87. številka. Trst, v torek 17. aprila 1900. Tečaj XXV ..Efiinoit'-rl aih r-nvrat r.n dnn. razni! nedelj io praznikov, o't> »J uri zvečer. »rotetim innia : Za celo {eto........kron za pol leta.........12 _ za će trt leta........ ti _ z-i en nif**e<*........ - kroni NarotmiHi je piuttevnu nan-rj. Nk :m-ročhe brer priložene narodu-h** *** unrHVH i «> orire. ____ Po tobakamah v Tr«tu jiroilajejo po--amezne iievilke }>o (» *totink (3 nve.j; izven Trvia pa po 8 Rtotink (4 nve.) Telefon ftt*. *7-l it i enega ti ruši ra j>o oholiti tržaški in m-tlujrm se ftrnr iz srctt na zmagi r jteteriJt okrajih. Seme. zasejano po omenjeni delavnosti. jiorodi ffotoro s ćtisont sadu tudi r onem okraja, r katerem tedaj nista mogli zmagati resnica in praeiea. Samo naprej, brez ozirov n:i katero koli strun, po dosedanji poti za slo-t,d moža, ki je v svojem javnem delovanju jmkazal z neštetimi dokazi, da v boju ne pozna ni omahovanja ni kakoršnjih si hodi ozirov: t-i je mož, ki je notri sredi borbe vrirel od sel>e karijero in bodočnost. Ko so mu sredi lw>rl>e tako rekoč postavili nož na vrat: odloči se, ali za državno, ali za narodno služi>o, se ta mož ni (tomišljal, ampak se je kar odločil za službo — narodu ! O tem možu se more pač reci, da je cel mož, eel značaj, da služi velikemu naeeJu — osvo-l»ojenja in preporoda naroda !! Kdo more re<*i jednemu Spinčicu, da je polovičar?! In ta mož izreka možem v odboru političnega društva »Fdinost« svoje j»riznanje, se raduje na njih delavnosti in jim kliče: le naprej po dosedanji poti!! Tako pripoznanje in od take strani je bilo možem v odboru političnega društva najlepše velikonočno darilo. Ne radujejo se na tem pri pozna nju, ker se je izreklo njih osebam, ampak radujejo se radi vari. radujejo se zato, ker jim je potrjeno od najkomjK?tentneje strani — najkompetent-neje vsaj glede tržaško-istrskih dogodkov —, da hodijo po j»oti, katera jedina mora prinesti koristi mukotrpnemu narodu. Mi smo iz srea hvaležni istrskemu Sokolu, kajti to njegovo pismo nam je v l>ogato zadoščenje za vse napade od razn;h strani: bodisi od strani ignorantov ozirom na naše razmere in ozirom na potrebe, ki jih nareku jejo te razmere; bodisi od «trani zlohotnežev, ki so bržkone nestrpljivo pričakovali in želeli, da volitve izpadejo — slabše, nego so i z p a 1 e ! Izjava- 1'odpisani slovesno protestirajo /troti popolnoma neopravičenim uttpadont »Storenskega A aroda* ntr našo dičtto »Edinost* in nje uredniha ter jtozirljajo rse okolica trske sohrate. da se pridružijo temu protestu, lialje je njih želja, tla hi gospotlje okoli »Slovenskega Nanula € prirejali sličite shode po tržaški okolici, kakor jih prireja društvo »Edinost*. Zavedni Openci. Po volitvah. m. Onemu, ki ne pozna razmer p« naši okolici, se mora res čudno zdeti, od kodi tako izdatne nasprotne manjšine na naših volitvah. In ako vrhu vsega čita tendencijozne in zbadljive opazke v virih, ki iz različnih razlogov niso prijazni sedanjemu voditeljstvu tržaških Slovencev, mora verjeti, da je to voditeljstvo zakrivilo grozne zamude in daje na neodpusten način zanemarilo svoje dolžnosti. Za one, ki sedaj napadajo voditelje tržaških Slovencev, za one, katere osebna mržnja zavaja, da ne morejo biti objektivni v svoji sodbi in da niti ob takih prilikah ne morejo abstrahirati od političnih diferenc in razlike v nazorih glede taktike, v trenotkih, ko