v spomin moramo poudarjati, da je naš Anton Linhart rojen 11. decembra Ista 1856. in da hoda šele drugo leto poteklo 150 let od njegovega rojstva, ne pa letos, kakor piše »r.dnji »Slovenec*! Tudi j*s res, da pri nas do-ssdaj ni bilo v navadi presl&vij&ti »9todevetinštiridesetletn!ce« naših za-slnžn.h mož. Kdo da je dal to idejo, je splošno znano. Sicer je pa sodsnji naslov slovesnosti 150. rojstni dan vobče pravilen, četudi nenavaden in prisiljen!
— D» Eger sa je zadnjič udeležil divjega uhragermanskega shod«, ki ga je priredil »Deutacher Volks-vsr6in« v Gradcu. To bdio Se pribili. Daue*? pa hočemo dr. Egerju namigniti, da mu ne bodemo nikdsr več prizanesli. Mi bodemo plačevali milo za drsgo in povedali vse, kar se je zsdnje drji, ko se je v Ljubllani pripetilo toliko konkurzov, prav mnogo govorilo. Radovedni smo, kaj porečejo k temu ljnbljansbi »Nemci«! »Slovenca« pa poživljamo, da nam bede po svojih znano-dobrih močeh v tej stroki pomsg&l. Kdor hedi v Gradec na shode, kjer se tako huronsko divja Loptr cs« Slovence, peč ne sme pri čakovati, da mu bođemo Slovenci v Ljubljani prizanašali. Kdcr pa ima maslo, in sicer mnogo precej pikant nega masla na glavi, naj nikari ne hodi na solnce.
— Zoper profesorja Be-larja nsm prihajajo vedno hujše pritožbe. Ta učenjak, ki pretress evropske javne sš s svojimi potresnimi poročili in s tem — naj se reče, kar se hoče — prav občutno škoduje Ljubljani, je poleg vsega tega tudi šolski nadzornik za nemške šole. V tem svojem pos?u pa kažs samo aroganeo in zelo malo ali pa nič strokovn-ga znanja. T*ko je da« n?b obči? meno, da je nemška ljudska šola v Lnbljaci »pod p?.r;m« in v naravnat > r m ;tnera polržsiu, Mi nočsrao preiskavati, koliko je temu vzrok potresni pa fesor Belar. Trdimo pa, da 83 pri nas na Slovenskem pri izbiri in nastavljanju nemških šolskih nadzornikov ne gleda prav nič na strokovno potrebno izobrazbo in znanje., marveč da ca ta posel zadošča edinole primemo akutno neroškcnaaijonalno mišljenje in da s« za to najrajše izbere ljudi, ki so Woifijanoi vkljub slovenskim svojim staršem. Sicer nas pa prav zelo veseli, če se zanemarjajo nemške šole, ki jih pri nas itsk treba ni.
— Neverjetna reč. Gospodu kanoniku M. M. je bila te dni enkrat prišla »čudna« misel v glavo. Iz to »blage« misli se mu hitro redi žeija, pa jo urnih krač ubere tja, kjer sveti Kališsva luna.   Njegova kuharica je
bila hitro obveščena o tem. V naglici se preobleče v moško obleko in povrh se zavija ša v havelok ter jo ravno tako urnih korakov ubere za njim v Kališ Ldwyjeve prostore. Zares ga lasači tam, g. kanonika. Ta pr z v naj si vsak sam natika, ko se je razkrinkana in razjarjena žena vrgla z vso svojo opravičeno jaao na kanonika in ga obdelovala brez pardona. Ko ga je tam do dobrega »namlatila« ga je p/nala potem kakor porednega psička domov. Pripomniti moiftino še to, da ta kanonik ni imel najmanjšega vzroka se klatiti okrog one hiše, ker ima doma izredno lepo in pridno kuh&rico.
— + Dr. Josip vitez Scheu-chenatuel je umrl. V jeseni t. 1. se je podal v Lugano na Južno Tirolsko na dopust, da bi si okrepil Bvoje že od nekdaj rahlo zdravje. Toda zdravja ni našel, pač pa ga je kmalu po dohodu zgrabila baje huda pljučnica, s katero se je boril več tednov, dokler slednjič ni podlegel. Dr. Scheucbenstuel je bil podpred sednik graškega nadsodišča in njegov najboljši jurist. To je obče priznano. B I j ? blag mož in vzoren sodnik, ki je tudi nam Slovencem vkljub ostrim grpšsim sapam obranil svojo naklonjenost. Dasi eden najmlajših uradmkovje bil po rajnem Wangotu imenovan za podpredsednika in smo mi Slovenci udi upati in zelo želeli, da postane prej kot mogoče predsednik in naslednik G'eispachov. Ta želja bo nam ni iipolniia, kajti neusmiljena smrt je iznenadila tega vzor sodnika v najlepših letih. Kakor znano je bil pokojnik sin Primčeve Julije in sin predsednika oferežne sodni je v Novem mestu, kjer se je nsrod.il 1.1850 Naj peciva blagi rajnik v najlepšem miru in častni mu spomin med nami Slovenci.
— škof Jeg!»6 se je dal pri neki tukajšnji zavarovalnici — zavarovati za 150 tisoč kron. Pravijo, da rabi zelo nujno neko večjo vsoto denarja. Ker pa je njegov hipotekami kredit izčrpan do zadnjega vinarja, zatekel se je k zadnjemu sredstvu in bode svojo palico zastavil za precejšnje posojilo. Kje da dobi to posojilo, nam ni znano. 7oioo^o pa ie, da se škof J eglič ni zavaroval pri svoji lastni škofovi zavaio .\*ln':e\ ampak pri tuji. Tako dela škof Jeglič reklamo za svoje podjetje.
— Jubilej »Ljubljanskega Zvona". Pod trm naslovom ptse zagrebški »Dnevi L^at«: »Ljubljanski Zven«, ta najofjfiičnelša književna revija slovenskega b/aisk^ga nam naroda je iađala svoj jubilarni letnik. V »Ljubljanskem Zvonu« eo se od nekdaj zbirali vsi pravi in prvi ker-ževniki slovenski, a tudi mnogo iz med naših^hrvatakih književnikov je pri listu sodelovalo. Pri listu aodeli'.-jejo kot sotrudniki: Tavčar, Ca -kar, Zupančič, Šorli in dr. List se je vsekdar živo zanimal za hrvatske književne razmere in a pozor nosijo sledil razvoju hrvatske književnosti.«
—- Neprimerno sc nam vidi, da dela zadnja številka ljubljanskega „Slovana" reklamo za hotel „Union". Mi temu hotelu sicer nočemo prav nič hudega, mogoče smo še celo prevljudni. Na vsak način mu privoščimo obilo — dopustne reklame. Da bi pa slovenski književni list, in naj si bode »Slovan'-, delal reklamo, če se odpre kaka nova „oštarija" v Ljubljani in prinašal slike iz jedilnega lista, proti temu protestiramo, ker je nedopustno, če ne smešno!
— Častnim  občanom je
imenoval občinski zsstop v Bdi peči na Gorenjskem deželnega glavarja g. Otona pL D e t e 1 o.
— Dr Nagi goriški nadškof? »Pieooir« poroča z Dunnja, da s« zatrjuje v tamošnjih dobro obveščenih krogih, da je imenovanje dr. Nagla goriškim nadškofom gotova Stvar. Dr. Fiapp ostane v Poreču, za Trst pa bo imenovan nov škof.
— Pri upravnem sodišču se vršita 23 t. m. sledeči dvo obravnavi: Jakob Cuk in tovariši iz Črnega vrba proti kranjskemu dtž. odboru zaradi imenovanj« častnih občanov; občina Smlednik ia tovsržši proti dež. vladi v Ljubljani zar&di volitve obJ'.nskega odbora.
— Učiteljska vest Za dekliško ljudsko šolo v Kranju je imenovana gdč. Ivana Lampe kot pro-vizorična učiteljica.
— Slovensko gledališče«
Pisarna »D »matičnega društva« nam Javlja, da bosta v nedeljo, dne 10. decembra, dve predstavi« namreč popol danska ljudska m mladinska predstava »M al* Dorrit«, aveČar pa ae ponr.vlja prvifc komična opera »Brivec sevi j laki« ki je uipela prav dobro na prvi predstavi
— Slovensko gledališče« Včeraj popoldne se je predstavljala narodna igra „Legijonarji",   ki je, kakor običajno, napolnila gledališče. Igralo se je vobče boljše, kakor smo bili dosih-dob navajeni pri popoldanskih predstavah. Ako smo k temu pripomogli s svojo grajo, nas veseli, veseli nas tembolj, ker so s tem igralci pokazali, da dobrohoten nasvet vendarle ni pri njih zgolj bob v steno.   G. Verovšek je bil v vlogi Ježa, kakor vselej, izboren. Boljšega predstavitelja karakterističnih slovena&ih tipov, kakor je Verovšek, si je težko misliti. Bahatost, šegavost in bojazljivost, te tipične znake v značaju našega preprostega človeka, ume Verovšek podati z nedosežoo realistiko. Narodni tipi, ki jih on ustvari, dišejo življenje, originali, kakor jih on predstavlja, žive med našim ljudstvom in opazovati  j h imamo priliko dan na dan. In ker ume Verovšek te tipe verno posneti, ker jih ume dovršeno predstavljati, zato vsikdar očara občinstvo, kadarkoli nastopi v kaki igri, ki je prikladna njegovemu natnralu in njegovi darovitosti.   Gosp. Lier je bil v vlogi Brnjača prav dober, dasi je vlogo šele v zadnjem hipu prevzel. Prav lepo je igral tudi g. Dragutinović. Ga. K reisova je bila kakor vselej izvrstna.   Gg. Nučič in Betetto sta rešila svoje vloge povoljno. Vobče se je igralo včeraj   tako,   da smo bili zadovoljni, s Čimer pa seveda še ni rečeno, da bi  ne bilo   mogoče še bolje igrati. — Zvečer se je pred razprodanim gledališčem   pela   prvič   na slovenskem odru Rossinijeva komična opera »Brivec scviljski". Opera je stara, a se odlikuje po  duhoviti melodiki in harmoniki, po  sijajni in prele9tni orkestraciji  in  krepki  in na poantah bogati ritmiki. Kompozicija je bolj podobna opereti in pride vsled tega do popolne veljave le, ako jo poje operetno osobje. Gca. Rindova je to pot nastopila prvič v večji vlogi. Dasi vloga Rozine ni lahka, vendar jo je pela v pevskem oziru z vsem potrebnim umevanjem in tino   Čnvstvenostjo,   mestoma   celo z umetniškim poletom. Njen organ je nežen in mehak in se odlikuje zlasti v srednjih legah po prijetni  zvonkosti in svežosti,  kar  se  je  zlasti opazilo v Kra^ui <*riii,  ki jo poje Rozina v tretji sliki.   Nastop gce. Rindovc  je simpatičen,  pri  Čemer zlasti odločuje njena simpatična  zunanjost, nedostaje ji pa semtertja še potrebne sigurnosti. Gosp. Orželski je bil v vlogi grofa Alma-vivc dober.   Odlikoval se je pa bolj s petjem, kakor z igro,  ki mu je delala pač mnogo preglavic, kar je pa uraljivo, ker je navajen nastopati zgolj v resnih operah. Gosp. Oufednik, ki je prav diskretno   igral   brivca  Figara, sicer včeraj ni bil baš pri glasu, a je vkljub temu pel dobro, da se je le malo opazila njegova nedisponiranost. Izvrsten v igri in zadovoljiv v petju je bil g. Ranek,  kateremu se je poznalo, da je njegov element opereta in da je na tem polju doma. G. Betetto nam je ugajal tako v petju kakor v igri, opaža se na njem, da napreduje.   Gca. Ko-čevarjeva je imela neznatno vlogo; rešila jo je povoljno.   Z zborom nismo bili zadovoljni, zlasti v prvi sliki se je pokazalo, da mu še nedostaje sigurnosti.   G. kapelnik naj bi v bodoče poskrbel,  da orkester ne bo preglasen; včeraj je mestoma docela udnšil soliste. V tej operi se izredno mnogo govori; treba bi bilo  torej poskrbeti, da bi se to, kar se govori, tudi pravilno i z -govarjalo in naglašalo. Včeraj je zelo  močno  vplivalo  na občinstvo, da so solisti  izvzemši  gg. OrŽelskega in Betetta, v govoru rabili naglase, da je Človeka bolelo uho! To naj bi se v prihodnje ne zgodilo več.     X 4- lj.
— Odbor „slovenske So-Kolsae zveze<š je imel včeraj prvo svejo sejo. Sklepalo se je o mnog h važnih predlogov in vprašanjih. Obširneje poročilo nana je oblj ubijeno.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem pnredi svoj redni občni zbor v petek, dne 22 t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela »Union« s tem le dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2 Letno poročilo odbora o delovanju društva. 3 Poročilo o dr. Lfl *chner-Maderjevi ustanovi. 4 Poročilo odbora o odloku o. kr. deželne vlade glede novega penzijskega zaklada. 5. Volitev predsednika in odbora ter dveh revizorjev račnrsi h aaključkov društva i a fJt L&iehner-Mfc.der;9va ustanove. 6. Določitev časopisov, kateri naj se naroče. 7. Do ločitev   društvenih   prispevkov za
prihodnje leto. 8 Samostalni predlogi članov.
— Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem pri
redi evnjo vsskoletno boiičnioo v nedeljo, dne 17 deoembra t. I, ob 4 popoldne v areni »Narodnega doma« a sodelovanjem s). »Društvene godbe« na korist airetam in vdovam umrlih tiskarjev. Z osirem na dobrodelni namen je pričakovati nbile udeležbe Vstopnina za osebo 50 vin., otroci prosti.
— Društvo nGospodinjska Sofa" im-, lutri ob desetih dopoldne svoj redni obČfti zbor v društvenih prostor h
— Ljubljanski vojaški veteranski kor '■ i-c-zrTiH evoje p. n. Člane na jutr.šnji redni občni abor, kateri se vrš» ob polu 10 uri dopoldne v »Me*tnem domu«.
