187. številka. Ljubljana, v sredo 19. avgusta. XVIII. leto, 1885.
liJiuia vnj.k (lun ■■»«»«"er, isinifU nedelje in praznike, ter velu po poŠti preieuinn za a v * tri j s k o-o ^er h k a dežele za vse leto lf> gld.„ za pol leta 8 #16!., za četrt leta 4 #ld., v.* eden mestec. 1 glu. *0 k;. — Za Ljubljano bnz pošiljanja na dom za vso loto 16 #ld. 2» eetrt leta 3 gid. 30 kr., za jede'i ?o«nri« t jrld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se pa
10 kr. za mesec, po   0 kr. m četrt leta. — Za tiijo dežele toliko več, kolikor pofttaUui znaša. Za oznanila plačnja se od četiristopne petit-vrste po G kr., če Re oznanilo jed enkrat tiskaj po F> kr., če »e dvakrat, In po 4 ki\, će «e rnkrat ali veekrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankov ati.     Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in n pravnistvo je v Rudolfa Kirbifta hi&i, .Oioilalinka stolba". U pravu i o t vn naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, L j. vt>e administrativne stvari.
Šest let Taaffejeve vlade.
y. Volitve za državni zbor bile so končane prve dni avgusta 1879. leta. Kazalo se je, da je nemško-liberalna stranka bila potisnjena v manjšino in da bode v novem zboru prejšnja opozicija imela večino, če prav le neznatno. Narodi, ki so skozi 18 let zdihovali pod nasilstvom protivnih germanizujo-čih vlad, oddahnili so se in pričakovali, da se bode novo ministerstvo vzelo iz večine, kakor je to navada v ustavnih državah. Knez Auersperg je že poprej bil odstopil in za volitev bil je začasni predsednik Stremaver, grof Taaffe pa je vodil notranje ministerstvo in volitve.
Dno 12. avgusta 1879. leta naznanil nam je telegraf z Dunaja, da objavlja vladni list nove ministre. Brali smo jih in marsikateri naših bralcev se je z nami vred zavzel in še jedenkrat prečital imena. Kajti mej vsemi osmimi ministri bil je samo jeden pravi zastopnik Slovanov, dr. P raž ak, čegar imenovanje je bilo tudi nam Slovencem simpatično, vsi drugi pa Nemci, in kar nas je najhuje zbodlo, naš prijatelj Stremaver ni le ostal naučni minister, temveč prevzel je tudi še vodstvo justičnega mini-sterstva. Toraj sta ravno tisti dve ministerstvi, kateri sta v jezikovnem oziru najbolj imenitni, bili v rokah odločno nemško-liberalnega pristaša. Kdor je v svojem optimizmu pričakoval bil bistvenih sprememb v vladnej sistemi, grdo se je varal in vse je teklo tako naprej, kakor pori Lasser-Auerspergom.
Državni zbor bil je sklican začetkom oktobra 1879. leta in sam presvetli cesar odprl ga je dne 8. oktobra s prestolnim govorom, katerega besede: „Avstrija bode — zvesta svojemu zgodovinskemu poklicu — zavetišče za pravice svojih dežel in narodov, stalno torišče pravice in prave svobode" — bile so od večine poslancev pozdravljene z navdušenimi bravo klici. In zopet so upali slovanski narodi, zlasti mi Slovenci, da iz inferijornega naroda, za kakeršnega so nas proglašali in zmatrali Nemci, postanemo ravnopraven narod.
Zaupljivo obračali smo se do vlade in do večine državnega zbora, katere del so bili naši slo- I
LISTEK.
Potopisne arabeske.
XIII.
Gospod urednik! Kdo bi bil mislil, da je za tistim mirnim, idilskim večerom, katerega sem Vam obrisal na spodnjem konci svoje poslednje-arabeske, prežala na me toli burna, zabave polna noč!
Dospevšega namreč isti večer s preprijetnega sprehoda po Dunavskem obrežji nazaj v Čerevie, vsprejela me je na gostilniškem vrtu, kjer je pri mojem odhodu še vladala blagodejna selska tihota, šumeča ciganska godba in množica veselo pojočih pivcev, da sem mislil, da Bem dospel na kak so-menj. Ko povprašam brdko krčmarico, kaj je povod temu izrednemu veselju, odgovori mi zgovorna ženica: ,,Ovako je kod nas svaku noč, kad je kod kuće naš načelnik l" ter pokaže na mladega moža z lepo dolgo brado, sedečega na čelu prostrane mize, okrog katere je bilo zbrano krdelo radostnih gostov. Na to mi je začela pripovedovati o njem naslednjo dogodbo:
Mož se je bil namreč nedavno tam nekje na Madjarskem zaljubil v neko prekrasno deklico ter se po kratkem znanji z njo oženil. Bilo Vam jelto
venski poslanci. Pa prva ni imela niti časa, niti j prave volje, zadovoljevati našim pravičnim zahtevam, državni zbor pa se je vsak dan moral boriti za svoj obstanek, in v strahu, da ne bi zopet bila v manjšino potisnjena, ni se upala večina energično postopati. V Gradci vladal je ekscelenca baron Kiibek po svoje kakor da bi za Štajersko ne bilo Taaffejeve vlade, v Trst pa smo dobili ekscelenco barona Depretisa, kateri se je naravnost obnašal, kakor določeni naslednik Taaffejev. In danes po šestih letih še sedita ekscelenca baron Kiibek v Gradci in baron Depretis v Trstu. S temi dvemi imeni je vse povedano, in nikdo ne bo vprašal, kakšne pridobitve imajo zabeležiti Slovenci na Štajerskem in v primorskih deželah. Kratki odgovor glasi se: n i č. Niti g. dr. Tonkli, ki je vendar vladi storil vsako uslugo, katero je zahtevala od njega, ni dosegel slovenskih paralelk v Gorici, niti g. baron Godel, dasi je sedel na jnko imenitnem mestu podpredsednika, pri vsi dobri volji ničesar ni mogel opraviti proti Conradovi samovolji.
Drugače na Kranjskem. Vitez Widman, ko je dosegel vrhunec svojega delovanja na Kranjskem, nemško večino v trgovinski zbornici in v deželnem zboru, bil je prestavljen vsled lastne želje na boljše mesto in par let pozneje povztlignen v baronovski stan. Prišel je na njegovo mesto Kalina in njemu se imamo Slovenci vsaj toliko zahvaliti, da so se volitve v državni zbor vršile brez vsega ut i kanja deželne vlade in brez vsega pritiska na vladne organe in od njih odvisne voli lce. Zato smo lahko povsod zmagali z narodnimi kandidati. Po sijajnem izidu državnozborskih volitev pričakovali smo za gotovo, da se kranjski nezakonito izvoljeni deželni zbor razpusti. V tem zmislu obrnili so se vsi slovenski deželni poslanci kranjskega zbora do grofa Taaffeja vlade 8 pismom, v katerem so razložili nezakonitost zbora in ga prosili, da naj na-svetuje cesarju razpust zbora. Grof Taaffe spravil je pismo v žep, ne da bi kedaj bil nanj oficijalno odgovoril, in slovenski poslanci so z ozirom na nejasno in nevarno splošno politiško situacijo stopili v deželni zbor. Le pokojni g. dr. Bleivveis ustavljal
ženitovanje sijajno in veselo, da se ga ne spominja j vsa okolica. Nevesta je bila neki toli mična in [ očarljiva, da se je svatje niso mogli nagledati i zlasti pa mladi ženin ni odmaknil očesa z njenega cvetočega obličja . . . Koliko senzacijo je torej napravilo, da je drugo jutro po poroki mož to svojo obožavano nevesto — spodil iz hiše ter še isti dan pri sodišči uložil tožbo za ločitev, katera se je tudi v kratkem izvedla. Ta velekrasna žena, o kateri bi mislili, da je kaka gorska Vila, bila je bojda po vsem svojem životu — salva venia! — gobava, kakor svoje dni svetopisemski Job, — zopet nov dokaz, kako neobhodno potrebno je znanje nemščine, ne samo nam „inferijornini" Slovencem, temveč tudi „inteligentnim" Srbom! Ko bi namreč omenjeni ženin bil vešč izveličevalnega jezika preomikanih Tev-toncev, ter kedaj bil v roke dobil Schillerja, vedel bi pač, kaj ta njihov pesnik veleva vsem onim, kateri si nakladajo rožnati jarem sv. zakona, namreč:
„. . . sebe, wer sich e\vij; binđet
Ob sich das — Herz zuin Ilorzen findet . .