bi stranke morale izginjati pred stvarjo domovine — za take ljudi seveda ne pišemo teh le vrstic. Pišemo pa nekoliko pojasnila za one, ki so sicer sedaj proti nam, ne da bi bili a pi iori proti nam : ki so proti nam, ker so zavedeni po jednostranskih informacijah, zavedeni od onih, ki ne morejo odpustiti tržaškim in istrskim Slovencem, da so oni malone jedini, ki se nočejo oprijeti sedanje slovenske mode — medsebojnega klanja in se trdmm čelom protivijo strankarskemu terorizmu, prihajaj isti od desne ali leve, ker vedo, da bi bila ta moda pogubna za našo stvar v teh krajih. Za one, iu izključno za one, ki so pristopni argumentom in pojasnilom, pišemo torej danes nekoliko pojasnila, od kodi prihajajo tako znatne nasprotne manjšine na volitvah po okolici. Pred vsem se prezira, da je neki odstotek prebivalstva po okolici resnično italijanski, oziroma, da ima mnogo meščanov svoja posestva po okolici. To so večinoma manje ali bolj imoviti ljudje. Posest pa ima vsikdar več ali manje vpliva vsaj na bližnjo okolico, in sicer iz jako umevnega razloga, ker daje — kruha in zaslužka. Drugi prevažni moment — moment, katerega moremo obžalovati, katerega pa ni možno spremeniti, in ki mogočno deluje na politično, narodno iis tudi moralno kakovost okoličanov, je ta, da ogromna večina njih išče zaslužka v mestu, in je torej v vedni dotiki z laškimi meščani, bodisi, da išče v mestu dela svojih rok, bodisi, da tu prodaja svoje pridelke. Nadaljni usodni moment je ta, da naša okolica nima prav nikake avtonomije in nobene samostalnosti v občinskih stvareh. Naš okoličan nima nikjer nikakega organa, kjer bi našel zaslombe in je v vsem in v vsaki stvari ml v i sen od organov mestnega magistrata. Za vsako stvarico se mora obračati ali do vaških načelnikov, ki so vsi — z malo izjemami — fanatični agitatorji italijanske stranke in ki svoje položenje z vso brezobzirnostjo izkoriščajo v agitacijske svrhe; ali pa mora delati križev pot na magistrat. Tu mora zopet j>oslušati toliko poniževanj lastne narodnosti, toliko narodnega žaljenja, zasramovanj lastnega jezika, da mora, ako ni probujen v narodnem pogledu in posebno trden v narodnem prepričanju, zgubiti vero v sel>e, v svojo vrednost in svojo l>odočnost. Ves občinski aparat je torej naperjen v zatiranje slovanske stvari v okolici. Ta aparat deluje s parno siio in z vso brezobzirnostjo. Poleg ekonomske odvisnosti, J»oleg ne-prestauega vplivanja po vedni dotiki z mestom in v stotinah položeuj in |K)treb vsakdanjega življenja, prihaja tu še jeden moment, v katerem je iskati vzroka, da v našem okoličanu ni jK)trebne odporne sile proti silnemu in kombiniranemu pritisku, in ta moment je: nedostatnost šolske izobrazbe. To je prežalostno poglavje, ki je ilustrirano z dejstvom, katero je dr. Gregorin povdarjal svojedobno: z dejstvom, da v šolskem okrožju tržaškem nerazmerno velik del za šolo godnih otrok raste — brez šolskega pouka !! A kako je bilo še le v prejšnjih časih ? ! Velik del stareje generacije — a baš ti so sedaj volilci — so izrasli v nevednosti, ne čitajo ničesar in ne vedo ničesar. Ali smo mi krivi na naši šolski mizeriji, mi, ki smo obnemogli nasproti vsemožnemu občinskemu aparatu?! Ali smo mi krivi, da je ta aparat, podprt tudi od vladnega zistema? ! Ne treba praviti, kako. so taki nevedni in siromušni ljudje pristopni zvijačnim agitacijam in tudi najdrzne-jim