— Grda nerodnost. Na listih, kjer je tiskan program koncertov Šo-Štanjske godbe, ki je koncertirala včeraj in predvčerajšnjim v hotelu „Ilirija", so tudi razni inserati. Prav! G. Nučič pa dela na plakatih, kjer je tiskan program slovenske prireditve, svojo reklamo v nemščini. Stoji celo napisano: Habn's a Id ee. Gospod Nučič, tega ne storite več. Sicer se pomenimo drugače.
— fioštanjska narodna qodba v Ljubljani. Narodni trg Šoštanj v lepi Šaleški dolini je zaslovel zadnje čase po slovenski domovini zaradi svoje narodne godbe. Pa je tudi res znamenita posebnost, da si je tako mali trg, v katerem je po vrhu še tako močna in strastna nemškutarska mauj-šina, mogel ustanoviti in vzdržati godbo, ki se lahko kosa z vsako mestno godbo. Z upravičenim pesimizmom smo brali, kako si je ta godba upala nastopiti v Celju in Mariboru. Žela pa je v obeh mestih toliko uspehov, da se je lahko z m rno vestjo pokazala tudi slovenski metropoli. V četrtek zvečer, včeraj dopoldne in zvečer je tedaj ta godba nastopila v hotela „Ilirija*4. Ljubljansko občinstvo je glede muzikalnih prireditev precej razvajeno, saj ima doma dobro organizovano in iz-vežbano društveno godbo, nadalje pa tudi vojaško godbo in polno koncertnih prireditev. Vrhutega se je za koncert Šoštanjske godbe delalo premalo reklame. Saj smo vajeni, da vsak čas priredi kako potujoče godbeno društvo mimogrede v Ljubljani koncerte. In za tak mimoidoči nastop se je smatralo tudi napovedane koncerte šoštanjske godbe. In vendar je bil tukaj namen Čisto drugačen. Rudoljubi, ki so ustanovili ter zdržujejo godbo v Sostauju, so hoteli Ljubljančanom pokazati, da pri dobri volji tudi mali krog mnogo premore, da so tudi v pozabljenih trgih možje, ki se zanimajo še za kaj drugega kakor za običajno „cvičkarijo" in tarok. In ta dokaz so slovenskemu oretu sijajno doprinesli vneti šoštanjski rodoljubi 8 svojo godbo. Godba Šteje nad 20 muzikalično popolnoma izurjenih godcev, a kar zasluži največje ob čudovanje, je dejstvo, da vse delujoče člane narodne godbe v Šoštanju res zdržujejo ondotni narodnjaki. Med temi so posebno požrtvovalni notar V. Kol-š e k, tovarnar V o š n j a k, odvetnik dr. May er itd., katerih vsak zdržaje v svojem podjetju po več godcev. Kakor je pokazala godba 8 svojimi nastopi, niso to diletant)e, temuČ z dušo in telom vneti godbeniki. Kolikor Ljubljančanov se je prišlo v ,,Ilirijou prepričat — in teh žal ni bilo posebno preveč — so vsi odnesli tako prepričanje. Godba je proizvajala zelo bogat program najslavnejših godbenih točk, vseh je bilo nad 50, in to tako precizno in umetniško, da so se ji čudili strokovnjaki glasbe, posebno, ko se jim je povedalo, da se je godba do take popolnosti povspela v 10 mesecih svojega obstoja. Kdor je le slišal v Četrtek zvečer n. pr. točko „Pesnik in kmet", mora tej sodbi pri trditi. Kakor rečeno, so ti izredni koncerti zaslužili boljše obiske, posebno včeraj dopoldne in zvečer. Pa tudi hotel „Ilirija" sam na sebi zasluži, da se ga Ljubljančani bolj oklepajo kot središča prijetnega zbiranja. Kdor pa je zamudil zadnja dva dneva, naj se gre prepričat o izredni dovršenosti slavne Šoštanjske narodne godbe jutri dopoldne in zvečer v hotel „Union".
— Koncerti Šoštanie&e narodne godbe, Priljubljena šo-Štanjska godba ostane še v nedeljo tukaj ter priredi dva koncerta v hotelu „Union" in sicer od 3. do 6. ure popoldne promenadni koncert s sledečim sporedom : 1. m * , „Leopold", koračnica. 2. Pr. Snppo: „Leichte Cavallerie", overtura. 3. Waldteufel : „MhideniŠki senu, valček. 4. Benj. Ipavic: „Domovina", pesem. 5. Muhvić: „Slovenec in Hrvat", potpuri. 6. Parma: Arija iz opere „Ksenija". 7. Czibulka: „Noc-turno", pesem. Vstopnina 40 vinarjev za osebo. Zvečer od pol 8. do 12. ure bo veliki koncert istotara s sledečim sporedom: a) Godba na lok: 1. Raba: „Slovanska popotnica". 2. Fr. Scbubert: „Ouvertnra v italijanskem slogu*. 3. Ivanovici: „Zdihljej", valček. 4. Raha:   „Venec slovenskih narodnih
pesni". 5. Parma: „RokovnjaČiu, overtura. 6. Moškovskv: „Serenadau. b) Godba na pihala: 7. Fr. Suppe: „Dichter und Bauer". 8. Waldteufel: „Estudiantina", valček. 9. Meverbeer: „Fackeltanz Nr. Iu. 10. V. Parma: „Carici ne Amazonke", overtura. 11. Zikoff: . RomancskaJ, fantazija. 12. Ludwik: „ Slovoodmev. Vstopnina 50 vin. za osebo. Opozarjamo občinstvo posebno na veliki koncert, pri katerem bo pokazala hvaljena godba kaj premore posebno na godalih. Te redke prilike naj bi ne zamudil noben prijatelj godbe.
— Promenadot koncert v ,«Zirezdilc. Jutri, 10. t. m., priredi si. „SoŠtanjska narodna godba" od pol 12. do pol 1. ure opoldne promenadni koncert v ^Zvezdi". Izvajala bo sledeče točke: 1. Fr. Wagner: „Achilles", koračnica c. in kr. 87. pešpolka. 2. Adam: „Straž kralovnyu, overtura. 3. V. Parma: „Pozdrav Gorenjski", valček. 4. Lei-bold: „Hrvatski dom", potpuri. 5. V. Parma: „Mladi vojaki".
— Tiskane &art* v obliki postnih dopisnic. S tiskanimi kartami v obbki m velikosti postnih dopisnic, ki njsijo a:cer capia »Do-n?snic*«, ki p* ntso frankovane zadostno za o Štn« dopisnice, ravnalo se bode nadalo glei.« taksovanja itd. kakor s tiskovinami, to pa samo, če bodo cdgovarjale popolnoma pobojem, ki VvI|ajo fa odp š Jjtnje tiskovin, ako ce brdo nosile pri tf« «kovin»h nedovoljenih dostavtov. Tiskane kart« v ob!ik: d?pi.«nio. ki so sicer previđene z nspis^m »Tiskovina«, ki pa nosijo pa&ua pri li« ftkovinah nedovoljena obvestila smatralo se bode za đopiaa c?, sko bodo odgovarjale pogojem, ki veJjao za odpošiijanie dop'srrc
— Razširjenje gostifni-čarsite obrti. V zadnjem času je izšio veft oblastvenih, določb o vprašanju. Se je gostilničar opravičen TiizU-g-niti ćivojr-r obn na drug"© lokale in vrtove, ki niso v koroes?ji zazcauaovALi!. Določilo se je, da naora ^oatilniaar v vsakem takem slavju prositi ia d :b ti tbiast^ano dnwrj|»enje. To p<i vel^a le takrat, kadar s^ ti novi lokali c onimi t koncesiji zaznamovanimi v dsrefctni zv<-zi \Ii so 1« po cpsti ločeni od fcj'h. Čđ pa hoče gostilničar ustanoviti nov tta&iisma, mera p; ti novo posebno kcncesiir\ z5ast» 8s aa-mesti za 10 novo vbtt posebnega človeka, ki mu popolnoma za sa vodi
* se raeone in vso obrt.
— Listič uKemriičan" je napadel kamo^ko t-crojpgssno dfu-šfcvo, češ, ds ne vrši dolžnosti tako, kot bi jo moralo V tem oziru se nam poroda i* Kamnika, da je ta r-apad prav navadna nesr.>n?.ncst, in bi se naj urbanistro »Kasnio*novo« rajši preje informiralo o vsaki stvari doeels, neoro p* da pobira besedičenja, ki se slišijo merd* v kaki Scranjarni. Rss, da pri ognju v samostanu druga cev ni takoj dobila vede,
• ttfga vendar niso krivi ognjegacci, emoak OvvJMkg.rjtvavm, ker so bili hid'anti v takem stanja, ] -k r bi jih splch ne bilo. Naj sj» »Kan.nidsD« br ga rajše za druge potrebne stvari v mestu, kakor za električno razsvetljavo itd., ne p* vtikati svoj nos tsm, kjer ni nobene potrebe.
— Klerikalni junaki. Piše se nam Iz Zatičue: Dne 6. decembra so prišli iz Višnje gore klerikalni odborniki občine Maljavu, kamor so se podali, da bi preprečili nameravano šolo na Muljavi, katere so pa potrebni kot riba vode. PrišedŠi do Ivančne gorice, so dobili pred gostilno pri kolodvoru dva moža napredne stranke. Klerikalni junaki so občutili silno jezo proti njima, zato so ju, ker jih je bilo tudi več, napadli. Naprednjaka sta se umaknila v gostilniške prostore, klerikalci pa videč, da so Še vedno v premoči, so jo udrli za njima. Gostilničar jim je pa pokazal vrata in jnnaki dobivši vsak brco v tisti del telesa, ki mora ostati brez poštenega imena, so jo odkurili proti Muljavi, za njimi je pa grmel smeh napadencev, zdaj zmagovalcev. Taki so klerikalni junaki, tako je tisto „ijudstvou, na katerem sloni vsa klerikalnost.
— Med so kradli iz ulinaka g. Kalingarja na Drski pri Novem mestu šolski uSenei in ura tekom dasa odnasli okoli 20 kg Orožništvo bo poiavedelo, ce ni med pripravljen sa božične potica. Da ao Že fij.Vii otroci tatovi, krivi so predvsem starši, ki svoje otroke navajajo k tatvini ali jim vsaj te ne brani o.
— Ponesrečil je blizu Krškega voznik, ki ju vosil vino uamiljenim bratom v Kandijo. Mož se ga je pre ve6 navlekel — letošnja k*pl|iaa je izredno dobra — ps je padal, da leži smrtnonovarno ranjen v Krškem.
— Umrla je včeiaj v Grancu po kratki mučni bolezni gospa Ivana Omulee, soproga odvetnika dr. Omulct v Ormožu. — Istotam ja umrl deželni fiianini ravnatelj v pok. dvorni svetnik Al Chriat
— Nemški ljudski svet za Spodnje Štajersko Ormoškiod-
▼etnik dr. Delpin fcgituje po spod-nještajerskih mestih in trgih z* usta* novitnemškega ljudskega sveta. Mcž mora imeti dovolj časa.
— Nova pošt«. Pri dr. Marjeti niie Ptuja se ustanovi nova p o fi 4».
— Sadovi nemškutar-Jenja« 45lt*tni čevljar Valentin Wr a t-3 oh k o ia Mestaeg* vrba pri Ptuju je vnet Častit^o ptujskega »Štajerca«, zato je 18 oktobra svojo mater, ki mu je očitala, da ves denar zapije in mu vzela steklenico Sganjs, vrgel na neko e&rinjo in ji razprssksi ves obraz. Sodišče ga je obsodilo v dvsraeseČno ječo.
— Brat ustrelil sestro. V Obrajni prt R*dgoui je našel 5letni sin pcsastnika Zinka zarjavel očetov revolver na polici ter sa i njim igral. Revolver se jo sprožil ter je krogla prebila njegovi 7ietni sastri glavo.
— S preklano glavo so n&šli
v bližini okrajne c*>*te pri C$ v. Mar jeti ob Pesnici na Štajerskem Rabljevega oskrbnika Teicbmeistra. Vkhub groeni rani je prišel ranjenec k zavesti in povedal, da ga je uJaril neki S 1 i v š e k, ki lasi za njegovo hčerjo.
— Požigalka. Nsia Raho-n e r iz Spodnjih Tehantič na Koroškem se je hotela odpeljati s svojo hčerjo in sinom v Ameriko. Ker j je pa v Bremenu zmanjkalo denarja za vožnjo, pripeljala so je domov ter saigala scsedovo hišo v misli, da bo pogorela tudi njena in da bo na ta načn dobila zavarovalnino, s katero bi 8$ lahko cdptlala v Ameriko. Obsojena bila na osem let j e c
— Iz Prestanka se nam piše: Zaradi včerajšnjega  praznika „Preči-stega spočetja Marije  Device" je bil predvčerajšnjem  zapovedan post, katerega smo  se  tudi vsi pravoverni liberalci zvesto držali. Kajti ta praznik je posvečen Mariji zaščitnici zdravja, kojo Italijani  svečano  imenujejo „Madonna della salute".   In Če Lab celo leto ne obišče  cerkve,  ta  dan  gre gotovo v cerkev in se vzdrži vsakega dela, kar je vsega spoštovanja vredno.   Ne tako naši d čni stebri svete vere.   S predvčerajšnjim popoldanskim poštnim vla kom sta došli na Prestranek dve nuni, in se podali v mlekarsko gostilno ter si naročili vsaka svojo klobaso z red-kvijo. Morete si misliti našo ogorčenost radi  tega  profaniranja zapovedanega posta. Stebri vere prelomljajo post, med tem ko se moramo mi zadovoljiti s pre-žganko in sirom. Res lepo čast delajo kutarji   in   kutarice   svojemu učitelju Bonaveuturi. Ko sta zalili nuni klobase z vinom,  sta odkorakali urnih krač proti Orehku, polnit si žepe, bisago z žulji siromakov.   Resnica je, kakor je rekel gospod  Karel Cesarjev iz Ubelj skega:   Mi,   liberalci   držimo prapor svete vere pokonci — klerikalci pa so brezverci. Mi pristavljamo: 1 abito non fa il monaco, po domače: kuta ne dela larja.