Od tistega dne je navedeni Čereviški načelnik (župan) ves izpremenjen. Dočim je prej bil vrlo soliden miren in delaven, pohajkuje Vam zdaj neprestano, ter si išče vsakovrstnih burnih zabav. Danes na pr. se odpelje v Budimpešto, kjer preživi v šumnih druščinah po celih štirinajst dni; potem
se je tako pod Kalino, kakor leto pozneje, in ni ustopil v zbor.
Kalina odšel je na Moravsko, za predsednika na Kranjskem pa je bil dne 18. maja 18S0. leta imenovan g. Andrej Winkler, pozdravljen s tem večjim veseljem, ker smo, spominjajo se De Pretis-ovega imenovanja za Trst, bali se kakega presenečenja. Novi predsednik trudil so je, da nam je pridobil nekaj ravnopravnosti v srednjih šolah in na Ljubljanskem učiteljišči. Razpusta deželnega zbora pa ni mogel izposlovati, predno zboru ni sama po sebi dotekla volitvena doba meseca junija 1883. leta. Deželni odbor je tedaj do tega časa bil Slovencem nasproten, delal v interesu Nemcev, odpravil sloveu-sko uradovanje v deželnih uradih in imenoval v okrajne šolske sovetc samo svoje privržence, kateri še danes v njih sede, da varujejo germanstvo na Kranjskem.
Ako sodimo o pridobitvah slovenskega naroda na Kranjskem pod Taailejevo vlado in \Vinklerje-vim predsedstvom, razločujemo na prvi pogled dve dobi, prva, ki sega do razpusta deželnega zbora 1883. leta, in druga, ki se pričenja s sedanjim deželnim zborom. V prvi dobi se je kranjski predsednik z vso energijo potegoval za ravnopravnost Slovencev in kar se je v narodnem oziru obrnilo na bolje, zgodilo se je tačas. Slovenski poslanci bili so jedini, tako na Dunaji, kakor v Ljubljani, in zategadelj morala je vlada ž njimi računati. V drugi dobi od 1883. leta naprej pa Slovenci na Kranjskem nesmo le ničesar več pridobili, dasi je na gimnazijah in učiteljiščih še dokaj treba storiti, predno se sme reči, da je slovenščina res ravnopravna, in dasi je realka še čisto nemška, temveč v tej drugej dobi izgubivamo tal in nemščina se širi na kvar slovenstvu. Do sedaj imeli smo v Ljubljani le jedno čisto nemško ljudsko šolo, protestantovsko in na vadnici bolj nemško, nego slovensko. .leseni pa se odpreti dve čisto nemški šoli in n: slišati, da vsaj vadnica, kar bi morala biti po svojem namenu, postane slovenska.
Ni naš namen razlagati, kaj da je krivo oslab-ljenju slovenskega naroda na Kranjskem. Uzroki so
se napoti doli v Beligrad, ponavljajoč ondu isto življenje ; najrajši pa se bavi v Novem Sadu, kjer je poznan po vseh gostilnah kot vrlo gostoljuben, darežljiv veseljak. Ko se po večdnevni odsotnosti vrne v Cerević, povabi vse svoje prijatelje, najame kako cigansko bando ter se raduje ž njimi ob godbi in petji po tri štiri noči zaporedoma. Paš isti dan dospel je iz Novega Sada domov ter priredil zopet običajni svoj simpozij. Zbral je okrog sebe vse Č)e-reviške veseljake ter jih „častila (gostil) z vsakovrstnimi jedili in pijačami. In kakor sem videl, mož se no zadovoljuje zgolj z dobrim tekom svojih gostov, temveč skrbi in zahteva i duševne hrane. Vsakdo izmej njegovih povabljencev mora biti govornik, pevec, plesalec, kajti z napitnicami vrstilo se je petje in ko se je naveličal človeškega glasu, namignil je ciganom, da so mu zasvirali otožne srbske melodije. Vender tudi teh ni strpel dolgo: napi vši temu ali onemu, pozval je tovariše v „kolo", .— toda plesa se ni smela udeležiti nobena ženska, do katerih ima mož od svoje nesrečne ženitve nepremagljivo mržnjo . . .
No, nekam tja gori do polunoči sem gledal in poslušal to vrveče življenje. Vrlo so me zanimale dovtipne zdravijce, v katerih so Hrvati in Srbi sploh mojstri, še bolj pa milozvočne narodne pesmi, in pomenljive pesmi-napitniee.   Zlasti začetkoma Člo-
znani vsakemu, kdor ne gleda skozi očala oticijozoe Žurnalistike, s katero nas je v poslednjih letih osrečila vlada. Grof Taane je baje v privatnih pogovorih se večkrat izrazil, da se morajo razbiti vse na- j rodne stranke. Imel je pač v mislih znani izrek rlo- j rentinskega politika.   Razbijal je nemško stranko, ' pa ni dosti dosegel. Tudi pri Čehih se ni dalo ve- ■ liko opraviti, le mi Slovenci,  bolj rahli in mehki, \ bili smo dobra tvarina za tako razbijanje.
Ako si tedaj ogledamo Slovenci svojo narodno bilanco koncem šestega leta Taaffejeve vlade, mo-nuno priznati, da je jako neugodna in da se naš ! položaj v teh šestih letih pri dveh tretjina:i Slovencev ni le nič zboljšal, temveč še shujšal, na Kranjskem pa da se v poslednjih dveh letih vidno ; dela na razdor, toraj na oslabljenje narodne stranke, j
Mi ne zamerimo prejšnjim državnim poslan- j ceni, da vzlic svoji dobri volji in krepkemu pote- i zanju za narodne pravico neso dosegli večjih in vidnejših vspeliov. Prva leta visela je cela sistema v | zraku, ker se je utegnila večina vsaki dau spremeniti. V poslednjem času pa je prišlo na vrsto to- I liko kočljivih vprašanj in večina je postala tako ne- j gotova, da je vlada sama hitela zaključiti zbor.
Posnemati pa si morajo naši državni poslanci j iz malo veselih skušenj v preteklih šestih letih vodilo za svoje  delovanje v prihodnji dobi.   Kot del zborske večine in sicer kot tak del, da brez njega I ni gotove večine, sinejo in morajo zahtevati, da se večina in vlada nanje  ne spominjata samo tacaš, kedar jih potrebujeta za glasovanje, ampak da jih vlada tudi posluša,  kedar terjajo ravnopravnost za j svoj narod.  Praznih obljub smo dosti slišali, videti hočemo zdaj dejanj. Malo nam je pomagano s Taaf- j fejevo vlado,  ako pod njo slabimo  in hiramo, ka-kot pod Auerspergom.