sumničenjem, zlasti, ako so spojena z obljubami v gospodarskem pogledu !! Le zlo-hotnost, ali pa nerazsodnost se more čuditi, ako ob siromaštvu, združenem z nevednostjo, pomanjkanje — značajev. Le zlohotnost se more ujedati nad nami, češ: vi ste krivi, ker ste hiperklerikalni, ali pa premalo krščanski, da je bilo tako velikih nasprotnih manjšin na zadnjih volitvah v okolici ! Mi pa pravimo: hvaležni bodimo Bogu, da ob označenih razmerah ni slabše nego je in da zadnje volitve niso izpale slabše, nego so. Mi hvalimo kakor posebno srečo, da je ob označenih razmerah še toliko poštenih mož po naši okolici, mož, zvestih narodni zastavi, mož. ki se ravno v noveje čase borč s tako odločnostjo, da imponuje nasprotniku. Res je, da smo se po vseli okrajih morali boriti z velikimi nasprotnimi manjšinami, ali ni res, da bi zadnje volitve pričale, da smo na slabšem, nego smo bili nekdaj. Narobe: po našem prepričanju smo baš ob zadnjih volitvah slavili veliko moralno zmago, ki je bila v dejstvu, da nismo imeli več proti sebi oficijelnih kandidatur nasprotne italijanske stranke, torej italijanske ideje, ampak le osebe, ki so nam bile nevarne le po svojem osebuem poznanju in po svojih premoženjskih zvezah ! Tako je bilo v I., 2., 3., 4., 5. in 6. okraju, torej p.» vsej okoliei. Zlasti v 1. okraju nas je zmogla le oseba Banellijeva, ki je skoro več v Skednju nego v Trstu in ki je tam potrošil že neštete tisoče. A še si ni mogel pomagati drugače, nego da je izdal slovenske oklice in da je zagotovljal, kako bo skrbel za — slovensko šolo !! V drugem okraju ima Mauroner svoja posestva, v petem okraju je Burgstaller bogataš in hkratu tudi lisjak, da ga nevedno ljudstvo niti ne pozna kakor narodnega nasprotnika. ampak ga marveč šteje med svojce. O tej kandidaturi bomo še podrobneje govorili v prihodnjem članku. V čertrtem okraju je Ritter industrijalec in kakor tak daje ljudem zaslužka, in Cumar v šestem * okraju je — ribič! Ribiči pa so velik del Križanov ! Tudi tu so torej močno uplivali gospodarski oziri. Nezmiselno je torej tisto predbacivanje velikih »nasprotnih manjšin«, a nad vse zlobno je sumničenje, kakor da je sedanje vodstvo tržaških Slovencev krivo na teh od-nošajih*. V prihodnjem članku hočemo podati nekoliko volilne statistike v odgovor na »Piccolo«-* Narodovo« statistiko. To statistiko, oziroma članek, nam je doposlal odličen tržaški rodoljub in ga priobčimo doslovno, da bo videl »Narod«, kako tudi ljudje izven našega uredništva sodijo o njega slepem mahanju. s papeževim odlokom preosnovan v pravi cerkveni kolegij, kar je bilo naznanjeno nadškofom Dalmacije, Bosne in Hrvatske. »Slovenski narod«, objavljajoč to dejstvo, očita slovenskim škofom, da niso posnemali hrvatskih škofov ter niso delovali na to, da bodo vrata kolegija sv. Jeronima odprta tudi slovenskim bogo*slovcem. Popolnoma prav : ker ilirski kolegij je bil vedno odprt tudi duhovnikom iz goriške cerkvene dežele, to je iz primorskih in ljubljanske škofije. Lepo bi bilo, ako bi se bili v tem oziru naši škoije združili z hrvatskimi, ali zdi se, da gospod Missia ima v slovenskem narodu vso drugo »misijo« nego li povspeševanje iuteresov slo-i venskih. Saj Slovenci spadamo v ilirske de-! žele, v ilirski narod : v cerkvenem oziru je j to vedno veljalo, a dokazano je najlepše v Farlattijevem »Illirvcum Saerum«. Sicer pa upamo, da hrvatsko