— Defr-avdacija pri stavbnem por* u'i.u Kupka, Orgl« meiaiTi' in Supanć&c v Trstu
Z»d .j. dni se je raadir>!a vest, <la so inženirj« pri imenovanem podjetju ponr rili velike vsote. S-daj obdolženci razglašajo, do so se pripetile le EfKf5s.tne nerodnosti, ki j'h za krivil: m sdm-matr&ttvni uradnik, en Bk.iad'<ŠČ"tR m **n a'oar«
— Telefon v istreltih mestih* I-: raka iOc*8t« K ».-pur, lto*af P rac, Baje, Motovun. Por* 6 P z.ij. Rovinj. Vodnjan In Polj s, zve! jo medsebf^no in s Trstom pn f*-*f nu.
— OtroSsra umorila. K notici pod tem naslovom, priobčeni 5. t. m., se nam poroča v pojasnilo, da se je dekla Komes iz Vižnice na Hrvatskem pečala z židovskima pobalinoma Emilom in Markom B 1 a s s, ki imata posebno veselje do krščanskih deklet in ker domačib ne dobita za svoje namene, sedata po došiih hrvatskih.
— Boj v „Port Anturju". Včeraj je prišel, kakor se nam je tele-fonično sporočilo, v „Port Attur" neki „gospođ", ki ni bil nič posebno zado-volien z mirom rusko-japonske vojake. Pravil je, da je „ šifkapitan tf in vse je mislilo, da je stopil na površje zopet kak nov zapovednik ladij. Posebno je pa še vzbudil pozornost, ko je začel kazati svojo „hrabrost". To so vam šli v „franžeu kozarci, litri, godbeno orodje (polipbon) in naposled je pa hrabri „šifkapitan" kršil disciplino še s tem, da se je spustil v „zapovednika" „Port Arturja". Ta je pa v svojo obrambo prosil še za „pomnoženje posadke" in jo je res tudi dobil v osebi nadstražnika Nikolaja Večerina, ki je pa tudi naletel na slabo. Komaj je pogledal v „trdnjavo", že je bil „šifka pitan" v njemu, in po daljšem »rin-ganju" je bil junak le ukročen in od-gnan v „festunge". Ta slučaj se pa ni dogodil tam na daljnem vztoku, ampak v „Port Arturju" v Kolodvorskih ulicah. Ker je pa „gospod Šifkapitan" imovit, bode moral gostilničarju povrniti vso Škodo za pobite steklenice. Včeraj je bil po Kolodvorskih  ulicah  zelo  slab 1
promet s tujci in vsled tega niso tamošnji gostilničarji in trgovci imeli posebno veliko posla. A ta slučaj jim jo pa vendar donesel precej zabave in govorilo se jc le „kako so Port Artur not jemali".
— Tatvine GieSalHčni igralki gdč Mariji Kobalovi ie bilo dne 7. t. m. s hodnika v Wo'fov h ulicah št. 1 ukradeno črno, s svilo pcdš'to krilo, vredno 40 K in črni ČiŽmi, vredni 18 K — Perlesovemu poslovodju, g. Karlu UntsrUggerju, je bil dne 6. t. m, iz oda en eno sobe ukraden svitloriav '.v, k, vreden 34 K
— Hlapcu Filipu Jakominu je bil dne 7. t. m. a na Realievi cesti stoječega voza ukraden 10 K vreden suknjič. Prva dva rsamlje-ioa sta znana.
— Konja sta se splasila v četrtek popoldne na Tržaš&l cesti posestniku Jjžefa Konšanu ia Horjula, ker sta so ustrešila nekega m o terja. SxcČ»la bta v meter globok isrek in pri tem poškodovala voz. Tu :i en konj s» ja poškodoval.
— Dolg si je povrnila Te dni je prišla S*. Petra cesto k neki koh&rici brezposelna, služkinja Gizola  S'kovčeva  in  ji   ukradla iz
— itnega predala srebrno uro, vredno 16 K. Itgovarja s , da je to napravila zaradi teg», ker ji je kuharica n: kaj dc.jgivs':e. K-_»r pa v k&zen«kem zakoniku ni najii paragrafa, ki bi to opravičdval, se je Sikovčeva areto-v&la in izročila sodišču.
— Priporočljiva kupo-valita. V čttnek z?ener je prišla k or&r)U Weberju na Dunajski cesti neka neznana deklica ter začela iz birati ure, slednjič si je pa premislila in odšla, ne da bi bila kej kupila Za njo je pa g Weber pogrešil tndi srebrno uro ter zadevo naznanil policiji. Čsz nekaj časa pa je stopil na voz električne železnice pri postaji ^ »varna »E vropf « »mcŽ p stave« ter »snel« z voza nekega dekleta v osebi M--rije Vidroarjeve in jo odpeljal na magistre t kjer so jo preiskali in našli pri njej ukradeno W*ber;cvo uro P ij&telj'C"> ur »r, oddali sodišču.
— Nesreči. Dne 7. t m. je prišli v S ž&m ljubljanski sprevodnik Anton Cuk ped stroj za odmetavanje an?ga in ga je na nogah tako poškodoval, da so ga morali peljati v Ljubljano na njegov dom ia se dvrnv, da bi Ecrgei še kdaj opravljati s!n$b ■. Cui je cče peterih otrok. — Tudi železniškemu čuvs<u Franu Laknerju je odvrgal želeinški voz v Trbovljah desno nogo Ravno take so tuii tega prepeljali v bolnišnico.
— Delavsko gibanje, v$foraj
se Ia odpeljalo t južneg.. kolodvora v Arntriko 7 Hrvatov in 4 Ogri nazaj pa je prišlo 10 Hrvatov. V Heb je š)o 10. v Muran 7. nazaj pa je prišle 20 Hrvatov — V četrtek je šlo v Ameriko 15 Slovencev, 1 Hrvat in 1 Macedoneo. 13 Siovercev je šlo na Koroško, 9 Hrvatov je pa prišlo i?. Pruskega.
— Izgubljene in najdeno
rečB« Poa snobova bsi M U* Medeno a je irg:il«i?a dva bankovca p i 20 K. — N=*fe» gospod je izgubil de nadnico h 4 K — l^gubljeaa je »ud; 4 K vred«na otroška čepica. — Glč. Aicjtij?L Juret>č«*va j* izi^ubiiu sl^to ionsko u'o, vredno 44 K.
— KateScIi sta se đve p^'ci (brakt-) v \T bijenu pri Sta leneE >3. ie velika, rjav«, & Črnimi 3f»oi, drag* pa majhna, bt-Ja, z dolgo dlako. K*or bi ju naše i, n*j ja?i to proti n&(?radi v Fripdio^i restavr-c:|i v G - : a * u št. 2 v L ubijani. — Pr-d poldrugim ttd k m se je pa iigu^ila m j^na črna n-»c« z znamko leta 1905, štev. 652 ki sliši na ime a puci a. O Ida naj se proti n«pradi na Rtmsai cesti štev. 18 v pritličju na levo.
— Liubljanska društvena godba orireUi dnnea zve^r knnoert v »Narodni kavarni« (Gosposke ui;o- ). Zftčete& ob 9 uri Vstop prost
— Jutri  zvečer je v restavraoiji pri Friedelnu (Gradišča) društveni koncert za člane.  Zj*četet ob 8. ari.  Vstopnina za čiane prosta, ne člani pl»ft*io 40 vin
— Šramel-godba konoertnje danes zveć v re6tavrawj*Kih prostor h hotela pri »Južnem kolodvoru«
— Jutri, dne 10. t. m. je z*itrkovalni in večerni koncert v gosaki pivar ni na Sv. Petra ce«t«. Vstopnina vs&kokrat prosta. — Jutri popoldne koncertuje »šramel godba« na Dre-cikovem vrhu
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 26 novembra do 2 decembra 1905. Število novorojencev 22 (= 29 4 °/o0) mrtvorojenec 1 umrlih 13 (=17 9°/0o); med njimi so umrli za jrttfco 3 »aled mrtv uU 1, za raz ličnimi boleznimi 9 Med njimi je bilo tujc-v 7 (=»53 8°/0), iz zavodov 9 (=69 2°/o) Za infekoioznimi boleznimi so zboleli, in sio«r za vrattco 2 osebi.
— Slovenci  v Ameriki.
Plin je vadušil v Om«loe Neb. Josipa Š u t e j a. — Na potu v staro domovino je zblaznel v
Jolietu Ivan Kofalt —Tretje-rednioeubijalke. V Cumberlandu •ta mati ia hči Žagar, ki sta are-tohiinski tretjerednioi. ubili pri vodnjaku neko Ivano Mlinar.
* Najnovejše novice. —
Polni nedeljski počitek v odvetniških  pisarnah je sklenila uvesti   dunajaka   odvetniška zbor uica.
— Zaprli bo v Solnogradu tovarnarja KO a i ga in njegovo ženo, ki ata najela par mož, da umore očeta tovarnarjevo Žene, graššaka Schmidgruberja.
— Brzovlak je skočil s tira med Miguneem in Mitzem. Oaem oseb je nevarno ranjenih.
— Velika tatvina se je izvršila v Š ipronu v snovanju prinoa Schaumburg-Liippe. z*ta danskega prestoios<;aslednika. Ukradenih je mnogo dragocenosti, med njimi dve zlati kt-oni.
* Influenca. Po Angleškem se Siri nova vrnta i* flaenc*. Temperatura v čioveku am-rno ra^te, pri tem pa se pojavlja tudi nevralgi|a. Nasprotno pa ne spremljajo te vrate ii fl lence revmatizaoa niti pljučne afc»k«il«.
* Najhitrejša vojna ladja je 9yDrai4.e<c9   u»t prtnea  L u s**
Battenherškega. Iz Sand H »rkt; v G bratt&r je ta lad:a pr:-pinla v sedmih dneh, sedrn-h urah in desetih minutah, kar se dosed«.j ša ni nobeni la^ii posrečilo
* Živalski instinkt. Pred mestom B^vreiithom je vei>fc ribnik, kateremu prav;jo jezero. V ribniku rede ž* več let par labudov, ki jih čsz zrno vzame k sebi neki gospod, ki stanuje kakih 600 metrov od lib nika oddaljeno. Ko je letos nantopii* prva mrzla no*, prišla st* labuda sama pred hišo imenovanega gospoda tdr čakala prel vratmi, da so se jim odprla.
* Up je sel povodi. »Q.*fd linburgcr Krei^bifrti« je nedavno prinesel sledečo not'oo: »Vrnil se je k svotim dragim n^kaj ćaaa pogrešani trgovec Sch. O ipotoval e bil po svojih opravfeih, ne da bi bti obvestil o tem svojo rodbico, ki je vs!ed tega živela v nadi, da se mu je pripetila kaka nesreč* «
* Rezervni eastniki na Francoskem. Na Francoskem primanjkuje rezervnih čaatnikov. Vojna uprava skuša z vsemi mogočimi sredstvi pridobiti mlade može za ta poklic. Vlada razglaša, da sc razdeli vsako leto 50 knžev častne legije samo re zervim Častnikom. Nadalje dobe re zervni Častniki tudi za izvenslužbeuo potovanje na železnicaii 50 do 60% popusta.
* Obsoieni   v petkratne
smrt. V Saragosi so * 11 j e kmetje zažgali neko hišo, v kateri je zgorelo pet oseb. Kmetje so priznali, da so za žgali iz maščevanja. Sodišče je izreklo sledečo čudno razsodbo: „Zaradi požiga se obsodi vsak na 10 let ječe, a zaradi petkratnega umora dobi vsak pet smrtnih kazni."
* Čuden spomenik. Nedaleč od severnega kolodvora v Berolinu se nahaja majhna kamenitna piramida, visoka okoli pol metra in s sledečim napisom: „Takaj počiva Kube, rojen 30. aprila 1892, umrl 30. oktobra 1898.u Ta Kube je bil vrabec, katerega so vsak dan hranili železniški uslužbenci, katerim se je vrabec tako privadil, da je vsakemu jedel iz roke. Ime Kube so mu nadeli po nekem železniškem usluž-bem u, katerega je ta vrabec posebno rad imel. Ko je vrabec Kube umrl, po stavili so mu tugujoči uslužbenci imenovani spomenik.
* „Strasna" revoluciia. N««*ft\j7ž,. umr a (tvorna i^r^lkn gr fica Beboafeld N^um nii q zapisi* * r*o tih spomin h iz viharrega leta 1848. kako so nekega dne menega soproga in še nekatere druge aristokrate re voiucionarji prsjt-11 ter imeh zaprte za poroke v avli vseučilišča G < fica niti s(ut?ia ni, kaj se je možu pripe tilo, temnč je mirno spala do svetlega dne, ko se n«g'o odpro vrata v njeno spalnico in pred nto je stal mjadenič s kalabrez^ri^m na glavi in s sabljo ob boeu Prestrašena grofisa je zakričala: »Kaj se j* zgodilo?« — »Ne prestrašite se, blag Todj«*,« je o<*go vrr 1 mladi mot. »Prifiel sem, da V** pomir-m « — *Z ■* - p a? K 1o pa ate?« — »Dijak sem tor nrtha;»m iz avle vseuc;ltšća, Z|er ie V -š soprog zaprt, toda lamčim V»m da se mu ne skrivi niti la*. — Po teh ba-lah se je poklonil in nairlo odšel. Kmalu pa ae |e zopet vrnil »Kaj je aopet za boga?« ga j « vprašala Še bolj prestrašena. »Ns vznemirtajte se, premtiostna ter oprostite, da Vas še enkrat nadl-ga iem, toda pozabil sem bil najvaŽne*e. Vprašati sem V«s hotel, kaj ima pre vzvišeni gospod soprog najrajši za obed«
' Sienkievaicz o Nemcih.