Od naših poslancev torej pričakujemo, da bodo j stopili z jasnim programom pred večino in vlado in da bodo svoj aut-aut jasno in odločno povedali vladi in večini.
Požiralnik narodnega imetka.
(Dalje.)
Dandanes, ko vse  potuje križem svet, tudi kmeta, delavca in posla ne drži doma. Pogledati v mesto, na somenj, to zabavo si rad privošči. Njegov prednik še ni poznal tacili »opravkov/   zato pa je tudi več imel. Taka pota, ki so večkrat nepotrebna, jedo kmeta. To se hitro spozna, če se količkaj pomisliti in računati hoče. Ali dandeuašnji svet se ne briga za to, gre za veseljem, je potratljiv. Mnogi hodi v bližnje mesto, na trg ali na somenj samo, da zijala pase in si kaj privošči.   Oče ali mati, ali pa oba pustita dom in otroke, odideta v največjem delu za ves dan in se vrneta pozno v noč, seveda ne prav čiste glave,  zato pa s praznim žepom. Nič nista imela kupiti, nič prodali, šla sta samo, da kaj vidita."   Pot domov je pa zmirom dolga, če je več ovinkov, bolje se mu zdi. Če je dobro opravil, popiva od veselja in daje za pijačo; če pa  ni bilo kupčije, tolaži se itak s pijačo, češ „kjer je krava, naj bo še tele."  Kdo ga še ni videl s somnja ido-
čega, opitega, da se je ustavljal pri vsakem kn-inarji in vsakem žganjarji ? Saj si cesta od sejmišča peljočih na tržni dan še misliti ne moremo brez opotekajočih se sejmarjev. Zato pa tudi nikjer krčme in žganjarnice niso tako gosto nasejane, kakor ravno ob tacih cestah. In na sejmarja gredo lakomniki, kakor na med čebele, spremljajo ga mešetarji in drugi taki „s slino v ustih" prav do zadnje krčme. Plačaj, sedaj te imamo! Vse to godi se po noči, po temi. Kaj čuda, da se trati in trosi, da se stiska inošnjiček in da ga ni več vinarja v njem, ko se s silo buta ob domača vrata. Mnogo jih je, ki gredo najprvo v krčmo, potem šele na sejmišče. Kako se tukaj potem kupi ali proda, to je dovolj znano. Kdor svojo pamet potopi v žganji, s tistim je lahka vsaka kupčija. In prav zato, kar je žganje kupec in žganje prodajač, zato je toliko upitja in prepira 1 na sejmiščih, odtod izvira toliko pravd bodi za pro- j dano stvar bodi kupilo in denar. Saj je to kaj na- j vadnega, da se v streznenosti hoče kupčija razdreti, J katera se je bila napravila v pijanosti. Prava ne-varna razvada je to, da se gre skoro vsaka kup- j čija sklepat za pivsko mizo. „Pri kaplji" naj se razvežejo jeziki in omehčajo srca. Tako se navadno pravi. Bela vrana pa je že kupčija brez „likofa". Mnogi celo mislijo, da je kupčija, pogodba neveljavna, če „likofa" ni, če se potem „za vino ne da." Da, Celo taki se dobijo, ki se samo dogovorijo, kdo bo za »likof dal, drugo pa pustijo; to je postranska \ stvar, ono „likof,u to je poglavitno. Z litrom se mora potrditi pogodba, z žganjem zaliti kupčija. Časi je bil jeden mož jedna beseda, v roko se je seglo, k večjemu udarilo in nihče je ni razrešil pogodbe, nikomur ne bilo zavoljo nje treba postopati po sodiščih in drugih pravdarskili uradih. Sedanji rod pa mlinska kolesa vrti z žganjem, zato pa tudi takisto po svoje meljejo.
Zganjal posebno rad   zapravlja denar in popiva,   če  ima praznično obleko na sebi.   Tako ga vidimo zelo bogatega na božji poti; pot pelje ga od žganj arne   do  zganjamo,  naravnost tja pri cerkvi, kjer se žganje toči.   Kramarji in krošnjarji tožijo, da na božjih  potih ne prodajo in ne skupijo več toliko, kakor prejšnja leta. Nič čudno to. Ce se še kak novec reši,  če se kak božjak še prinese na mesto, ne kupi se zanj „odpustek" ali kaj druzega tacega     tudi ne ravno preveč potrebnega, — marveč steče se ž njim v smrdečo kolibo. Opravek pri uradu je tudi navadno tak, da se ga je mogoče lotiti samo pijanemu  Ce le kje, jo tam, kjer gre za čast, imetek, za zdravje, časi celo za življenje, treba imeti jasno pamet, jasen spomin, popolno treznost Toda kaj nam kažejo tolikokrat sodnje obravnave? Pravijo nam, da z ljudmi ni mogoče obravnavati, ker je  očitno, da žganje iz njih govori.   Časi je treba obravnavo gladko preložiti, toda vselej to ne gre, tudi se vselej to ne zapazi, da se je toliko potrebni razum potopil bil prej v žganji.   Časi se to spozna še le tedaj, ko se roka vzdigne za sveto prisego! Sedaj naj kdo preračuna, koliko škode napravijo znani kozarčki vsako leto V   Mari ne več, kakor marsikatera povodenj ? Da, celo tuje premo-
veka nekako prešine tisti melanholski napev „Mno-gaja leta" ; vender, ako ga čujete peti v jedni ter isti noči po dvajset, tridesetkrat, potem pa, gospod urednik, zbežite, makar, da imate jeklene živce!
Isto noč o spanji ne bilo ne duha ne sluha. Ali naposled si človek pomore! Ko sem videl, da tistili napitnic ni konca ne kraja, zamašil sem si ušesa s pavolo in — probatum est — spal sem Vam do rane zore. Ko sem zopet ostal, prepevali so na-čelnikovi gostje baš zadnjikrat svoja „mnogaja leta". Da se izognem pogledu na tiste ruševine, katere nastanejo vsled jednake pono&ne bitke, zbežal sem „ni polje", v zorno vspomladno jutro.
To Vam je bilo življenje na gozdnatem obrežji širnega Dunava! Različne povodnje, močvirske ptice: ćaplje, „slukea (kljunači), „ronci" (pandirki), liske in patke, „rodeu (štorklje ali štrki), jerebice in fazani, „gluvare" in krže — vse križem frfotale so kar jatomice nad reko sem ter tja, iskaje si plena in živeža . . .
In če pogledate v vodo, eto Vam zopet bujnega življenja! Dunav je namreč jako ribovit! Tu imate: „mormije", „toke", „kečke" (po nemško Stirl), „šarane" (karpe), »smuče" (Schill), „deverike", ribe za pečenje, „bandarje", ki so posebno ocvrti dobri, „some" (Scharl), „kesege" male bele ribe, „nianiče", šarene ribe, „čikeu in „pastrme", poslednje so jako redke inje njih meso kilo po 4—5 gld.
Ako pa neste ribič-strokovnjak, ozrite se gori po desnem Dunavskem obrežji! Tu so bujni ovočjaki, kjer je nasajena nepregledna množina slivja — vidite tukaj Vam rasejo in zorevajo tiste okusne slive, iz katerih se žge sloveča „sremsku slivovica!" Tega drevja Vam je tukaj okrog Carevića vse polno, tako da so nekatere hiše skrite v senci njegovega plodo-vitega vejevja, kakor kje tam gori v Slovenskih Goricah, recimo, na g. Šumanovem domu . . .