vodstvo kolegija sv. Jeronima ne bo zapiralo vrat istega pred Slovenci, katerim bo vedno lepše in prijetnejše v društvu svojih bratov Hrvatov, nego li n. pr. v »Collegium germanicum«. In naj to Bog da! Trst, dne 17. aprila 1900. Ilirski kolegij v Rimu. Iz duhovniških krogov nam pišejo: Kakor znano, obstoji v Rimu že od starih časov zavod sv. Jeronima za »ilirski narod«, kjer so imeli pristop duhovniki, prihajajoči v Rim iz »ilirskihc dežel. V zadnjem času je ta zavod Politični pregled. TRST, 17. aprila lJKK). K položaju. Glasilo hrvatsko-slovenskih poslancev, »Dar Sudeu« priobčuje članek pod naslovom »Proti nam«, v katerem pravi, da mi Avstrijski Slovani praznujemo letos jako žalostno Veliko noč. Politiški barometer kaže ?opet na vihar in pripraviti da se nam je — ako ne varajo znamenja — na dobo novega zatiranja, novih zapostavljanj in težkih narodnih bojev. Dva dogodka sta, radi katerih glasilo naših poslancev tako pesimistično sodi o dogodkih v bližnji bodočnosti in sklepa, da je kurz vladne politike zopet odločno Slovanom nasproten. Ta dva dogodka sta: potovanje cesarjevo v Berolin in pa imenovanje, zvršeno ravnokar, novih vitezov zlatega runa, tega najvišjega odlikovanja. Novi vitezi so vsi poznani kakor sovražniki slovanskih stremljenj kakor možje, ki hočejo utrditi nemško diktaturo nad Avstrijo in tiranstvo proti Slovanom za vse čase. »Suden« obsoja politiko trozveze se stališča Slovana in se stališča Avstrijca. Ta politika uživa simpatije le malega odlomka, a je v nasprotju z večino prebivalstva. Ta politika j e glavni vzrok vsem krizam v Avstriji. Sodba zgodovine so bo glasila: Ne narodi in ne stranke Avstrije, ampak nje vlada je bila kriva na trajni oslabelosti in nesreči Avstrije. Carska dvojica ruska v Moskvi. Car in carica bivata sedaj v srcu Rusije, v ; Moskvi. Govore, da ostaneta tam dva tedna. O tem potovanju, zlasti pa o nenavadno dolgem bivanju carske dvojice v Moskvi je čuti raznih ugibanj. Jedna verzija je ta, da | hoče car pokazati carici pristno rusko življenje ter jo seznaniti z ruskim narodom, mej i katerim carica da ni posebno popularna, ker j je Nemka; drugi ugibljejo, da je temu po-I tova nju pripisati veliko važnost z ozirom na [svetovno politiko. Proti temu domnevanju pa j govori dejstvo, da ruski minister za vnanje i stvari, grof Muravjev, ni v spremstvu carja. Tudi oddelni načelnik v ruskem ministerstvu za finance, Moleševski, je v pogovoru z bankirji in ravnatelji denarnih zavodov zatrdil, da je povsem neosnovana govorica, češ, da bi se bila politiška situvacija obrnila na zlo, da so torej neutemeljene vse vesti o usodnih ukrepih, ki se imajo skoro storiti. Včeraj se je carska dvojica udeležila slovesne službe božje v katedralki Uspen-skega. Zupan je ponudil carju, po stari slovanski navadi, kruha in soli. Car je odgovoril, da se on in carica čutita srečna, da moreta velikonočne praznike prebiti v Moskvi, i mezne oddelke razstave. Povsod so ga živahno Po službi božji sta se car in carica vračala ' pozdravljali. Tudi krepkih »na zdar«-kiicev je v Kremelj ob mogočnem zvonenju po mo- odmevalo nebo. skovskih cerkvah. » i - Parižka svetovna razstava. V s« »- Ijoto ob 2. uri popoludne so v dvorani za stroje na Champ de Mars slovesno otvorili parižko svetovno razstavo. Otvoritve so se udeležili predsednik republike Loubet s soprogo, členi ministerstva, Tržaške vesti. G. M. mi je odgovoril: »Čujte, moj H rov a ti nu prizanesli zbog njegove starosti, gospodar je imel prej nekega drugega direktorja. Ta direktor, dasi okoličan, je bil »cikorija.