Par ŠKi trdo k *L C »urier E iro-i6 ■••)• je uvede! ankt-io o vprašanju, ali je rast nemšie moči koristna ali škodljiva oivilizaoiji in napredku Ijud-
atva. Med drugimi odličnimi možmi ae je oglasil tudi poljski pisatelj Hsnrik Sienkievvios. ki karakterizuje Nemce aledeče: »Na more ae reči, da bi nemška duša ne bila sposobna, ustvarjati in negovati vzvišene misli. Narod, ki je dal svetu Sahillerja in Goetheja, je dokazal, da ima tako sposobnost. Toda dandanes so Prusi e verigami zvezali to dušo. Ileal jim je sila in brgastvo. No, to ni dovolj, ker rasen kruha in pesti je treba imeti tudi neko moralno idejo. 8edanja nemška moč nima nikake moralne podlage, in is tega sledi, da razvitek take oblasti ne le da ni na korist celokupnemu človeštvu, temuč mu je oeio na škodo. Ziradi tega zbuja Nemčija povsod in pri vseh le mržnjo. To je edini narod na svetu, ki nima nikjer prijatelja, a osaraljea narod nima in ne bo nikoli imel toliko moči, da bi mogel prenašati breme splošne mržnje. Takšno je današnje stanje. Kakšna bo bodočnost, tega si ne drznem prorokovati. 01-visno je ol tega, ali bo nemška duš i premagala pruako ali se *go-)i narobe.«
* Mark Twain. Prvi ameriški in sploh svetovni humorist Mark Twain je o" haj*i 30. novembra t. 1. TOletnico svojega rojstva. Njegovo pravo ime je Samuel Langhorne Clemens. ,,Mark Twain" je le klic mornarjev, ki napovedujejo globocino vode („Pozor, dva čevljaPri tej priliki navedimo nekatere njegove izreke: „Resnica je naše največje premoženje. Bodimo tedaj varčni Ž njo! — Kaj bi pač bilo, ako bi bili vsi ljudje enakih nazorov? Le tam, kjer ima vsak drugačno mnenje, je mogoča konjska dirka. — Vsled izkušnje bi morali biti sicer pametnejši, toda ne prepametni. Mačka, ki se je enkrat usedla na vročo poarivaČo, se izogiba v bodoče temu prostoru, in ima prav. Toda tudi na mrzlo pokrivačo se noče več usesti. — Odpusti in pozabi! To ni težko, ako se stvar le prav raz ume. Neprijetne dolžnosti je treba pozabiti ter si odpustiti, ker smo jih pozabili. Pri trdni volji se lahko na to navadimo. — Razen naše levice ni na svetu ničesar tako nezanesljivega kakor damska ura. — Vsak, ki pride z novo idejo, je prismojen — dokler nima nspeha. — Mi kulturni ljudje imamo tri neprecenljive dobrote, za katere ne moremo nikoli dovolj zahvaliti boga: 1. svobodo govora, 2. svobodo vesti in 3. pamet, da se nobene teh svoboščin ne poslužujemo. — Vaja nas uei lahko prenašati nesrečo — namreč nesrečo drugih ljudi."
* Beg ez samostana. — Na Španskem se zadnje čase množe slučaji, da nune pobegnejo iz samostana. Posebno zanimiv je zadnji slučaj, ki se ie pripeti! •. HM'«liiua. Nuna soror Patrocinio de Ben Jose je zbežala v jutranji zori skozi ozko okno na streho ter od tam glasno klicala bližnje prebivalce na pomoč. Ker je samostan blizu trga, se je kmalu zbrala pred samostanom velika množica. Prinesli so dolgo lestev, po kateri je splezal policaj na streho, drugi policaj pa je žel v samostan. Ker pa brez škofovega dovoljenja ne sme moški v samo stan, so se mežcarji policaju zopersta-vili. Policaj se za to ni brigal, temuč je odločno zahteval, da mu odpro vrata v podstrešje, ker je bil mnenja, da je nuna na strehi blazna ter hoče skočiti na tla. Na strehi je policaj navezal nuno na vrv ter jo spustil na tla, ker v samostau ni hotela za nobeno ceno več nazaj. Na lestvi čakajoči policaj je uuuo prestregel v roke ter jo nesel po lestvi v naročju liki otroka, a muožica spodaj je navdušeno ploskala. Na cesti pa je Čakal nuno tudi že mežnar, ki jo je skušal pregovoriti, da bi se vrnila v samostan. Ker je bilo prigovarjanje zaman, jo je skušal spraviti s silo. Te daj pa se je občinstvo zavzelo za nuno ter mežnarja neusmiljeno premlatilo, a bilo bi ga linčalo, da ga ni policija iztrgala in spravila v samostan. Na policiji je nuua pripovedovala, da so jo v samostanu pretepali ter jo pustili po 14 dni stradati ob samem kruhu in vodi, a vse to zategadelj, ker ni pri skrbela dovolj denarja.
* Odvedena nevesta. Pred tremi meseci je v Parizu odpeljal neki mlad mož bogatemu meščano njegovo edino beer z njenim sporazumljenjem. Mlada zaljubljenca sta se na tujem poročila, kmalu nato pa je dobil ne srečni oče od svoiega vsiljenega zeta sledeči račun: 1. Štiridnevna najemnina za avtomobil 400 frankov. 2. Odškod nina za dva povožena psa 1000 frank. 3. Za bolečine neki stari Ženi 200 fr. Razglednice prijateljem in znancem 40 fr. 5. Dišečo vodo, heliotrope in parfum za Suzano (ker ni mogla prenašati bencinovega smradu) 100 fr. Ker pa sem Suzano poročil, dovolim Vam 10% popusta.
* Ponarejanje denarja v Amerilaia Nikjer se ne ponareja toliko denarja kot v Ameriki. Pred krat kim so pa veliki množini ponarejevalcev prišli na sled in uničili vse stroje za delanje denarja ter denar sam. A to ni bilo lahko, kajti strojev, litografskih ploč, modelov  raznega denarja,
fotografskih aparatov in vreč, napolnjenih s ponarejenim denarjem je bilo toliko, da so napolnili z vsem tem več voz. Papirnati denar v znesku več sto tisoč dolarjev so sežgali v veliki peči državne zakladnice. Kovani denar pa so odposlali v Filadelfijo, kjer so izločili plemenito kovino. Pri tem se je izkazalo, da so imeli ponarejeni sre brni dolarji več srebra v sebi nego pravi dolarji.
Književnost
—   „Učiteljski Tovariš".
St. 49 Vsebina:  Kje dobiti denarja?
— Naš denarni zavod. — »Lahrer-bund« in mi. — Nadaljevalni tečaj za kranjske učitelje. — Klic po kruhu.
— Okrajno nadtorništvo na Primorskem. — D"»p;s: — Ia naše organizacije. — Književnost in umetnost.
— Vestnik. — Listnica uredništva.
— Urarlni razpisi učiteljskih s'uib.
— Inserati.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem.
Hlapec, katerega se je tjreba bati. Jožef Mačeroi, hlapec v Zagradttu, je strašen človek, kadar ga prime jeza. 8 septembra je bil tako ves divji, pa je sg'abii pred neko gostilno fanta Aniona N)vaka, ga vrgel na tla, skočil Ukrat nanj in vselej veselo zaukal. Novaka je rešil nato gostilničar in ga odpeljal v sobo, v katero se je Maeerol kmalu pridrevii in zopet zgrabil Novaka, ga vrgel na tla, skočil nanj in veaeio zaukal. Gostilničar je imei z ženo in hčerjo do?o>j opraviti, d: ga je s pomočjo atolovih nog spravil pred vrata. Ker je Mačerol zunaj z odprttm nožem gro* i, bai se je krčmar, da bi mu ne razrezal komatov p'i hlevu. Zato jih je šel sprav t Mičarol je okoli njega rretal klobas ob tla in rjul: »C* te dobim, te veš ne bo!« M*čerol je bil obaojen na 6 mesecev t*žke ječe.
Ker je pomagala svojemu sinu iti v Ameriko, ie bila obsojana Ana Paznik na 5 dni zapora in 10 K globe.
t®M&mk% ia Drzojavaa pekočih*
Dunaj 9. decembra. Casar je sprejel v posebni avdijenci vojnega ministra Pitr o i c ha in ministra notranjih zadev Bvlandta.
□ima] 9. decembra „Frem-denblatt" poroča, da bo imenovan za nadškofa v Gorici tržaški škof dr. Nagi. Skof Flapp ostane v Poreču. Naslednik Naglov v Trstu še ni določen.
Dunaj 9 decembra Zboljšanja plač uslužbsncem državnih in privatnih železnic stopi v veljavo z novim letom.
Budimpešta 9. decembra Vest, da bo gref Tisza imenovan za poslanika v Berolin, demen-tujejo.
Belgrad 6. decembra. V Pri-zrecu je skušal mohamedanec Mahmud S«nan umoriti ruskega konzula Tuholko, kar so pa preprečili konzulovi kavazi.
Petrograd 9. decembra Za naslednika umorjenega generala Saharova je imenovan g<±neraini guverner v Saratovu M a k s i m o v.
Petrograd 9. decembra Car se preseli v Gačino, Kjer bo nastanjena posadka 3^00 kozakov. Uslužbenci na carskem dvoru so prosili za zvišanje svojih prejem kov, kateri prošji je minister na carskem dvoru takoj ustregel.
Berolin 9. decembra. Iz Pe-trograda se poroča, da je stališče ministra Dum ova omajano in da zopet rase vpliv grefa Vitteja.
Berolin 9. decembra. Iz Pe-trograda javljajo: Revolucijonarno gibanje po deželi narašča; zanesljivih vesti o dogodkh v zadnjih dneh pa ni moči dobiti Upornost med vojaštvom se tudi vedno bolj širi. Mornarji v Petrogradu, ki bi imeli biti odposlani v Kronštat, so odpovedali pokorščino. Vsled tega so ostali na svojem mestu. V Rigi so bili zadnje dni tudi veliki nemiri
Berolin 9. decembra. Iz Pe-trograda javljajo, da je stavkarski odbor sklenil izdati poziv ua narod, naj vzame svoje denarne vloge iz hranilnic.
London 9. decembra. Repre-zenfcantska zbornica Z'idi njenih držav je dovolila 11 irrlijonov dolarjev za gradnjo Panamskega prekopa.
Cannes 9. decembra. Tu je amrl bivši predsednik republike £quador, Dell a Torre.
Gospodarstvo«
Tržno poročilo.
Tendenca na Žitnem trgn postala je ta teden prava zagonetka. Vse je pričakovalo, da se bo pri premembi vremena tudi tendenca premenila v smeri navzdol. Zgodilo se je ravno nasprotno. Vkljub dejstvu, da bo v Argentiniji in Avstraliji v kratkem spravljena prav dobra letina — ni tistega izvoza, ki bi ga moralo imeti to za posledico. Amerika ima pripravljeno dokajšnjo množino za izvoz — vendar ne pride s tem plus svoje zadnje letine na trg. Rusija z neko krčevitostjo izvaža znatne množine — vendar se cena ne omehča. Pri nas je bila letina notoriČno dobra, upanje, da se po Ogrskem eeste skoro popravijo, je tu, "5Uini kupujejo z veliko rezervo, — samo dejstva, ki bi morala vplivati na nižje ceae ln vendar so se ta teden ojačile! Ravno ta teden, ko 3mo bili z vso gotovostjo pripravljeni na redukcijo! Producentje so vzlic skrčenemu prometu vse prej nego vsiljiv: z blagom. Ni jih volja popuščati na cenah, oni ne uvažujejo nobenega zgoraj omenjenih momentov in zahtevajo od Časa do Časa trdneje cene. Kje iskati temu vzroka — je težaven odgo vor. Ce ne deluje na svetovne cene da nes ruska anarhija — potem moramo imeti v kratkem preobrat. Na Ruskem do hujega, kakor je, menda tud« že ne bo več prižloj pa naj pride že karkoli, do nekega konca mora že tudi enkrat priti.
Pšenica se je proti vsemu pričakovanju ta teden efetivno in za termin dvignila. Vzroki prejšnje trdnosti so postali ta teden protislovje učinkom, ki smo )ih doživeli. Vreme se je popravilo, cene pa se zato niso omehčale, pač pa ojačile. Nekatere boljše provenijence Še vedno manjkajo na trgu, utegnejo pa se pri nadaljnem lepem vremenu kmalu pojaviti.
Koruza je namigavala cene ne koliko ublažiti,  prernsiila   pa se je zopet in notira dan za dnem tudi za termin višje ceae.
Oves je tudi mislil cene zuižati, povzpel pa se je zopet na staro višino.
Petrolej notira za Kranjsko nespremenjene cene, za severne kraje pa jih je dvignil za 1 krono. Ne ve se, če bo še ta mesce cene dvignil, zgodilo pa se bo to prej nego ne.
Špirit. Rektiiieirano bongout blago tendira trdoeje, konkurenca pa Melasse-špirit še vedno oferira dasiravno je ta kvaliteta za 4 — S kron kakovostno men j vredna nego rektificiran bongout špirit, na kar ponovno opozarjamo interesente.
Sladkor notira za rafinado enako prejšnjemu tednu. Rafinerije so s ponudbami prav redke. Vsekako je videti, da prde do kartela.
Riž se je vsled nedost^janja blaga znova podražil.
Kava tendira za lepi zeleni San-tos zelo trdno.
Narodovo zdravilo, latto se sme imenu vat bolet-> i utesujoče, mišico m živce krep-čujofie, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol'*, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri dragih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na D UNA JI, Tuch-
lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLJ>-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.     2 7—17
Dohro ifloitmtV ztli-avllo. Med
domaČimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter jeve    lekarne    v    Pragi izdelano
LIMMENT. CAPSICI COMP. s „sidrom* nadomestilo za rPatn Exweller s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji in jo je spoznati po znanem sidru.
Svila za ples
od 60 kr. naprej per m, zadnje novosti.
Franko in ase oenrlnjneo se pošlje na dom. Bogata zaloga vzorcev s prvo pošto. T , varna za svilo Ifl enneberf, Zujrlefi.
4 61-4
Kdor  ljubi   kakao in čokolado,   temu bodi priporoćon:
Ivana Hoffa
ki i 11 h n.iim iiij 'olši'n v gtbi. jo tonj najlaže prebaven, ne provsroea nikoli zaprtosti in
J«   ob   i:;«ji>«)lj j«Mn   okusu   izrfcilr.o poceni. P ris te :        <j     imenom Ivan ±£off in z levjo varstveno znamko. Zavoji po 1 * kg 90 vin»'jev Dobiva
-   ■/«   -  50       » se povsod.