Izmej teh sadovnjakov dospejete v solnčne vinograde, vedno višje na vzvišeno brdo gori nad Če-revičem, kjer imate lep razgled preko Dunava po širnej Bački, Glejte! Tamo-le nekoliko nižje doli, nasproti Kamenici je Futak (ne Tutak kakor ste zadnjič napačno tiskali). V Futaku je naseljenih več rodbin iz Alzacije in Lotaringije. Višje tam le gori preko Dunava je Begeč, okrog katerega se razprostira širna ravan tja do Novega Sada in gori do Palanke.
Tostran Dunava proti jugoiztoku gori nad Če-revičem v Pruski Gori kake pol ure oddaljen, je pravoslavni samostan Beočin . . .
Zal Vam je ostaviti predivni razgled z uzvi-šenega vrhunca tu gori „kod lipe;" toda sem gori od Kamenice pluje parobrod, s katerim Vam je zopet odrinoti dalje.
Ker todi gori ob Dunavu pričetkoma ni znamenitih mest in selišč, udaste se slobodno slast-
ženje, občinske stvari se prav pogostokrat obravnavajo pri žganji. Seja občinskih svetovalcev in odbornikov je po nekoč seja samih žganjarjev, opitih žganjarjev. Tako je marsikateri, ki poprej ni pil, žganjar postal, ko je bil izvoljen v občinski odbor. Svoj imetek se tukaj raztaka, občinske stvari pa upravlja in razsoja žganje, pijana pravica in previdnost.
Kuga žganjarske zapravljivosti se pa popri-jema zlasti mladine. Tudi ona ne pozna nobenega druzega veselja več, kakor žganje. V dober kup dobiva to veselje, dva ali tri novce — in že se ziblje v sladki omamljenosti. Pastirji in hlapci sklenejo hitro zavezo z vragom. Navajeni so morebiti že iz mladega strupenega žganjarskega duha, naučili so se ga morebiti dubati pri svojih stariših. Gospodar jim žganje postavi na mizo „za poboljšek", tako za trdo pot v gozd, tako ob času košnje, ob času ndatve in žetve, za pust ali za praznik itd. Hiše so že dobijo, ki dajejo poslom svojim žganje h kruhu, tako na pr. pred južino, tako pred večerjo. Grlo jedenkrat žganja žejno, ostane ga žejno za zmirom. Vsak krajcar mora iti za žganje. V petek ali svetek, to je vse jedno, zvečer napolnijo se žganjarnice po vasi s pastirji in hlapci. Kolikor se je čez dan nakapalo gotovega zaslužka, vse gre za žganje iu poprej se ne razidejo, dokler ni šlo vse. Ni moj namen, tukaj razkladati, da taka mladina, ki se tako žganju uduje, ni za nobeno rabo, za nobeno teško delo. Žganje nam kakor kuga jemlje najboljše moči. To je slana, ki neprestano mori naše gospodarsko polje. Kod žganju udan, peša, izgublja svoje moči, ne stori toliko, kakor rod, ki se ni še ostrupil s peklensko pijačo. Roka žganjarjeva manj vzdigne, po vrhu zasekava, zaspano mlati in kosi. Zamuda času in površnost, to sta prvi hčeri žganjarstva. Potem je lahko spoznati, koliko škode trpi gospodarstvo ali tisti, ki ima Žganjarje za delavce. Ali vse to popisati in dokazati ni namen teh vrstic. Potreboval bi za to cele bukve in še ne bi vsega mogel povedati. S temi vrsticami bi rad le premišljevanje vzbudil.
(.Konec prm )
Političan razgled.
Notranje dežele.
VLjubljani 19. avgusta.
Dopisnik „Narodnih Listov" je pri konservativcih v Linci in Solnogradu poizvedel, kako nemški konservativci sodijo o osnovi posebnega katoliškega kluba, ki bi bil nezavisen od sedanje <lržavEiozR»orKltc desnice. Dopisnik pravi, da so vsi nemški konservativci jedini v tem, da bi se osnovala posebna klerikalna stranka, samo v tem neso jedini, ali je zdaj pravi čas zato. Tirolci ne-majo nič proti temu, da se osnuje poseben samostojen klub pod vodstvom Lichtensteinovim, ne ugaja pa jim ime »katoliški klub", ker so avtonomisti iz klerikalnih uzrokov in mislijo, da jim sedaj zveza s Slovenci in Dalmatinci več koristi, kakor pa samostojen katoliški klub. Tudi so preverjeni, da sedaj še ni čas, izločiti katoliške elemente iz češkega in poljskega kluba ter jih združiti v katoliški klub. Nemško-konservativni   klub   pod   vodstvom kneza
nemu strmenju v zelenkaste Dunavske valove in stavim, da Vam zopet odmevajo v duši lladičeviča resnične besede (in sicer brez tiskarskega pogreška):
„Oj Diuiavo, o, ti reko Bilua Ala si umilnu! . . .*
Da pa ne boste sanjarili vedno-le v prazni sinji vzduh, prikaže se Vam črez nekoliko časa ondu na desnem bregu znamenito selo Banoštor. To selo, ki ima danes nekaj črez osemsto prebivalcev, dobilo je nemara svoje popačeno ime po nekdanjem benediktinskem samostanu, katerega je tukaj dal sezidati v 12. stoletji nek ban Belus, po katerem so ga potem imenovali Banov monastir.   Tukaj je bila nekoč, začetkom 13. stoletja menda stolica obnovljene sremske škofije;  aii nekaj let pozneje so to selo razrušili Tatari. Pravijo, da je ondu mnogo ostankov iz rimljanske dobe:  kosi zidovja, grobovi z rimskimi starinami, z rimskimi novci iu napisi — no, relata refero, kajti peljal sem se mimo, ne da bi bil izstopil: ako hočete verjeti, je dobro, ako pa ne, pa mi ovrzite navedeni citat in mirna Bosna I Sicer pa sem se zdaj le tu doli malo brigal za vse primerno ali krivo porabljene citate, kajti parnik se jo približeval mestu, na katero sem bil namenjen in to je bil — Ilok.
Ali predno stopim na kopno, opozarjam Vas, da je za potovalce, dospevše po Dunava navzgor, prikladueje, ako se izkrcajo v Palauki ter se pre-
Lichtensteina pa more biti vendar početek bodoče velike katoliško-konservativne stranke, v kateri se bodo zbrali vsi konservativni elementi vseh avstrijskih narodov, vsa sedanja desnica izimši nekaj liberalcev in nekatolikov.   Lienbacher pa hoče, da bi se vsi nemški konservativci združili v jeden klub, da bi potem večina in vlada bili zavisni od nemških konservativcev.   Štirski in zgornjeavstrijski konservativci se skoro strinjajo z Lienbacherjem. Polemika v nemškem konservativnem taboru  suče se okrog tega vprašanja, kako bi se dala najložje doseči taka katoliška  stranka,  ki bi mogla zapovedovati vladi in desnici. Licbtenstein-Lienbacherjeva skupina, misli dopisnik tega češkega lista, bode nazadnje zmagala Tirolce. — Nek Dunajski katoliški tednik se v novejšem času tudi posebno poteguje za Lienbacherja. Ta list pravi, da  se sedaj v Avstriji ne bije boj mej liberalizmom in konservatizmom, ampak le narodnostni boj.   V tem boji pa nemški konservativci nemajo nikakega povoda potegovati se za Slovane, ampak le posredovati morajo.  Ta list pravi, da so pri poslednjih volitvah nemški konservativci izgubili več mandatov baš za to, ker so preveč tirali slovansko politiko in premalo gojili konservativno. Mi ! nečemo na dolgo pretresovati izjav tega časnika, j če tudi to vemo,  da bi ako se nemški konserva- | tivci odločijo od  večine,  naši slovanski poslanci s svojimi terjatvami prišli v manjšino. Toda nastopili bi lahko drug pot. Ne podpirali bi več teženj nemških konservativcev in prevzeli ulogo posredovalca mej liberalci in konservativci.   Ko bi nemški konservativci tako posredovali, da bi njih posredovanje škodovalo Slovanom, bi pa naši slovanski poslanci tako, da bi  prvi škodo imeli.   Pokazati je treba nemškim konservativcem,  da smo  mi njim ravno tako potrebni, kakor oni nam, daje nam narodnost prva, konservatizem še le druga stvar.