« — Izdajal je lastni narod ptujcu. In če bi me |>oklioal gospodar k sebi in bi mi hotel kaj očitati,rekel bi mu : »Slišite gospodar, prej ste imeli za direktorja moža, ki je bil vedno z vami. Izdal je lastni narod. Povejte Nekdaj in sedaj. Pod tem naslovom nam pišejo: Majerjev organ, ali glasilo tukajšnjih j mi> zakaJ & ni®te obdržali v službi ?c Židov, »11 Piccolo«, ima v svoji sobotni zju- ko jih je kleče prosil, naj ga radi starosti ne tepejo. Pogreb je bil veličasten in pevsko društvo «Zvon» mu je kakor najstarejšemu Opencu skazalo zadnjo čast ter mu zapelo na grobu ganljivi žalostinki «Xad zvezdami» in «Blagor mn>. V popoln jen je. V zahvali gospoda dra. »In kaj naj mi odgovori gospodar na to? j Josipa Abrama narodnim volilcem L okraja so vojaški, cerkveni in civilni dostojanstveniki, tranji številki dolg članek, v katerem objokuje j Re™ mi raora: >Poslal sem Sa Preč' ker ni P° krivdi stav6evi' oziroma korektorjev! za diplomati, odposlanci tujih držav, inženirji,.— qj hinavec! - prošle čase, ko še ni bilo j bl1 P^ten.c 1 1.......... arhitekti itd. Visoko parižko plemstvo, ki še smrtnega sovražtva med mestom in okolico, vedno pričakuje pada republike, ni bilo nav- kakoršnje je danes. zoče. Tako je imela vsa svečanost izključno Z svojega stališča ima omenjeni list se- meščanski značaj. Bili so delavni z duhom in Veda prav, ali: jedno je, ako hoče kdo la-delavci z rokami, ki so se zbrali ob tem slo- gati z namenom, da si pridobi simpatij, drugo zopet, ako kedo govori pošteno resnico vesnem trenotku. Ta značaj, je prodrl na površje tudi v brez obzira na morebitne simpatije! nagovoru trg. ministra Milleranda in v odgovoru predsednika Loubeta. Ob dveh popoludne je bila dvorana že napaden, ko so bili okoličani veseli obiskov besedami »volilcem v Skednju« izostale be-»In veste vskliknil mi je g. M. navdu- sede : »in zlasti v z g 1 e d n i m Magda-šeno: Kakor je izdal moj prednik narod, j le n Sa n o m«. S tem bodi popravljen ta izdal je gospodarja. Bil je nepošten nasproti j nedostatek, objavljeni v zadnji številki »Kdi-narodu, bil je nepošten tudi nasproti gospo- nosti«. darju. Jaz pa sem pošten nasproti narodu, 31estiii svet tržaški bo imel jutri zve-I vršim svojo dolžnost nasproti narodu, a tako čer ob 7. uri svojo prvo sejo, da po zahtevi delam tudi nasproti gospodarju — in kakor j statuta izvoli verifikacijski odsek. Nasrle smrti je umrl 72-letni penzijonist Jernej Schermann iz ulice Cilino št. Kako lepo je bilo, koje smel meščan v »"kega me ljubi in spoštuje ta narod — in okolico, brez strahu, da bo tam žaljen aH j gospodar.^« G. M. ljubijo vsi domačini, ker je pošten,, Zdravnik, katerega so poklicali, je zamogel natlačena povabljenega občinstva. Uniforme od strani mestne gospode in so bili celohva- a spoštuje ga tudi njegov laški gospodar. ; le ^ konstatirati smrt. vseh narodov so podajale pestro sliko. Ko ležni sosedom, da so jih obiskovali! — Tako Njegov prednik je izdal narod, a izdal j Aretiranje. Včeraj je policijski agent je prišel predsednik republike, je 100 godcev nekako jadikuje hinavski »Piccolo«, ta nam Slo- Je tudi gospodarja. Njegov prednik je strastno j Decolle aretiral tatova, ki sta