Oosp. Juliju Schaumann-u,
lekarnarju v Štokeravi.
B u f f a 1 o, N. Y. Sev. Amerika 12. februvarja 1902. Prosim, da mi blagovolite poslati Še dve škatljici želodčne soli, kakorsno sem že imel in s katere uspehom sem prav za dovoljen.       S spoštovanjem
Jo/«*l Pavloilr.
Sanskimost (Bosna), dne 16. septembra 1899. c 164—4
Pristno se dobiva pri l^deloateleu Juliju Schaumaiin-u, dežel ulteui stanov tilteiu lekarnarju v Stoke-rovi, dalje v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena škatljice K 160. Razpošilja se s pošto vsak dan, a ne manj kot 2 škatljici.
^JBOLJ^J
I "APENTA'
I ■eteorologičao poročilo.
rutu* u*đ m.witm soe-t.   tir+inj arseni ttaa T5*> f-
Forman
proti
V zalogi jo imajo : Mihael Kastner in Peter Lassnik, dalje se dobiva tudi v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami. 3288-6
Škatljica 40 * i n.
Po vseh lekarnah.
Učinek presenetljiv*. Ob pričetku na hoda skoro nezmotljiv uspeh.
3507 12
Zahtevajte
Mustrovan cenovnik
podjetja za žarnice „Ideal"
BI u |co Pollak
I>n.\!,Vl.,Wallgasse84.
Cena lepa svetloba brez inštalacije ia nevarnosti. Poraba l1 4 kr. na uro. 2452 22
Javna zahvala.
Gojenke Haubs-IIuthovaga zavoda podarile so po posredovanju godč. Poka pl. Pokafalva iukajšnji šolski mladini za Miklavža večje število tople zimske obleke. Poleg teh pripomogli sta k lepi „miklavževiniu gespa Zalaznikova in goc. Poka pl Pokafalva. Vsem tem dobrot-nicam, osobito vodstvu imenovanega zavoda, izreka podpisano šolsko vodstvo najtoplejšo zahvalo.
Šolsko vodstio na Karolinški zemlji
dne 9. decembra 1906.
Fran črnagoj.
Kožuhovir
10 9 U
za gospode in dame v najbogatejši in največji izbiri.
LEOPOLD KLEIN I
DUNAJ, L, 301323 Dominikanerbastei 19.
Najboljše in najcenejše nakupo-vaiisče za damske plašče, žakete in  moške kožuhe.
Ilustrirani katalogi gratis in franko.
Prirodna rudninska voda
IVT&jči&ci
natronskl vrelec
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi,
diabetes, preobili scatniSni kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavit
GlavDa zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Ksstnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 2449-10
Proti zobodotu m gnilobi zoo
Izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
vi utrdi dlesno in otl*tr«inJiij# neurij t-tno mapo tz u*t.
1 0««Hk.ltM»tea/a as navodom 1 14.,
Blagorodnemu gospodu LevNllItu, lekarnarju v Ljubljani.
Va5a izborna Melusine UBtna in zobna
voda je najbolj&e sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam Obenem pa prosim, poSljite &e 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangi, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1905.
Del lak&rsa WL Leusteka
i Ljubljani. Haslieva cista št. 1
loč novozgrajenega Fran JoSefovogs inbr 22 49
Borzna poro Ljubljanska	ćula	
		
.Krodltna banka11 *	LJubljani.	
Uradni kuni da d, bore« 8 decembra t'J05.		
		■oso
■•/g majeva renta.....	99 7&	99 95
,:   sreorua reata ....	99 fin	99 8>
i', avetr. kronska ranta	99 75	j 9^95
,    alata        m       . .	117-6(J	117 80
o/raka kronsks ....	96 2>	95 45
n    «i*ta      m   . .	U3-. 5	11**68
»•/« posojilo dežel« Krac: .		101-
0 posojilo meaU Sp'.';*: .	I00-6C	iOl'60
	UK» -	100 —
, bos.-har*. Šal  po«. 190$	KOSO	101-SO
e>§ka, dai. banka k. e.		100 -
i; C    B       « »*•••■	99 75	10-
IVtVf Z5t- P5snl*        d- hiP- *-*	IGO 46	101 45
i1 gQu   paSt.   kom.   k    o. a.		
lC°/o pr.. .    aait. pisma Icnerst. hr.	10810	10710
	100-50	101'60
j    ^            ogrske cen.		
doc. hr.  . ...	999 .1	i oo*—
», psa. &fcT. hip. ban. .	100-—	IC0-20
r       ob!,  ogt.  !okalo?h «•		
	9t 5	I 0 50
•*/■*/• oW* ^k?* in<*» banke		101 2
tFL prior. Trat-Psr«^ 'ok. »«!	2990	
iu/a prior. dol.           . .		100*—
l*/t   B   jul Ići. aap. t._ .	116.-	3 7 —
IVt#/i *T8t        H     f' 9' •	3 070	101 70
Min		
lt«Sk« OO h 18603 t	88 —	!   90 —
>    „ m laaa . . .	89 5	291 50
3ssk*	>68 —	ar>—
som. krod. 1. £n::<iJo	j 296 -	.02 50
a      .   H. m	j 29 i —	
3    tfajr. hip. bank« .	S57- -	62 00
3     arbsko a fr». 100* —	^CO -	07 —
„     tor&kr ...	14578	4-5 75
^asilika        iro5ka« .	4 4 S	«645
Sroditm	| i72 —	*83 -
	-9 -	84 —
Srakovske 9	91-	-8 —
Li:-akljanaka	64 —	70 —
tvat rad. kriia	R2 -	!i4'-
0«t.    M a	?.2"	34 60
ctadolfaT« c	50	54 —
3aiebarSk«		7* —
'•snajik« V*« .	27-	hQ* —
		
Mbm SeUznio«    .  , J	1 8 75	♦19--&
Državi«« idleanLf^   , ,	•'•»•26!	60'2S
Lvatr,-ognk« inocn« Ml	i a >	J *40 —
4>Titr. kredite« bank« <	' > »o —	rt67 —
2««^* a	185 5"	786 50
Sivnofltenaks        a       . .		•-47 —
Prszuogokop v MoitB (Sr&sj	a' - i	^73-
A\lpuirti9 caontao .....	3iV al,	• 18-25
Pta&k« Žal. :udx. dr. .   ,   , .	tbli —	6^o —
2ima-M oranji......	25 —	526- -
Trb97l)>kt prem. druftb*    . ♦	284- -	288 —
lv«tr. *rožr<e tovr. tlmžt« , • 0^«ko sladkem* droŠho . a	&63 —	S67
	49 50	Si-
tatata		
0   k.-, ••kip ...	1 34	li 38
	19 (i	9- 9
tO marka. ,.....	U 61	23*69
^crcrolgpu!                .   «   • t	?3 98	i4'0i
«!ark«.........	117*66	i : ^85
Laški ^az»k«?«i , ...	95 70	9S-9U
iEOijj.....■   •   • «	263BO	tb4 bO
aiarjt......                         . .	4 84	t —
Žitno cene v Sudirrspeš*; Ddo 9. decembra 1?06. Tenaalm.
rfianiea	ac	april 1&06	■	100			17 < 8
n	■	oktober  . .	• m	100	II	•	16 76
R2	o	april   . .	•    • n	loo	1»	n	14 1 >
s.s>r*Mt	•	maj 1906	9	100	»	•	13 72
Ovea	■	april  .   . .	B	loo	1		14 3 i
neizpremeqjen
Dec.	Čas opazovanja	Scanje barometra v mm	I ^	V-d' r M*	
7	tt. z«.	7464	2 1	ml. svzbod	oblačno
8	7. sj. 8 gki&	746 1 745 7	14 12	al. j zahod al. jug	megla megla
■	9. art.	745 9	03	brozvetr.	megla
9	7. «ž. 9. pop	r439 7414	- 07 0*4	8l. jug brezvetr.	megla megla
Srednja temperatura sobote 2 9' nor-maJe: 06'' in nedelje: 1*0", norm. —07'. Mo-krina 24 arah: 0 0 mm in 0 0 mm.
Teško prebavljenje
katar v Želodcu, dyspepslja, pomanjkanje slasti do Jadi], zgago itd., kakor tudi
kata** v sapniku,
zaallzenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
alkalična kislina
po iarekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. c89l—4
GOSPODIČNA
yešča slovenskega in nemškega jezika, izurjena v pisavi in računatvu, želi vstopiti v kako prodajalno kot blagajničarka ali prodajalka, najraje pa kot začetuica h kakemu notarju.
Nailov pove upravništvo „SIov. Naroda".
394 <—1
V Ljubljani 80 dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah;
ta notarje,   odvetnike, trgovce ali banke ae odda v s »vbi
DEGEHGHI, Dalmatinove ulice
v pri«4td|L. 3226—20
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob in pritiklin se odda takoj ali s 1. februarjem za 200 gld. j na Dunajski cesti št. 69. 3946—1 Ravnotam se odda takoj
meblirana mesečna soba,
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom,  prijateljem in znancem tužno
vest, da je naš iskreno ljubljeni sin,
oziroma brat, gospod
Paskal Domianovich
c kr. suplent na drž. višji realki v Trstu
preminul včeraj, dne 8. decembra ob pola 7. uri po kratki bolezni v 37. letu svoje starosti.
Truplo predragega pokojnika se bo prepelj lo v nedeljo, dne 10, decembra
t. J. ob 4 uri popol Jne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Krištofa.
V Ljnbljani,    . decembra 1903.
PaMkal Dom'anorlrli, 14.»» ro 11 na  Don* latio vteh , starši.
Lota in Anu, sestri KI ko, brat.
Za obilno udeležbo pri pogrebu naSega ljubega očeta gospoda
Molja ueiepiča
izreka vsem najtoplejšo zahvalo
39»    rodbina Ueleplč.
Ljubljana, 9. decembra 19*>5.
Gorki i, Andrejev*, Skitalec, Bunin,
v
Cirikov   .-. .-. .-.
Novele in .-. • • .. .. ci ti.es.
Prevela
^liaiaUa, Crovekarjeva. 400 strani, broširano 4 K elegantno vezano 6 K. .-. .*. Založila
Ig. pl. Klelnmayr & Fed. Bambergova bukvana v Ljub Jani. 330«»2
Oidrich jfousek
pivovar mengeške piuovarnc 3937
žanuška JY(arcelli
'—N^^h naročena. Hg-s^—•
Več strojev za pletenje
?-o oeno proda.
Kje pove upravniitvo ,,Slov. NaroJau.
~. - » * r
ruskaS?
moderna.
I Zatekla
1 se je pred okoli 4 tedni velika psica ! (brake), rjava h črnimi lisami, ki čuje ; na ime „Rjavka", pred okoli 14 dnevi ; se je pa v vasi Vrbljeuje pri Studencu i izgubila Se drn<ra majhna pnica (brake) i bcia, z dolgo dlako, ki čuje na ime
„Bela". — Kdor kaj ve o teb psih. • naj to sporoči proti nagradi v Fried-
\oi\ restavrac ji, GradišOe 2. 3i»47 I -
' Drenikov vrh.
Jutri, 10 decembra t. 1.
KONCLRT
„šramer'-godbe.
Začetak od 1 A. uri.  Vstopni :a prosta.
K maogobrojnemu obisku vabi ^ 31. ItUS
3938-1 gostilničar.
gpisal državni mlekarski nadzornik
J. Legvart. 3790-10
Prepotrebtii roSni zapisnik za slov. kmet. podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd.
VSEBINA:
Koledar za 1. 1906. Zivinozdravništvo. Poštne določbe.        Važne postave. Živinoreja. Zapisnik za knji-
Mlekarstvo. govodstvo. Vinoreja. Zapisnik   za be-
Kletarstvo. ležke. Sadjereja.
Gena močno v platno vezane knjižice  z  žepnicama  1  K  80  h, s pošto 2 K.
Pri naročilu od 10 komadov višie se
'      ....       - j.   * -
razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmet. podružnice.
NaroČi se pri založništvu
Iv. Bonnč u Ljubljani.
B3B
se sprejmo v boljšo družino pod zmernimi pogoji na stanovanje in brano.
Naslov  pove upravništvo „Slov. Naroda". 388 i—3
Tdliki   in  m»jbni  bo  naprodaj pri
Ivan BllgganigU, sodarskem mojstru, Cesta na Rudolfovo železnico št. 5, Ljubljana. 3798—3
za okoli 30 - 40 glav Živine se odda v bližini Ljubljane v najem
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3888—3
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob in pritiklin se odda s 1. februarjem v Cžgaletotih udicah 3, pred sodnijo.        359S—7
r891-3
pcrabna in dobrih staršev se sprejme v trgovino z mešanim blagom
u Škocljanu It. 6 pri Mokronogu.
3813-3
Opravo
©peoerijo
se ceno odds. Več so  izve v Kolodvorskih ulicah štev. 35 v Ljubljani. 3900—2
odjemalec
za zaklane svinje
težke od 40 do 100 kilogramov.
Prijazne ponudbe na Teodora Grčtć, Bcsn. Gradiška, (Bosna).
U^tanovfveisa leža 1842.
ence
^ tRK05LIK41U*, SLIKAJU*
narisov in <qrbov
BK/IT/l EBERLl
Teteton R. 154.
Ivan Buggenig
že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
Cesta na Rudolfovo želoznioo št. 5,    Q0$r6d0V&lfliGa S{aR0V8nj 1(1 SiliZSb Ljubljana. 3799—3 *
G avnik za barvanje las!
Z navadnim česa-i      I    njem i;; ure menimo
£ -    '    i     sive ali rdečo lase '---^     v   pristno svetlo
-JC K. . plavo, i.jave ali pa §£. « Crne! Ponolnoma f% V"T neš k r= d i j i v' Se rabi
*^ lahkj teta in leta
Na tisoče v rabi!   Kcmad o K. Razpošilja
J. SchUlier 22a. Dunaju II 2
Kurzbauergasse št. 4.30. 29664
I.