Žganjepivstvo je na Koroškem še veliko bolj razširjeno, kakor pri nas na Kranjskem. Kako temu zlu v okom priti, posvetovala se bode enketa, katero je sklical deželni predsednik. Pri tej enketi zastopani so deželni odbor, knezoškofijski ordinarijat, deželni i-anitetni sovet, kmetijska družba, trgovska zbornica, deželni šolski sovet in finančna direkcija po svojih predstojnikih. Iz raznih poročil okrajnih glavarstev se razvidi, da pride v nekaterih krajih na 11G ljudi j jedna žganjarija, v Celovci je jedna Žganj arij a na 155 prebivalcev. Otroke hitro vadijo na žganje, otroci je sabo v šolo jemljo za malo jttžino. Neka mati se je celo pri župniku pritoževala, da njen sin neče žganja piti. Okrajni zdravniki poročajo, da ljudstvo hira in boleha, ter prezgodaj umira raradl žgnnjepitja. Mnoga več jih zblazni, kakor prejšnja leta, ko se še žganje ni tako pogostem pilo. Shodi županov v nekaterih okrajih, kateri so se bili sklicali na povelje deželne vlade, so priporočali sledeče sredstva proti žganjepitju: visoko obdačanje žganja in špirita, ponižanje davka na navadno pivo, omejenje prodaje žganja na drobno, ostro kazen za nedovoljeno točarenje žganja; da se prepove hlapcem in delavcem shajati se, žganje pit; da se sporazumejo razumne j i gospodarji, da ne bodo več poslom dajali toliko žganja; krčmarjem naj se prepove že pijanim še dajati pijače, za revnejše prebivalstvo naj se pa preskrbi ceneje živež. Deželni sanitetni sovet predložil je o tem obširno poročilo in priporoča proti žganjepitju sledeča sredstva: Žganje naj se višje obdači; strožje naj se izvajajo dosedanje naredbe proti žganjepitju, skuša naj se povzdigniti sadjarstvo, da se bode delalo več mošta j iz sadja. Prvo sejo imela je ta enketa v ponedeljek. V tej seji se je izvolil poseben odsek, kateremu se j je naročilo, da izdela načrt zakona o obdačenji žganja. Ta načrt se bode predložil potem deželnemu '
zboru, ko ga bode še enketa pretresla. Drugo sejo bode imela enketa 11. septembra, potem bode pa še več sej, ker se je nabralo za to enketo jako mnogo gradiva.
Oticijozne liste posebno jezi, da je Praški župan nagovoril pri intronizaciji novega Praškega nadškofa samo češki ne pa tudi nemški in da je ta tudi samo češki odgovoril. Poudarjajo, da je mnogo Nemcev na č'cMkciii pa tudi v Pragi. V tem vidijo žaljenje narodne jednakopravnosti. Nam se res ne vidi potreba, čemu bi se bilo pri tej priliki toliko na Nemce oziralo, ko se slednji slavnosti niti udeležili neso. Ko bi bili Nemci prisotni, bi se pa bilo tudi na nje oziralo. Sicer je pa res čudno, da se vladni listi tako potegujejo za narodno jednako-pravnost sedaj, ko je vendar znano, da, kedar gre za narodno jednakopravnost Slovanov, neso na pol tako vneti. Tudi to ni prav oficijozom, da so se pri tej priliki posredno tudi omenjale pravice češke krone.
Kadar razsaja živinska kuga, mnogi kmetje zgube skoro vso govejo živino Dotičniki pa zato večkrat ne dobe nobenega odškodovanja in podpore ter pridejo na beraško palico. Da se za naprej od-pomore takim zlim posledicam sklenil je spodnjo-:i\ si ri jsdt i deželni odbor predložiti deželnemu zboru zakon, s katerim se bode zaukazalo obligatno zavarovanje živine. Sedaj nabira deželni odbor zato potrebno gradivo. Okrajni živinski zdravniki poslali so že obširna [»oročila o razširjenji živinske kuge poslednja leta.
VuaaJe države.
Ker so nekateri ruski listi se oglasili za Poljake, katere PniMija iztirava, zdi se nemškim listom potreba nekako opravičiti se pred Rusijo. To stvar tako obračajo, da Prusija Rusom s tem še posebno uslugo dela, ker zatira Poljake, kajti slednji bi utegnili Rusiji še nevarni postati. Nek list pravi, da Prusija hoče le osamiti ruske Poljake z njih težnjami po samostojnosti. Ruski poljski element s svojim teženjem ni nevaren za Rusijo, dokler je omejen samo na ruski del poljskega naroda, drugače bi pa bilo, ako se te težnje razširijo v Avstrijo in Nemčijo. To je pa že res malo prevelika skrb za slovansko Rusijo!
V Antwerpenu sešel se je shod, ki se posvetuje, kako bi se dalo izvesti, da bi manjšine bile proporcionalno zastopane v parlamentih. Misel, da se snide tak shod, sprožili so beliriJKki politiki. K temu shodu prišlo je truli mnogo Francozov, La hov, Holandcev, Dancev, Španjcev in Švicarjev. Jeden govornik je v obširnem govoru omenjal krivice, ki se sedaj gode manjšinam. Slučajno dobi jedna stranka jeden glas večine, pa druga polovica volil-cev nema nobenega zastopnika v zboru, če je tudi samo za jeden glas v manjšini. Ko bi ta shod zna-čel način, po katerem bi se dalo take krivice odpraviti, stekel bi si velike zasluge.
Pravila družbe sv. Cirila in Metoda.
(Konec.) Predsedstvo. §. 17. Veliki skupščini predseduje prvomestnik družbenega vodstva, ali njegov namestnik.
Družbeno vodstvo. §. 18 Družbeno vodstvo ima s prvomestnikom vred 12 udov, od katerih mora najmanj polovica stanovati v Ljubljani ali nje obližji. Ti volijo iz mej sebe prvomestnikovega namestnika, zapisnikarja in blagajnika. Ono si naredi samo svoj opravilni red;
sme se razdeliti v odseke in si tudi iz družbenikov sploh izbrati zaupne može za posebna opravila ali poročila.
Za tekoča opravila si družbeno vodstvo lahko napravi ožji odbor, v katerem je prvomestnik, njegov namestnik, zapisnikar, blagajnik in dva uda, ki se izvolita.
Družbeno vodstvo si sme tudi v posameznih deželah iz ondukajšnih družbenikov privzeti svetovalce za važne družbene reči. Če kak ud izstopi, sme si družbeno vodstvo za čas do prve velike skupščine izvoliti namestnika.