G. FLUX
Gosposke ulico št 6 3869
lirlporoeu In nmm-ira le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za Mjjiifeljnvto In drujco«!. Potnlua
tuUnj. — A'atauene|e v pisarni. — Veslua In kctlftltor možno liKra postrežba zagotovljen a.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
AVGUST REPIC
sodar 50 Ljubljana, Kol azijska ulica 16
(tt Trnovem
izdeluje, prodaja in popravlja W vsakovrstne m
0ž*~ sode Tgu I
m po naj nI ž J tli cenab. P
J Prodajastare vinske sode. |
iflf nfflti Ite HililltlftUBOft 'i gjin Mg UMI"!
KAREL JANUŠ
juvelir in zlatar
s v Ljubljani, v Židovskih ulicah št 3«
B      priporoča svojo veliko zalogo
U briiiantov in diamantov, 1 zlatnine, srebrnine, zlatih g
g in srebrnih ur ter verižic g
f itd. itd. S
Vsakovrstna
popravila in nova dela
izvršuje točno in ceno h w   lastni   aelalnicl M
I v Rožnid ulicah št. 21. |
Prodajalka
vajena popolnoma prodaje, izurjena v računstvu, vešča slovenskega in italijanskega jezika in vajena domačega dela in deloma knharije, išče službe. Naslov pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 3926-1
P/ed poldrugim tednom iigcbila bo je ra#]hfta črna
z snamko ieta 1905 šte«i;k* 652 ki
na lmu
.puci
nt
CHda n*i a« pr< tt fisvrftdi na Rimski cesti štev 18 v pritličju ni lete. 3902-2
„Ne kliči vraga!" igra v enem
dejanju po 50 stot. po poŠti 10 stot. več,
Triio finl/i** Burka v dveh deja fflllju llum i njih po 60 stot, po pošti 10 stot. več; dobiva se pri spisatelju in založniku Jaki Stoka v Trstu („Narodni dom"), pri A. Ga-brŠČku v Gorici in L. Schwentnerju v Ljubljani. 3779 -3
li 2 učenca
krepka, ne pod 14 let stara, zmožna tudi nemškega jezika in s primerno šolsko izobrazbo, sprejme v trgov no z mešanim blagom J. Razboršek v Šmartnu pri Litiji. S896 -3
2 prodajalki
Ljudevit Borovnik
1 učenko
C 887-8
Hi
a m*
OTOGR
ki je popolnoma sposoben negativnega in pozitivnega retnširanja iu izkušen v vseh ostalih strokovnih operacijah, dobi takoj stako in prijetno službo. Ponudbe s sliko, spričevali in plačilnim zahtevkom naj se naslove na:
Odiikcvan! fotografski atelje Anton Jerkič, v Gorici, Primorsko. 3942—1
m I' o č i m
^aavaana
I Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domaČe živali, a 8U vin., in 120 vinarjev se dobiva samo
1 deželni lekarni ..|>rl Hitriji po* iii*»;r»J**   ITI.   LeuMt?*-i*t*  Iti  v Je i^arni   Ubalfl   pl. Trnk««-ja v
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem naetavljenju c-arn ra&eJ IS podgan mrtvih in torej lahko vsakomer priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne 11. lebr. 1899. 3 94-8      -SLo MTdLv^&m, mlekarija.
I! II !! (1 I! II !! il
m 9B u
II !l
9
Gasilna (kosti
17 ii
r*a| zahtevajo itusiroyani ceitovttik fvrdke
. Benedl
v £|ubl|ani
u Prešernoum ulicah št. 3.
j. s
Ml w$ m ^
w BiT^i žj«?t (Ferlaeh) n«t Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje staro 8amokresmce, vsprejema vsakc-vr«tna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vide puftke so na c. kr. pre*?ka?ie-valnici in od mene preakuSene. - ilustro-li vani ceniki zasionj. 49
Pan aram a- kos m o ram a
DuoKkl trs s. 3
pod , Narodno kavarno".
Od nedelje, 10. decembra do vštete sobote, 16. decembra 1905:
Izredno zanimiv poset
lestine, Sirije n Betlehema.
za  trgovino  s  papirjem   in galanterijskim blagom sprejme takoj
Fr. Iglic, Mestni trg št. ii.
Manufakturna
trgovina
se zaradi druzega podjetja pod ugod uimi pogoji takoj proda.       BIOS-II Natančneje pove Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št. I.
Prod s«
Pivovarna v Mengšu
bo dne 13. decembra ob 9. uri
prodajala no javni dražbi
hiša s stolarnc
tik nove elektrarne na okrajni cest 1 Poljčanah blizu želez, postaje.
Natančnejša pojasnila glede cene in plačilnih pogojev daje Posojilnica v Slovenski Bistrici.
preko ulice cd litra naprej prava na ravna hrvaška vioa: Popolnoma belo vino, Belo, rumenkasto l8trijansko črno Cviček, dolenjski
7»
crnu dalmatinsko
liter po 34 kr,
32 30 30 28
71
71
17 17
u gostilni na Bregu steo. 18.
3945
r
ijpill::; -
DSSCIiS
Oit--< 1 ^ «r« .      I J
kašelj, razkrajajo
■ ■ / ii
Mi ■ :,>/-
il p
> (0
b9
a
O .2 M-
— v:
O >ž _
— o
O se tO
o -»
a a
C
o
O S CM
i
Poslano.
Ht trgovcem In obrituom
vljndno naznanjam, da imam v zaiogi še nekaj tisoč ličnih
Ueliko presenečenje!
Nikdar več v življenju lake prilike!
500 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasno pozlačena, prec. ura, ki toćno gre in ki se zanjo 3 leta jamči, 1 jako primerno verižico : moderna svilnata kravat.i za gospode ; 3 jako fini žepni robci; lep prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom; prekrasen u snjat mošnjiček, 1 jako nuo žepno toaletno zrcalo, par mansetnih gumbov, 3 gumbi za srajce, vse 3U Oduble-zlato s patentiranim zaklepom, pat. nikljast pisalnik, ličen album s 36 najlepšimi slikami sveta, eleg. par. brosa za dame novost) par butonov s siinilibriljanti, jako podobno, 3 šaljivih predmetov za stare i mlaue; 20 stvari za korespondenco in 400 drugih različnih stvari, ki se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, ki je sama tega de L-ar j a vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poŠt. povzetju ali če se denar posije naprej. Dunajska centralna razpo-šiljalnica.
H. W**chtel, Krakov 220
reklamnih
sHiiioletforjeu.
» ;- - pripravni) novoletno darilo jako pnljubljen in ker ]e na njem vtisnjena tudi firma je to izvrstna vseletna reklama.
Pri naroČilu od 2b komadov naprej ne vtisne firma brezplačno.
Cene so izredno nizke in jih na zahtevo rad dopošljem. 3717—7
V založbi imam tudi
VeKi stenski kolBdar
za urade, šole, pisarne itd. po 60 vin.
bozi c 11 i h
m
n
m
krave, lelice in več lor.
3916     Piuouarna o Mengšu.
J. ZALAZN
Stari trg št. 21
= 7iUjatke: =
; Glavni trg 6 „ Sv. Petra cesta 26
J
-■5-
^5
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev. Cmih ali r'avih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih
čevljev, elegantnih in lahkih.
V«! -t pari Mumo .*» 14.
'/.% naročitev zadostuje dolgost.
i)907 Razpošiljanje ^k> povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Pri prve vrste avstrijski
zavarovalni družbi prot? požaru in za življenje
dobe |*©sr«*flo%»!el kot kra.evni ;e okrajni zastopniki dcbičkanoaen postransk. posel, kot giavm za sto c-raki in sLaini po* tovalei pa debro trajno službo.
Pcnudoe pod ,.l.)^ur>", Grncler.
posto restante. 15:2 32
KLAVIR
dobro ohran:en, ne velik, posebno pr.-praven za začetnike prodam za 120 K lahko tudi na obroke. — Prodam tud;
stružnico za les (Dretibanh)
jako močno, za 100 K. 3834—2 Josip Oblak, Šelenburgo>e ulice
v
ence in trakove
priporoča
50
Benedikt, Ljubljana.
A-
vgusl Agnola
Lmbliana
Dunajska ceste 13.
ittfeL< :
in
novoletnih razglede.
Ivan Bonač
trgovina s papirjem
T7" Zjjia^iljsbnl.
NB. Za nengajajoče se denar vrne.
3940
^936-1
0 CZUBA-DUROZIER & Ci
francoska tvornica konjaka Prornontor.       M>o**l%» imm*"«!.
00100^0^0^^^^^^ i
Izborna
zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše vrste
po nizkih
cenah.
I sJmiiw> |j«>iin lssl
■
Zdravniki pozor!
Razpis
službe distrikfneso zdrauniko
pri Sv. Tomažu bi. Ormoža
s skupnimi stalnimi dohodki K 1550. Prosilci za to službo naj pošljejo prošnje podpisanemu odboru do 15. januarja 1906.
Dokazati je starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, ueomadeževanost in znanje slovenskega jezika.
Sanitetni distriktnl odbor Sv. Tomaž bi. Ormoža
dne 10. decembra 1905.
3936-1
Načelnik: I. Skerlec
21
6 
Mesečno sobo
lep* opremljena, se odda na Dunajski cesti štev. 32 v H. nadstropja, posebno agedma za justiČne ali železniške uradnike 3924-1
Tečja trgovina
7. mešanim blagom v nekem trgu na >d. Štajerskem je pod jako ngodnimi pogeji takoj na oddajo. Več pri npTav-v.ištv* tega lista. 3047—1 i
Zavarovalnica za zavarovanje proti >gnj« išče izurjene
Grdoba!!! Si še zdaj nisi zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega papirja in
stročnic kot samo
Ottoman"?!
VI 3570—1
-.....- ^-TOT^tStim-
0£P0S£
OTTOMAN
■33
Sproiema aavarovanja Človeškega 2iv-liv1 a po najrasmovrstnejaib kombinacij., h i>od tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno sav aro vanjo j a doživetje in sum s mnanjfi^oCimi se vplačili.
Vsak Član ima yto pretoka petih tet pravico đo dividenda.
vzajemna zavarovalna banica -v    r a gr I. R»z. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačan« odškodnine in kapltallje: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
k vnefeBtoal MlovmnttUo • narodno upravo. 5—142
v«« pojasnila daj«;
Generalni ZA&top V Ljubljani. Ivvk* pisarne so t *as*u»j bac&nej hi5i jf tBoov*o«đUi£Eilii nlieaJi At«Yi
Zavaruje poalopia in premičnine proti polarnim fikodam po najni2jm cenah Škode canjuje takoj in najknlantneje 0£va najboljši sloves, koder postaje
Dovoljnje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne m obcnokoristne namene.
Seflektanti naj svoje ponudbe oddajo j
administraciji našega lista pod br. 100. j
3929-1 !
Dobro vpeljana
3 ^roaajo moke in časopisia v bližini mesta se zaradi selitve s 1. januvar-jem 1906 pod ugodnimi pogoji odda.
Poizvedbe na  upravništvo „Slov.
Naroda**.
3867-4
finske od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2Sdl 32
Fran Cascio
malfe«^«* ^-t«-v&". IO.
Tovarna za stole
Fran Švigelj
na Bre$u, pošta Borovnica
izdeluje vsakovrstne s&ole  od priprostih
do najfinejših brez vsake konkurence.
dar trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, kj jo zsstonj in poStnine prosto razpoBuja jtru. §ehwaneii-Apotheke
FrMultiuri a. J?I. 1600—30
s štirimi sobami in pritiklinami se odda s 1. februarjem 1906
v VVolfovih ulicah št. 12.
Poizve se ravnotam.    38?4 5
Cenit: na zahtevanje zastonj in franko.
331?
Zaradi preselitve v Ameriko, se proda  17.  proste roke enonadstropna
11 1 tfjfc JL s hlevom, gospo*
■ 1 1 ISfc la darskim pošlo
■ ■ " Pjem, dvojnim kozolcem in vrtom v Kamniku Št. 27
(Sutni' P.id Zapricami.
Hiša je na zelo lepem kraju v bližini kolodvora. ir<: 0 korakov ođ farne cerkve, zelo pripravna za kakega penzijoniata ali rokodelca Proda se pod zel" ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejema in pojasnila daie Ivan Jagodic, posestnik v Kamnika. Prostovoljna cu-Ežoa ho 12, decembra ob lu. uri dopoldne na licu mesta. Hh2&
Knjigovodja
se išče za trgouino z lesom.
Zahteva se lep rokopis, znanje sestavljanja bilanc in najboljše reference.
Ponudbe s prepisi izpričeval ter naznanilom zahtevane plače pod ,Bosna* na upra nistvo rSiov. Naroda*.   38v6 3
Spretnega
I Za večjo trgovino na debelo se ižče
okviziterjo
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
Več pove upravniStvo „Slovenskega Naroda". 3611—10
H II
Pariška svetovna razstav« 1900.
gra^LJDEi^^jiaMcSšwiW*'*!l
trgovsKi pomoči
ki je iznČen v špeceriji, železnini in ako mogoče, ki ima tudi znanje v predmetih deželnih pridelkov. Vstop takoj ali v 6 tednih, plača po dogovoru. — Mladi, čvrsti, pridni in pošteni imajo prednost.
Ponudbe naj sc pošiljajo uprav. „Slov. Naroda". 2&>2-3
kraj ko!
Z* vsako rodovi no važno rilustrovano knjigo o premno« I gem blagoslova z otroki razpošilja s prepisi več tisoCev, zahvalnih  pisem tajno »a*' 90 Tt v avstr. znamkah, «ospa A. KUPA Berolin S W. 2*0^
Denar za ranžiranje.
Za vse častnike, vse uradnike, vse stamovsk« oaebe. Najkulantnejsi pogoji in najnižje obresti. Prikladno odplačevanje v *0 do j 60 mesečnik obrokih. Brc« stroškov in hitra reSitev Najvišji zneski na obresti, užitke in založene denarje. Natančna vprašanja v nemškem Jezik« s poštnino za nazaj pod šifro ..Solide Geldquelle 9" na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj I, Rotenturmstrasse 9.        38fa9—l
+
Hig. gumijevi
predmeti
+
izvrstne kakovosti, orig. pariški, diskretni izbori vzorcev, tucat št 1 po K 260, St. 2 K 3 50, St. 4 K 6-, 3 velefini vzorci 8 cenovnikom, zaprto in franko, če se pošlje  K 1/SJ0 v  pisemskih znamkah.
HV.   RlMlKiKlH.   Dunaj 11,
Berggasse št. 3 3810—3
Dobiva se povsod.
11
f urar u Ljubljani,
^1   Marije Terezije cesta štev. il,
(Kolizej)
^ prevzema    v popravo
vse vrste ur, kar izvršuje pod jamstvom naj skrbnejše io najcenejše.
Najceoojši nakup
za nikljaste in srebrne ure n. pr. „Ros-kopfK reunontoarke, cilindrce in na sidro, vse samo prve vrste. 3927
'    praznikih, ^obot^l^ lu neiielfati
vso noč odprla.
kavarnar 7S—68
Kf»lodvorHke ulice št. 22.
Pravkar Ixh1o:
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23—159
Ko je bil zaCel Trdina v 1. letniku .Ljubljanskega Zvona" 1.18čl. priob-čevati svojo bajke in povesti, jeostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad oobko. v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, ulog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč naroano blago in pnebčujoč ga Širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj eam
Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in aicer:
„Bahovf huzarji in Iliri"
broB 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eieg. vez. 4 K 50 h. s noSlnino 4 K 70 h.
Verske   bajke   in  Bajke in
povesti o Gorjancih. I.
Droč. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, e!eg. vez. 3 K 20 h, a poštnino 3 K 40 h
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwealnerja
v X~jflva2»Bf auta! Prešernove uCice 3,
Izdeiovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št. II
priporoča svojo bogato zalogo novih in ie rabljenih    373—46 1
vosov«
Enonadstropna
nova hiša
z 2 prodajala i c ama in kletjo za vinsko trgovino, se pod zelo dobrimi pogoji proda. — Pojasnila daje Franc Vo-dišek, gostilničar, Resljeva cesta 22 v Ljubljani. 3615-4
j norega in starega, lastnega proiz-j voda, izvrstne kvalitete ima
prodaj
3760-5
Vabilo
na
I
ki se vrši
dne 14. grudna t. I.
pri Sv. Barbari u Halozah na Štajerskem
(selM« i»OMtitjt% J?Iožjs;iinJc*l>.
Ponujalo bode črez 100 vinogradnikov do :>000 hI. pristnega vina iz najboljših vrhov slovitih Spodnjih Haloz.
Obiskovalcem stoje ta dan brezplačni   vozovi   z   železniške postaje in nazaj na razpolago. ■> €>$»4»£ftmt»ii*JL
veleposestnik
1 Pošta Bedekovčina Hrvatsko.
Na Kranjskem, Štajerskem ali Primorskem kje v mestu, okolici ali na deželi v bližini kolodvora   in farne cerkve prevzame takoj ali pozneje
[ostiliaiipiajali
v najem ali na račun gospodična, ki je dobra kuharica. 3890—3 Ponudbe na uprav. nSlov. Naroda-pod „gostilna št. 3890".
Na nebeni mizi bi ne smelo manjkati
itnmjsrjm Me
(letllllt 1HS?)
prirodni pridelek  prve vrste iz kleti ekscelence pok. Škofa dr. J. J. Stross-mayerja, ki jo prodaja
D. Reidismano sin u Djakooem
uniju).        3744-6 Poštni zavoj z 2 litri franko K 6*—. Pri naročilih naj se navede tudi kraj, kjer jc pristojna finančna straža.
Uelika iižiot
dajo na
ti št. 3 pri A. Primožiču
bo nudila to leto nekaj izrednega, ker se bo blago zaradi takojšnje opustitve trgovine oddajalo za vsako sprejemljivo ceno.
Božična prodaja se začne v soboto, 9. decembra in traja do 20. decembra vsak dan od j> ure zjutraj do 1^>. ure opoldne, pa od 2i popoldne do 7. zvečer. Oddajale se bodo velike množine odmerjenega blaga za obleke v kartonih, vsa Obleka Že Od gld. T50 naprej.
Svilnato blago za bluze čudovito ceno. Svilnate prešite odeje, priložnostno darilo! Kavno tako preproge in posteljne garniture. 150 tncatov angl. liatist. robcev s Širokim   ažurskim   robom, tucat gld. 1*40. Žepni robci za otroke od 3 kr. do 5 kr. kos   Batistasti predpasniki   od 17 kr. naprej.
Zgotovljene moške in deške obleke skoro zastonj.
Moško blago je že v veliki izbiri in v zalogi in se bo oddajalo ceno. Uavnotako tricot-perilo, jnponi, svilnate serpe, moške iu daraske srajce itd.
Videli bodete, čudili se in kupili!
"9 9 2
3PxIstrie ruske s*stlošo ^Mi
.zvezdna znamka*
*M**
PROII OlIMk > t Hlitl
so nsijbolj&o.
3
Pristai sano z zvezdno znamke. Tvornica
Jamči za trpelnost.
Glavno zalogo ima Vaso Petričič v Ljubljani
Goesska pivarna.
Jutri, v nedeljo, dne 10. decembra t. 1.
zajtrkovalni in večerni
„«ŠRAME>1V GODB
Začetek ch 10. zjutraj in ob 7. 2Ve£eT. sou
Vstop prost.
Ivan Jorgo
urar **9:n 1
t*, kr. sodno zii|iri«4»žc»ii! frjjrovcr L fllmsottnaiiil, iEl»inino In ireiraia«
"—-na Dunaju, Hi 4, Rennvvag št. 75. =
samo 2 g!d.
stane pri meni pristua švicarska Roskopf remon-toarka na sidro ki teče ca kamnih. S seknuduim kazalcem 2^ Kr. več. Zdržim se vsake kričeče reklame, ker je to poštenega trgovca nedostojno. Delavnica za nove ure in cena popravila Nova \zmet se vstavi v vsake vrste žepno uro za 4 » kr. Velik ilu-Ptrovani rpn >vrrk ffrat'8 in franko.
tiad 100.000 konjskih sil imamo u napravah
sesalnega plina
Tfcfoblrojne velikosti do lOOPll so vedno v 'dela Iti se dobivajo 2fi*fi-16    v primernem roku. 'i^&ž&A
našega^sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. IVamf «?^Ka.c*J&ft ol>i*at
Langen & VVolf
touarna za motorje
na Dunaju, X.,
Laienburgerstrasse 53.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice
C kr. ravnateljstvo dri, Železnice v Beljaku.
vođ. Iz; voznega red.su
Veljaven od dne 1, oktobra 1906. leta,
ODHOD IZ LJUBLJANE in*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ori 24 m peuoC! nohrl vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Ifali Glodnitz, Franzensfeste, Inom ost, Mo^akovo Ljabno, fei Selataal v Auisee, Solnograd, čes Kleiu-Retnicg v  Steyr,  v Line,  ca Dunaj    Tia Amstetten
— Ob 7. mi 5 n sjntrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beliak, Celovec, Maran, Maaterndorf Fraasensfeste, Ljubno. Dunaj, cea Selztha v Solnograd, Icomost, čez KJein-Reitling v Steyer, u Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove Tare, Prago, Lipsko. čes Amatettea na Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osohn vlali v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Icomost, Bregenc Carich, ženeva, Pariš, čez Anstetten na Du^ai. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak • Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno. Oez Klein ReifiiDg Stvvr Line, Badejvnce, Pizen. Marijine vare Heb, Francove vare, Karlove vare, PrH£Q5 (v Prago direktni vos I. in II. razr.). Lipsko* na Donaj čez Amstetten. — Ob 10. nri poaoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franiensfeste, Inomost, Mouakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. iz ?1 razreda). — PROGA V NOVO MESTO iN KOČEVJE. Osebnj vlaki. Ob 7. o~ i? n sjntraj  osebni vlak v Novo   mesto,  Stražo,  Toplice,   Kočevje,   ob 1 ari  6   m pop. it.totakc
— Ob 7. uri S m zvečer » Novo mesto Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jul. kol PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri 23 ra ejatraj osobni vlak ■ Dunaja če* Amstetten, M -cako v, (Monakovo-Trst direkt. voz 1., II. raz,). Ir.omost, Franzensfeste Solnograd Line, Stejry Isl. Aussee, Ljubno, Celovec, Mali  Glodnitz, Beijak. Ob 7. uri VA m zjutraj osobni vlak is Trbiža.
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni v »as s Danaja čez Amstetten. Lipsko, Prago (iz Prag« direktni voz I. in II. razredaj, Francove vare, Karlove vare, Heb, Mari}ne vare, Plzeu, Budejevice, Line, Stevr, Paru. Ženeva, Cunn, Bregena, Inomost, Zeli ob jezera, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šoiehoi Pontabel. — Ob 4. ur 2*3 m popoldne osebni vlak a Dunaja, Ljubna, beizthala, Beljak* Celovca, Malega Glodnitza, Monakovo^a, :n> mosta, Franzensfesta. Pontabla. — Ob 8. uri 0t> ca zvečer oeubni vlas m Dunaja, Ljubna, Beljak?. M »rnna, Malega Gloduica, Celovca, Pontabla, čes Seiztha) od Inomosta in Solaograda, čez Klein-Reifliig iz Steyra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovvin v^r.v, Pragj, Iipskega. — PbOGA 12 NOVEGA MESTA IN aoCEVJA. O&obnf vlani: Ob 1 nn 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta k Kočevja, ob 54. ari 32 m popoldne iz Streže, Topiic, Novega ^esta, Kočevja in ob 8. uri 36 m svečer istorako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob V. nr 28 a zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m ivečer. — Ob 10. ari 45 m ^onač samo "L> nedeljah oi ,>ia«uikih in le v oktjbru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ EAJMNIKA MeSu- tki: Ob S. ari 4i» m tjutraj, oti 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvece, Ob &. or« 66 ponoc* 6«ut> ob ledeijah irazrakih in le v oktobru.  — Srednjeevropski čas ta Bfl lovnim čaiioro i
Li|d •
■ ■
n
SlaT. občio8tvu vljudno javljam, da otvorim s 1. decembrom t. I.
v Spodnjem Logatcu
(kotel „Virant*')
iirpin
vpeljane že od leta 1880.
Slavnemu občinstva se slej kot prej priporočam za obilni obifik {$! in blagohotno naklonjenost
z velespoŠtovanjem
Anton Zore
a »~<9 t» w «fc «»
u'Ljubljnni, Florljanske ulice It 26.
Josip Reich |
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozko ulica it. 4.
Sprefemališče
SeJenburgo ■e ulice štev. 2 fi
3BB I H IH ||
Važno!   mm Važno!
gsspodinje, i^m is živinoreje«.
Najboljša in najcensjša postrežba
za drogve, kemikalije, 2eliščaf cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašekj ribje olj«, re-dllne in poslpalne moke za otroke, dišave, mila in snloh vse toaletne predmete, ■notfoKrt*fl<*»»?> ^itarttt« in potrrbiirfine, klrurgična obve-zila vs&ke vrste, sredstva za desin- 3 fekcljo, vosek In paste za tla itd. — kj Velika zaljga najfinejšega ruma in y konjaka. — Zaloga svežih ml- R
lcrs;* vod In sol!) za kopel, g
OMastv. kBtm oddaja strupov. %
poRebr-   priporočljivo:  grenka sol, j
dvojna o^i, soiiter, enejan, Koimož, n krmilno apno Itd. — Vaanja naročila 9
ee izveajeju točno in sobdno. -n? Brogrerija *+-   M §
Anton Kanci
Ljubljana, Židovske ulice ŠLI. i
I4ii|»iiJ<» |*«» naJ%lt<JK razna zeliSča (rože), cvetje, korenine, semena, skorje itd, itd._
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg U
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
naj no vej *«? fnfon« po  n a i n i i i i ceni.
Cdiuovan z zlato kolajno  v Parizu 1904 In z ziato  kolajno in križcem v Londonu 1095.
H
1
ANTON PRESKER, krojač
Ljubljana, Sv. Petra cest* 16
pripon ča svojo veliko za'oro gotovih oblek za gospode In dečke, jopic In plašče«/ za gospe. nep>-emo6ljl-vih havelokev itd. itd.
Obleke po meri so po namovejftih ozorcih in najnižjih conah 'zvrSu jeio
1 v* SeimiL
trgovec z usnjem na drobno In debelo
v Ljubljani, Stari trg št 7
i I     priporoča 1
oIjBzoperprah
dosedaj najboljše, prosto ben-ema, smole, petroleja ter kislin
brez konkurance, brez vsacega duha
po amjajKalAgili cenah: 1 k«. NO h, ve« h 90 h, pri
nakupa veCjO mno2me se ceneje.
JfOVO! Patentirana JfOVO!
nepremoćijivo mazilo
za poćrnenje pujavih Čevljev, usnja itd.
Nova tovarniška zaloga suknenoga, platnenega, perllnega in modnega blaga
Jos. Petkosig
Ljubljana
t*
©t©
se priporoča za jesensko in zimsko sezono.
Vzorci so na zahtevo dopošljejo.   Ceno nizke. 2K26 31
CUNARD LINE.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
A JVI ERIKO!
Vsakih 14- dni   h ožijo "^^SJB parniki, opremi jeni s po dvema vija
koma in brezžičnim brzojavom, noseči po 10.000 ton
v smeri TRST- NEW-YORK.
Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik:
ANDREJ 0DLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta:   ^Paon-mia- 20. novembra  1905, -Oarpz, tLiau 11. decembra 1905,  „Siavoniau  1. janjarja 100t>.
Ilasrobne vence
U OJ
>N C
rt 2
O
o
v
o x>
<>
S>
far
1»
trakove z napisi
priporoča v najvtčjl izbiri
FR. IGLIC, Ljubljana
■ > <> <r
K*
3JL e s t n i   trg  š te a11. Zunanja naročila se takoj izvrše.
<>
<>
m
<^ O O
3276—14
Semenj v Zagorju
3984-3
bo letos v soboto, dne 30. grudna
Županstvo Zagorje ob SavL
Najcenejša in največja domala eksportna tvrdka.
1
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta.
Zm 18
Urar In trgovec
H. SUTTNER v Kranju
priporoča svojo izbornoz alogo najfinejših, nataočnih Svicarskh ur, ktkor
*^ najbolj sloveeih znamk: Šathan<«en,
Ornega, Roskopf, Urania i. t. d.