Družbenega vodstva pravice in dolžnosti. §. 19. Družbeno vodstvo
a) jemlje pristop družbenikov na znanje, sme sprejem odreči in sklepa o izključbi;
b) sklicuje veliko skupščino, ter ustanovlja za-njo dan, kraj in dnevni red;
c) nadzoruje poddružnice in njih načelništva, ter sme, kedar hoče, samo ali po svojem pooblaščenci pregledati njih knjige in zapisnike in udeležiti se njih zborov in njihovih načelništev sej;
d) zvišuje, kar velika skupščina sklene;
e) rešuje vse družbene reči, ki neso veliki skupščini pridržane;
f) vodi blagajnice in knjige, ki jih v konec vsacega leta sklene; oskrbljuje družbeni imetek in
j ga obrestinosuo nalaga; in
g) imenuje uradnike in služabnike za družbo.
S k l e p č n o s t. §. 20. Pri sklepih, ki trajno obremeno druž-beni imetek, mora prvomestnik ali njegov nainest-I nik in vsaj polovica, pri drugih sklepih pa prvo-I mestnik ali njegov namestnik in vsaj jedna tretina I vodstvenih udov pričujočih biti in mora nadpolo-; vična večina pritrditi.
Družbeni zastop. §. 21. Vodstveni prvomestnik, ali, če je za-i držan, njegov namestnik zastopa družbo na zunaj, j Vsako razglasilo, pismo in potrdilo mora on ali nje« j gov namestnik, in še jeden ud od družbenega vodstva i podpisati. Sejne zapisnike podpisuje prvomestnik ali j njegov namestnik in zapisnikar.
N adzorništvo. §. 22. Nadzorništvo ima pet udov.  Ono nad-i žira vodstveno gospodarstvo,  zlasti v denarnih re-: čeh, ter smo vsaki čas,  mora pa najmanj dvakrat v letu blagajnicu preiskati.   Sme pregledati knjige in zapisnike in daje vodsvu oprostilo zastran gospodarstva. Vsako napako mora naznaniti bodi si družbenemu vodstvu, ali njega  prvomestniku, bodi si redni, ali po njem prouzročeni veliki skupščini. Na-rejati mu je o sejah in preiskavah zapisnike, in dajati vsako leto  poročilo veliki skupščini   Ako kak njegov ud izstopi,  sme si ono za čas do prve velike skupščine izvoliti namestnika.
Vsak nadzornik se sme udeleževati sej družbenega vodstva s posvetovalnim glasom.
Raz so d n i štvo. § 23. Razsodništvo ima pet udov.   Ono razsoja vse prepire, ki nastanejo iz družbenih razmer,
peljejo s posebnim parobrodičem preko Dunavu v Ilok, za kar jim je plačati borih sedem novčičev, ker Iločani so bili isto tako bistroumni, kakor Vaši „Feist-stiiei" v Slovenski Bistrici: kakor ti svoj kolodvor, dali so si tudi oni postaviti parobrodniško agencijo za dobre pol ure zunaj mesta in to na samotnem, odljudnem kraji.
Ilok, kakor sem videl, je znamenit trg, stoječ na desnem bregu Dunava. Prebivalcev ima nekako blizu 4000, Hrvatov in Srbov, izmej katerih so prvi katoliške vere, poslednji pa pravoslavni. Polovica trga je doli ob vznožji strmega, v lok zavitega brega, kamer se dospeje od Dunava preko širne prodovine, po kamenitem nasipu, druga polovica pa se nahaja gori na bregovom robu. Hiše so večinoma pritlične, v novejšem časi zidajo se tudi z nadstropji. Najznamenitnejša zgradba v gorenjem delu trga je dvor knezov Odescalchijev „vojvoda sriemskih1" kjer je ogromna in dragocena knjižnica. V obližji tega dvora je stara frančiškanska cerkva s samostanom; v tej cerkvi je pokopan Lovro Iloški, s in bosenskega kralja Nikole Iloškega, dočim je v omenjenem samostanu 1. 1456. umrl sv. Ivan Kapistran, katerega katoličani častimo v 23. dan oktobra meseca.
Tu gori ob Odescalchijeveni dvoru so razvaline starega Iloškega gradu. Kakor je videti, bil je ta grad velik in prostran. Opasan je bil z dvojnim zidom in utrjen s sedmerimi okroglimi iu šesterimi
štirioglatinii kulami. Pred glavnimi velikimi vrati je bil na severnozapadni strani globok obkop z vzdig-ljivim mostom. Razen tega je imel grad še dvojne obkope in dvojno predgradje. z istočne in zapadne strani.
V Iloku je bila pred turškimi navali stolna cerkev in dvor sremskih škofov, kateri so baje tukaj imeli nekaj časa svoj sedež. Razen tega bila sta tukaj še dva druga samostana in sicer sv. Klare in očetov Avgustincev . . .
Sedanji frančiškanski samostan, v katerem je guardijan nek Čeh, z imenom Spaček, je vrlo osa-močen in tihoten; velike sobane: refektorij in knjižnica in mnogoštevilne celice so prazne in po so-mračnih hodnikih diše vlažni vzduh. Tudi cerkva in zvonik kažeta se v otožni ponošeni obleki, tako da Vam nehote pridejo na misel tisoč in tisočkrat navedene besede :
„Sic trunsit gloria tuundi!" ...
Od tukaj se Vam razgrinja čarovita pokranjin-ska panorama. Tu na severni strani, ob vznožji grajskega brda vije se po širni strugi, mej košatimi otoki mogočni Dunav, tekoč z veličanstveno mirnostjo doli proti jasnemu iztoku. Onostran Donava leži na prostrani ravnini mesto Palanka, bliščeč se z belimi svojimi hišami izmej zelenih vrtov in drevoredov. Za imenovanim mestom se prostira brezmejna ravan po vsej žitorodni Bački.   Na desnem bregu
Dunava, proti iztoku in zapadu kaže se Vam en profil valovito brdovje vinorodne Fruške Gore, katera dviga na južni strani obzorja svojo gozdnato teme v dolgi raztegnjeni črti . .
V trgovinskem in poljedeljskem, sploh v na-rodno-gospodarstvenem oziru napreduje Ilok v novejšem časi, o čemer priča razen drugih prometnih pospešil, tako imenovano ,,vinarsko društvo", kateremu je glavni nalog in smoter: razširjati slavo izvrstnega Sremskega vina. Da so vrli Iločani pre-šinjeni tudi z narodno samosvestjo, to izpoveduje dolga vrsta čitalniških članov, kateri so si zbrali v svoje zatočišče najlepše prostore: velikansko dvorano in bralno sobo Odescalchijevega hotela, dviga-jočega se na najodličnejšem mestu vsega Boka.
Ondu gori, v druščini prijaznih, uljudnih IloŠ-kih čitalničarjev sem preživel vesele ure, ter se nisem niti spomnil, da sem kedaj bival mej tistimi mlačnimi, golobradnimi starci, katerim Vi pravite, da je — tužue mi majke ! — up in cvet naše bodočnosti.
Toda — saj veste: naposled napoči mi zopet ločitve dan tudi tukaj. Ko se bodejo vračali Vaši romarji iz zlate slovanske Prage, krenil bodem i jaz zopet preko Pruske (iore.
Do svidenja torej v — ravnem Sremu!
V Iloku.
P r o s t o s 1 a v K r e t a n o v.
brez ozira na kak gotovi sodni red po svoji najbolji vedi in vesti in neprizivno.
Družbeni razhod. §. 24. Družba se razide:
a) če velika skupščina to sklene: ali
b) če jo politiško oblastvo razpusti. V prvem slučaji sklene velika skupščina o družbenem imetku; v drugem slučaji pa pripade ta imetek Slovenski Matici v Ljubljani.
Ako se kaka poddružnica razide ali razpusti, pripade nje imetek družbi.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu pri sv. Petru pri Laškem trgu 200 gld. za popravila v šolskem poslopji.
— (Vožnja slovenskih potovalcev) proti Tragi bila je podobna triumfalnemu sprevodu. Na vseh postajah, počenši od Češke Trebove, zlasti pa v Usti nad Orlici (ne pa Usti, Nad in Orlice, kakor je bilo včeraj napačno tiskano,) v Brandvsu, Kolinu in Češkem Brodu čakali so pevski zbori in godbe, ki so peli ali pa svirali „Naprej", ,,Hej Slovani," „Kje dom je moj?", povsod na tisoče občinstva, „Na zdar'-klici, šopki in izredna navdušenost. Za popis vsprejema v Pragi nedostaje nam danes prostora. Le toliko naj povemo: Dvorana ^meščanske besede" bila je prenapolnena. Glavni govor imel je P. Eckert, za njim govoril je Trstenjak. Potem govoril je Čihalik slovenski in češki, za njim dr. K ari o v ič poljski, Polivko slovenski, naposled pa je v imenu akademskega bralnega društva goste pozdravil g. K r o n b a u e r.
— (Gosp. Tom. Rebec) urednik „Živnost-nfka" (Obrtnika) pozdravil je v Brnu potujoče naše rojake s sledečim slovenskim nagovorom:
Dragi prijatelji!
Brnenski Čehi danes brate Slovence iz celega srca in odkritosrčno pozdravljajo. Kajti mi vemo, da so se tudi Slovenci s polnim srcem od tega časa k nam pridružili, ko je misel narodnosti začela Slovane zavnemati. In tako, kakor smo mi Čehi dobili pravico, da se naš, od naših slavnih prededov pridobljeni jezik na podlagi ravnopravnosti razvije, ravno tako tudi želimo Vam, da bi se tudi mili slovenski jezik razširjal, rastel in cvetel, kateri je posvetil sv. Mohor, razvil Vodnik, Preširen in Biei-weis, slavni oče slovenskega naroda.
Iz srca želimo, da bi se okrepčala in na vekomaj trajala bratovska sloga, zvestoba in vzajemnost mej narodom slovenskim in češkim.
Torej Vam Slovencem, popotnikom od modre Adrije, iz bele Ljubljane, iz goratega Koroškega in iz zelenega Štajerskega kličemo presrčno: „ Živili Slovenci !u
— (Imenovanja.) Finančni nadkomisar g. Anton Zamuda imenovan je finančnim tajnikom, lin. komisar g. Josip Svoboda nadkomisarjem za okrožje finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Računski oficijal gosp. Fran Pfeifer imenovan je računskim revidentom, asistent g. Fran Brega nt računskim oficijalom, praktikant g. Josip Andolšek računskim asistentom, g. Karol vitez Roth Rothenhorst pa konceptnim praktikantom pri deželni vladi.
— (Krajcarska podružnica „Narod-nega Doma" v Ljubljani.) Od mnogih stranij prihajajo nam vprašanja, v kaki zvezi da je krajcarska podružnica z upravnim odborom „ Na rodnega Doma°V Za odgovor sledeče: Ustanovitelji krnjcarske podružnice „Narodnega Doma", izzimši g. dr. Sta-reta, ki vsprejema vse dopise in ki bo sprejemal tudi vse  krnjcarske, oziroma desetkrajcarske doneske, niso identični z upravnimi odborniki „Narodnega Doma". Krajcarska podružnica „Narodnega Doma" je družba mlajših, za zgradbo „Narodnega Doma-' zavzetih, v Ljubljani bivajočih Slovencev, ki so si stavili za nalogo, po zgoraj omenjeni poti pospeševati lepo idejo zgradbe „Narodnega Doma" v Ljubljani ter z vstrajnim delovanjem kolikor toliko pripomoči, da se ta ideja prav kmalu uresniči. —  Pri tej priliki bodi omenjeno, da se bodo došli doneski istotako objavljali po časopisih, kakor se objavljajo doneski, ki dohajajo upravnemu odboru, in sicer s številko razprodane knjižice in s krajem, od koder je knjižica došla. Kakor poizvedamo iz privatnih poročil, pričakovati je že prav v kratkem pošiljatve prvih doneskov. — Iz različnih knjev, posebno pa  z Gorenjskega in Štajerskega, in od različnih stanov, došla so nam objave za poverjeništva, bodi-si takoj v za-
četku, bodi-si vsled pozivov po časopisih. Od jedne strani se pa pogreša Še vedno isto zanimanje, katero bi lahko toli koristno uplivalo na celo stvar. V mislih nam je krasni spol, čegar uplivna in zelo vspešna beseda pri tacih prilikah je občeznana. Res, da imamo tudi že nekaj poverjenic in vsa čast čč. gospem in gospicam, ki so že dejansko pokazale, da se za našo idejo živo zanimajo. Toda v občem interesu celega podjetja želeti bi bilo, da bi postajalo število poverjenic in podpornic od dne do dne večje, da bi naglo rastlo.
— (Trasiranje dolenjske železnice) je končano in g. Dostal z inženerji povrnil se je nazaj.
— (V Križevniški cerkvi v Lj ubij an i) odpravili so, kakor smo že o svojem času omenili, na povelje sedanjega komturja barona Lazzari-nija, istega, o katerega čudnej lojalnosti smo včeraj poročali, slovensko pe t je. A slovenskega petja neso nadomestili z drugim in sedaj cvilijo že pol leta orgle same, katere obdeluje ne baš preveč spreten orglavec, ki gotovo ni iz orglarske šole. Celo zadnjič, ko se je v tej cerkvi praznoval pa-trocinij, torej najimenitnejši praznik, cvilile so pri litanija!) samo orgle. Gotovo bi časti božjej bolj ugajalo, ko bi se slovensko pelo v cerkvi, v katero zahajajo zgolj Slovenci, nego da samo orgle cvilijo.
— (Zanimiva pravda) vrši se te dni v Kamniku. Grofico B y 1 a n d t-Frankovo, sestro vojnega ministra, toži zaradi razžaljenja Časti župan dr. Samec, vrhu tega pa še nje biv-a kuharica in hišina. Toženo grofico zastopa dr. Mosche, župana dr. Samca pa notar Šmidinger. Do sedaj bili sta dve obravnavi, a ker je dokazovalno gradivo jako obširno, bode treba še tretje, pri kateri se bodo pravda vsaj v prvi instanci rešila.
— (»Die Kartner Slovenen. Ihre na-tionalen Verhiiltnisse und Bestrebungen".) Pod tem naslovom založil in izdal je gosp. Filip Haderlap 44 str. obsežno knjižico, v katerej razpravlja število in bivališča koroških Slovencev, deželni zastop, državni zastop, ljudsko šolstvo, zahteve koroških Slovencev glede šol, uradov in prometnih zavodov. Knjižica pisana je s posebno gorečnostjo, ima v sebi mnogo zanimivega gradiva in je sploh o koroških razmerah tako poučna, da jo priporočamo vsakemu, posebno pa našim državnim poslancem, ki nahajajo v njej vso potrebno informacijo o koroških Slovencih. Knjižico tiskala je prav lično tiskarna družbe sv. Mohora.
— (Popravek.) V 158. štev. našega lista z dne 15. julija t. 1. poročalo se je, da je pri nekem poboji na Klanci pri Komendi tamošnji župan igral glavno ulogo. To poročilo pa je bilo napačno, kajti sedaj se je dokazalo, daje župan popolnem nedolžen.