Zlatnine in srebrnlne, kakor nakraskl, verižice, uhani, prstani, obeski itd. Dajfinej&ega izdelka  po   najnižjih cenah.
Dokaz da je moje blago zires lino in ceno je to, da ra/pošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce nrarje in zlatarje glavnih mest.
fer5r?monTke,,r^" RaVn° J° lzSel "aJnOVeJSl ki«. Prava irebrnt Š^&eJ^fii vel,kl cenik' kateri «e puilje ^""-g t^i-t-.ii... iz pravda srebra       zastonj in poštnine prosto.       i0,ertje   VVJ'1?1 p°-
krovi  gl  4 85,   »u t
■
■
gl 3 95. ista h 3 moč. arebr. pokrovi gl. 650.
Moške ure 8/. naravne velikosti!   dot>nm iPiZJ***
54
51
Najznamenitejši
kemiki in priznani zdravniki so označili
Jasno vodo Kathe
kot edino   in najzaneslivejše  sredstvo   krepke in hit e rasti brade, las in obrvi.  V prav kratkem času presenetljiv učinek.
Steklenica K 2-—, K 3*-t poskusna steklenica K 1-40. Po povzetju pošilja'samo gospa _Kalite Mten»el, IlunaJ, XVIII. Schulgasse 3, 1. Stock, Tur 11. 3876—2
.j
JULIJA STOE v Ljubljani
^ Največja zaloga moških, damskih in otroških
čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih Ig goisserskih gorskih čevljev.     nos 3s
Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah.
]V«Jeei»eJše kupiUoni, ki dobi za zbii*-mo ceno dobro in solidno ~s3£;«d> iz združenih tovarn ,,l ti Ion Horios;ereu v f-eaiei i
——————- 1» Bilelu. ■
Kot edini zastopnik za Kraujsko, in Koroško priporočam slavnemu občinstvu svojo največjo zalogo najfinejših zlatih, srebrnih iu nikeinasuh natančno preizkušenih pristnih g|j 48d,64
švicarskih ur.
Moderne zlate, srebrne in nikelnaste veri-iSee, priveski, istianl, prstani in razoa moderna posoda, nastavki i. t. d. v največji izbiri na razpolago. Posebno priporočam kot najbolj primerna božična cftams-iftam ravno došle krasne prstane in uliane z t*rll J .;uii.
Vsa t mojo stroko spadajoča popravila Izvršujem loeno In eeno.
Ilustrovani ceniki na zahtevo franko in brezplačno.
w
Fran Čuden,
urar in trgovina z zlatnino  In   srebrnino  ▼ IiJubiJanS.
Prešernove ulice in fiiijalka na JJIestneni Ir^ti.
Božič 1
n
!xew-York ni Losdoa nista prizanašala niti evropski celini ter js bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla čila delavnih moči. Pooblaščen sem iz^r^iti ta nalog.   PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da ee mi povraa gld. 6*60 in e«cer:
G komadov najfinejših namiznih sožev 8 pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih patsntiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov        „ „ Jedilnih žlic;
12 komadov „ „ kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalaica za juho;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viitnria čašic ja podklado;
2 komada etbKtmh la '.iznih svečnikov; 3574 - 6 i fcomad cedilnik za čaj;
1 komad najfinejša sipalnica za sladkor.
"i.SS komadov slra^aaj  ssan&o ^td.
,^    ; Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj do-
% biti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Aineričansko patent srebro je skozi in skozi
H bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let. za kar se garantuje. V najboljši do-
I kaz, da leta inserat ne temelji na a*&ii5iJS*ŠHai. »i€sj»**R*Ig£ zave-
Ifl-šs znjem se 8 tem javno, vsakemu, kaieremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez
"*    1 zadržka Knesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to e*ft**»ai*>
' ' gortihuro, ki je posebno prikladna kot g*rekr»sno
B9F~ božično davilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. — Dobiva se <?dino le v
eksportni  hiši   amerieanskega  patentiranega  srebrnega olaga
na Dunaju !L, Rembrandstrasse 19/M.   Telefon U597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpoBljo. ftj Čistilni prašek za njo stane lO kr. !?
-   Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko .zdrava kovina).        $ Jj* Izvleček Iz ponvalnlfo p&s^m. *T fc1
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
ako zadovoljen. Ljubjana.      jako zadovoljen.
Oton Bartusch, c.inkr. Btotnikv27.pešp. Tomaž Eožaao, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. — St. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamile Bihm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Sarajevo, 22. oktobra 1904.
S poslanim jedilnim orodjem sem prav zauovoljen
Mihael Kovaeević, pom. uradov ravnatelj pri dež. vladi v Sarajevem.
Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje!
t v. f-.lfn   k-\ i;
• >> • * -
%
♦
Pozor! Čitaj! Slabemu moč!
Peakraske &r,apljlee In sla-
Tnnfhit zel, t(. sta dan^s dve naj-pri!jubljeDejši 'judski zdravili med naruckm, ker ta d?a leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vee strani sveta.
Pak ras k e kapijlee delujejo jzvratto pn vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti i i želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjujejo mrzlico in vsq druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajZlravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljfte Bredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v
4
nobeni meščanski in kmetski hiši. - Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juršić, lekarnar v Pakracu št. 109, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s postnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stokleničio (2 ducata) 8 K 60 v., 36 stekleničic (a ducati i 12 K 40 v., 48 stekleničic (4 ducati; 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov  18 K.
Manj od 12 steklenic se ne razpošiija.
Slavonska zrl se rabi b prav sijajnim in najboljSim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolttlosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodeč ju, in odstranjuje goste sline ter de'uje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (sušici).
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K *-o »v <• o;!2!nalne steklenice 5 K 80 v., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. — luauj od dveh steklenic se ne nazpošilja.
Prosim, da ee naročuje naravnost od mene pod naslovom: 3^92-8
P. Jurišić, lekarnar v Pakracu št. 109, Slavonija.
o
hm
C3
Najvo&ja zaloga navadnih do najtinojilb
otroških vozičkov
In navadna do najfinejša
žime.
M.Pakič
v Ljubljani.
lunama naročnikom ta laiilla i aavzatjia.
Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na lil, dunajski mi dni razstavi
1. maja 1904. pod pokrovit. •V Nj. cea. in kr f> Visokosti pre-B bvetle gospe j£p'v nad vojvodin je
Marije iosipina.
P.CASSEBMAM
krojaška obrt
v Liubliaui. Šelenbur^ove ulice štev. 3
se priporoča v izgotovljanje moških
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju.
Priznano solidno delo in zmerne cene.
Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
j   <a®o-    -oeg^o- ^a®c^
J
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
^ šivalaih strojev,
n m
glasbenih a\1oniatov
in
pisalnih strojev.
i
Veliko zalogo
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
SSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
■ ■
l
lOjZI). u
ljubljena
Pred Nko^rSjo Mi.
sch
50
21.
In novoletna darila.
Zaradi opustitve svoje manufakturne trgovine razprodajam vse v zalogi nahajajoče blago obstoječe iz fetofov In sukna za moške obleke, volnenega blaga In modnih porhantov za damske obleke, preprog, garnitur, kovtre, kocov, zimskih in zidanih robcev
za vsako sprejemljivo ceno 143-50
Franc Dolenc, Ljubljana, Stari trs štev. 1.
Po tem kazalu bodete lahko spoznali one prodajalnice
ki se v njih prodajajo! SINGER-JEVI šivalni stroji.
u Ljubljani, na Sv. Petra cesti steu. 4.
OB
71 49
S tem svarimo svoje odjemalce najnujnejše pred šivalnimi stroji, ki Jih ponujajo drugi trgovci pod Imenom ,,Original Singer". Ker svojih strojev ne oddajamo trgovcem, so stroji, ki vam Jih ponujajo drugI pod imenom ,,Original Singer*1, kvečjemu stari, rabljeni," od tretje roke dobljeni, ki niti ne garantiramo zanje, niti  ne dajemo nadomestnih delov.
co o
JcilCSlai
Vedno sveža, debela
25 za 2 kroni, I komad 9 vinarjev kakor tudi drugo
špecerijsko blago, moka itd.
vedno sveže in po nizkih cenah.
Strogo Solidna in točna postrežba.
Priporočam se s spoštovanjem
38C0-3
Anton Tratar
v Kolizeju, Marije Terezije cesta 11.
■IsJcb!
Stroji za pripravljanje
!R#3zalni stroji s s. rezanico s patentov&nim vrtilnim krožnim mazilnikom z lahkim tekom, pri-
hrani se 4O°0 moči. K * žalnih i za repo in krompir. Mlini za drobljenje in mečkanj o. Farilniki za živinsko klajo. Prenosni štedilniki za kotle z emajliranim!
ali neemajliranimi vložoimi kotli. stojeM ali jjtevoza\ za kuhanje in parenje živinske klaje, krompirja, za ranoge poljedelske in gospodarske namene itd. dalje
koruzni robkalniki. 3300—8^ Mlatilnice, vitli (greplji), jekleni plugri, valjarji in brane.
Izdelujejo in dobavljajo jih v najnovejši cd ikovani konstrukciji
P
lwlri
VFARTH & CO.
tovarne za poljedelske stroje, železolivarne in parne fužine
mivr       f i, Taborst? sse «71.
Ilustrovani katalogi gratis in franko
Zastopniki in prekupcl se iščejo.
I
C STUPICA
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1
= zraven Figovca =
trgavisa z ieleraime, poljedelskimi streji ia špecerijski* MagM
priporoča
Mod is Essiii mt ikm m in imm n t
Ih
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošča, ra2n« štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okni ^Patent Avstrija**, železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže Za sejdoje peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žra .-. samokolnice, nagrobne križe, tehtni C 6 in Uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, katarje, kovače
in kljttčavuiearje.
Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za votlo, pumpe i riHJaieo, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, st roji za posnemanje ndtl I i ni!--
kame, lične kletke in razna kuhinjska opralo.
Velika zaloga SlamorezniC, mlatiluic, gepeljnov, čistilni,-, trijcijev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in tihris /i i/d >!ov tuje ščeti in čopičev. y N—89
Dedno sveše špecerijsko blago in rajne rudninske vode /
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti .TišlerjV.
-si^ja^iaisiSLii
m
i
A. Persche
pred Škofijo 21
priporoča
največjo izber
kožuhov" '
po mi j »iž Ji ceni.
v sredini mesta ae pod ugodnimi pogoji takoj proda.
Več pove gosp. Ivan Sfobodnik na Bregu št. 8. 3781-3
■
Za božična in nouoletnu darila!
Klobuke, čepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
priporoča
3855-3
v Ljubljani, na Mestnem trga štev. 14.
Izdelke. Samo po njih postane uMiije j Hittnovltno in dobi tudi najlepši i »lesfe. — Naprodaj povsod.    i4 j
S*. Fcrnoleaidf* Dunaj i
c. kr. dvorni dobavitelj.     1095 j
Tvornica ustanovljena 1832.
Kleinoscheg * *
Derby sec
;j napravljen iz francoskega vina
Kleiooscheg <§><§> <§><§> Maraue d'or
381*5—2  'm _- _ X_______
napravljen iz tuzemskega vina.
Dobi se po*sed!
. .• i. * .
W
c
K0RNY
....   *.» -.£.:..-
Regstr. varsfv. znamka.
Tek vzbujajoči in slastni
elificvčevliker
3665-6
Zravniško pogosto pripor.
Dobiva se v zadevnih trgovinah kavarnah itd*
Poizkusni poštni zavojček po 2 07 'ali 4/035 litra po K 580 franko.
Tvornica x» li&epje,
J del. dr. POKORNY
Zaereb« Ustanovlj. 1862.
rs
BajHE^.r<s;j
ož: oulno
se radi opustitve odda po
izdatno zrržanih cenah.
Za Božič!
Za Božič!
i i
- -r :
m
Velika, izber
božičnih daril
kakur lutll
s7c 6 4
raznih predmetov za oRralenje božičnih drevesc
lastnega  in  touirnl»ike^a ;z«lefltu.
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfi« nejMlIt tort in vnakovrHliie^n •>kiiMneva j»«*e'v«. — V zalogi imam različnih deMfHnlit in coStoliiclii Hi bonhonuv ter poatcezaui tudi s finimi d#**ertiiimi vini in raznimi likerji.
T^ini  turiuski  £>**linl*ov«^o. "^Hl
Vsak dan sveže  medeiii*. orehom e in n<xl»ovf  potice, warkelj, pinee in «ir ujeto piclvi^ v pekarni pa fin tlomac rini kruli.
Slaščičarna, kavarna in pekarija
Stari trg štev« 21.
Mestni trg št. 6.    Sv. Petra cesta št. 26.
Za godove!
Za novo leto!
KSijKGKiagKI
Otvoritev trgovine.
Podpisana vljudno naznanjata, da sva ©t^fšla
Mestnem trg^io. s1
j od tvrdko:
Fellin & Dali'Au
trgovino z %*mt nf Kje r se bodo prod jala na debelo In na drobno
n
GO -
pristna tirolska vina
iz najinih lastnih vinskih goric pri Revo v južni Tirolski.
Od 5 steklenic naprej dostaviva vino v mestu vsakemu brezplačno na dom
Priporočava posebno naslednje vrste:
1. Groppello, rdeče namizo vino............. 32 k r.
2. Groppello,    „ „       „ (specijaliteta)........ 36
3. Bolo namizno vino (specijaliteta)............ 40
4. Marzenino, fino, prav prijetno desertno vino........ 38
5. Teroldigo, crno vino, izvrstno za malokrvne........ 42
6. Nassiol, belo močno vino z zelo finim aromom....... 45
Od 10 litrov naprej znižane cene. 4HI  P5F* Od 56 litrov naprej cene na debelo.
Velike množine se odpošiljajo naravnost iz Revo.
Z velespostovanjem
Fellin & Dall'Au.
37b7—3
i1
»UaiaUlj iu odgovora! ajre^lniK j Dr. Itaa Tsfiir
;>ftftaiua ia tlak ,JSarodm tiakiro*
54755