ZANlaftl posnemanje I Pred nedavnim .".ih..m zahtevni je nek znanec, ki je holehal že dalj fiasa za zapret-i«- n t. navalom krvi, glavoboljem, bitjem srca, pomanjkanjem apetita, na priporočanje svojega domaćeg* zdravnika znane švicarske pile lekarja R. Brandfa. Deti^ni lekar, ki iz neznanih nzrokov pravih Sv carskih pil ni imel, hotel je usi-liti kiipovalou druge pile. ki jih je sam naredil, ćeš, da so boljše in ceneje. K sreči je pa dotičnik že vedel, da se različno ponarejajo te pile in ndš.l je iz lekarne ter šel k drnzemu lekarju, ki ima prave pile lekarja R. Brandta. To zasluži posnemanje in vedno se bote obvarovali -/mote, ako pazite, da ima naslovni listek R Hrandta pfl bel kriz na rudečem polji in imenski počrk R. Brandta. (4l5>
Zahvala.
Povodom praznovanja rojstnega dne Nj. Veličastva presvetlega našega oedarja mi je visokorodni gospod deže ni glavar na Kranjskem, Gustav grof T h ur n - Va 1 s ass i na, po svojem namestniku v deželnem odboru, gospodu cesarskemu sovetuiku Ivanu Murniku, izročiti dal sto goldinarjev, katerih polovica je namenjena Ljubljanskim ubožcukom, poovica pa tukajšnjemu društvu katoliških rokodelskih pomočnikov kot prilog zakladi za gradnjo društvenega doma.
Izročtijč ta zneska blagemu namenu, usojara se javno izrekati mijiskreoejšo zahvalo za velikodušno tega stolnega mesta ubožčeknnu naklonjeno darilo.
VLjubljani, dne 18. avgusta 1885.
Župan: Grasselll.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 19. avgusta. Avstrijsko-oger-skega svečanostnega obeda udeležilo se je 200 osob, mej njimi častniki polka cesar Fran. Predsednik avstrijskega društva napil je na avstrijskega cesarja, predsednik ogerskega društva na nemškega cesarja, predsednik slovanskega društva na cesarjeviča Rudolfa. Vse na-pitnice navdušeno vsprejete.
Krasnoje Selo 19. avgusta. Pri slovesnem obedu pri priliki običajne cerkvene svečanosti gardskega polka Preobrašenski napil je car na zdravje avstrijskega cesarja povodom njegovega rojstnega dne.
Dunaj 18. avgusta. Kakor piše „Politische Correspodenz" pride v Kromeriž tudi carjev brat, veliki knez Vladimir.
Kromeriž 18. avgusta. Ravnokar ohjavlja se telegram namestništva, da se pripeljejo cesar, cesarica in prestolonaslednik prihodnji ponedeljek (24. t. m.) popoludne v Kromeriž in da so dovolili oficijal ni vsprejem.
Daruvar 18. avgusta. Ker je južna železnica prevzela železniško progo Barcs -Daruvar-Pakrac, odpeljal se je danes prvi vlak v Barcs.
Toulon 18. avgusta. Včeraj jeden za kolero umrl. Na Španjskem včeraj 321G za kolero zbolelo, 1331 umrlo.
Marseille 18. avgusta. Včeraj tukaj 24 ljudij za kolero umrlo.
Tujci:
18. avgusta.
Pri f*lo«ni  Langbein z Dunaja. — Zelmi iz Trsta.
— Dr. Nakarčič iz Reko — Feldman z Dunaja. — Stecber^ dr. Riz/.i iz Pulja. — VVerschulal, Polak z Dunaja. — Kru-šič iz Cilj n.
Pri .flMlteJi   Wind z Dunaja.   —  pl. Marnberg iz; Budimpešte. —   pl. Tosi iz Gorice. — Linhardt iz Gradca.
— Ilartmau iz Pulja.
Pri AVelrljakeiu   cesarji:  Snetivy iz Prago. — Pokom iz Horjula.
Meteorologično poročilo.
1 50 1 a 1	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-perj.tnra	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v j mm. j
* 1 ~	7. zjutraj S, pop. 9. zvečer	733 39 aim. 730 94 mm. V 32 06 M,	12 6" (J 20-4° 0 15-2J (J	si. szh. si. jz. si. Hib.	jas. obl. dež.	•JOOOuim.' dežja. | r
Srednja temperatura 16*1°, za 9 9" pod normalom.
X3"CL23.0j«3cei berza
dne" 19. avgusta 1.1.
(Izvirno telografično porodilo.) Papirna renta..........82 gld.
8.'» 55 10 95
kr.
Srebrna mita.......... 83
Zlata renta........... 109
5°/„ marčna renta......... 99
Akcije narod .e banke....... 871 ,
Kreditne akcijo......... 280 % —
London   ....               .   .       .   . 124 „ 90
Srebro........... — * —
Napol ...... 9 „ 90
t: kr cekini ........ •'. „ 91
Nemške marke 61 „ 25
4°/„ državne srečke iz !. 1854   250 gld 127 „ 50
Državne srećko iz 1   1861         100 gld 168 „ —
4% avstr zlata renta, davka prosta .   . 108 „ 95
Ogruku zlata renta 4°/0..... V8 „ »5
\    papirna no ta 5°/0                   .   . 92 „ 40
5B/0 štajersko zemljišč odvez oblig 104 „ —
Dunava rog srečke 5°/n             100 gld 116 „ 50
Zemlj. ob6 avstr 4'/i0/0 »biti zast  listi 124 „ 50
Prior, oblig Eli/ahetine /.apad železnic« 115 „ —
Prior oblig Ferdiuaodove sev. železnice U)6 „ 25
Kreditno sreoke.....100 gld 178 , 75
Rudolfov« srečke.....                       10   „ 18 „ 50
Akcije anglo-avgtr. banke .        120   .. 99 „ 90
Tramtuwny-društ  vel j. 170 gld a v .   . 191 „ 75
kapljic e. z.a želode©.
Tajni medicinski in dvorni sovotnik dr. Hiicking, medicinski sovernik dr. Cohn, dr. Miiuning in mnoge druge zdravniške avtoritete ho je preskusita in jo za izvrstna domače (ne tajno; sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trelnisuim boleznini. PomagHJo takoj proti migreni, krca v želodci, omedlevici, glavobolju, treb'nliobolju, zaslizenju, želodčnej kislini, vzdiguvanju, omotici, koliku, skroteljiiom itd., proti zlatej žili, zapreti«. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slust dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gospodu lekarji NvobortI, pri Zlatem orlu. na Prešim oveni trgu. (716—65)
Kri čistilne krogljice ►
ne tunele bi se v nijednom gospodinjstvo pogrešati W
in so se že tisočkrat sijajno osvedočiio pri zanašanji p
človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skažo- w
nem želodcu, jetrnih in obistnib boleznih: v škatljah r
a 21 kr.; jeden zavoj s 6 Škatljami 1 gld. 5 kr. — ^
Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. w
Mali.n.e-vee (402-7) ►
prima kvalitete, iz najboljših štirskih gorskih malin r
in z odlično aromo. 8 svežo vodo iu nekaterimi kap- p
ljami llallerske kisline zmešan jo odlično sredstvo ^
proti vročini, navalom krvi in 'slabemu želodcu in r
okrepčujoča zdravilna pijača non plus ultra.   1 kilo ^
80 kr., i/, kilo 40 kr. ^
Prodaja  in vsak dan razpošilja zdravila s; pošto Z
na deželo: r
„LEKARNA TRNKOCZY" ►
zraven rotovža v I-j ubijani. £
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
LaBtnina in tisk .Narodne Tiskarne*.