dne 10. t. m. delal za cikorijo, mene, da bo radi tega j iz vile »Dante«, kakor smo poročali, — od-smel pri gospodarju delati, kar bo hotel. A' nesla 400 kron. Tatova sta neki 20-letni za sviralo »raarseillaisot, za njo slavnostno ko- j vencem — skrajno nasprotni list. Nam je račnico Massetovo. Potem se je. vzdignil tr- mjl0 pri srcu, ko čitamo take modrosti in govinski minister Millerand, čital svoj nago- take izlive — »blage« duše, le škoda je, da vor, v katerem je izrazil zahvalo tvoritelju niso — resnični! Resnični! Kaj pravim, saj razstave Alfredu Picardu, in »neštevilni legiji Žid ne pozna in noče poznati resnice, ako ni delavcev, katerih imena niso znana, katerih ista njemu v korist. Proti kooeu se židovski roke so zgradile to palačo«. Zahvalil se je modrijan zaganja (to mora biti!) v tujce, ki gospodar ga je držal le toliko časa, dokler mu fante in njegova ljubica. je bil pošten; kakor hitro pa ga je našel, da ni tak, zapodil ga je. Vidite, dragi okoličani: poštenega člo- Samomora. 2o-letna Ana Pregarc iz Rocola št. 5S je v nedeljo jutro skočila v vodnjak v bližini svoje hiše, od koder so jo veka vse ljubi, vse spoštuje; nepoštenega pa ; potegnili mrtvo. Že delj časa je bilo videti, tuiim narodom in vladarjem, da so sledili | so prišli sem v Trst kalit idilično slogo nek- i vsi zaničujejo in naj bodo I^ahi, Nemci ali da se ji meša. Zavod Ziraolo jo je spravil v vabilu francoskega naroda ter se udeležili danjih časov! razstave. Podal je pregled napredkov, ki jih Večkrat sem že cul, kako so od te ali pa Turki. Pošteni bodimo, ne zatajujmo nikjer in ! mrtvašnico pri sv, Justu. Sinoči ob 10 uri in zvečer je 21-letna je doseglo človeštvo v zadnjem veku in vsled druge strani priporočali, naj bi v »Edinosti« j nikdar svojega naroda, — vsi nas bodo Iju-1 Ana Godnik, trgovca hči, skočila z okna sta-katerih je postal stroj vladar sveta. Celo niti ne omenjali gori navedenega glasila: včasih in spoštovali. Ce pa ne bomo pošteni, I no vanj a v ulici S. Giovani št. 8. Spravili so smrt beži pred zmagovalnim človeškim umom. sem bil tudi jaz takih misli, ali to pot treba, sovražiti nas bodo vsi. je v bolnišnico, a umrla je že medpotoma. Vzrok samomoru ni znan. Pazite na otroke! S-letni Anton A., Medicina in kirurgija napredujeta po zaslugah da se tudi jaz izneverim svojim nazorom ter ^ e&te» kaj pravijo Lahi sedaj tistim oko- Pasteurja. A znanost kaže ljudem tudi skriv- da po mogočnosti odgovorim »governu z lesnega bčanom, ki so glasovali ž njimi? Nobeden ne j nost solidarnosti, skrivnost gmotne in nravne trga«. veličine človeške družbe. Sindikati in združe- Nekdaj, recimo pred oO leti, ko so še vanje v inejsebojuo pomoč naj individualno vladale v Trstu razne plemenite rodbine, ka- pravi drugače nego: »Gavemo kompra in te- sin čuvaja južne železnice, je v soboto zlezel ritorio tanti por k i !< na železniški voz, s katerega je padel na Ali vas ne bolijo take besede ? Vas-li j progo. Deček se je težko poškodoval. Morali slabe zjedinijo v odporne skupine. Ta solidar- kor n. pr. Marenzi, Conti itd., se je res ži- ne 1,oIi t<> ? Ako l>i l>a bili možJe' kaJ mi-j so ga spraviti v bolnišnico, nost naj ublaži naravna in socijalna nasprot- velo v miru z okolico, ali te d r u ž i n e j slite» <*»hl Vas toko zaničevali da bi takogovo- stva v krilu narodov, naj združi sinove istega niso sovražile našega kmeta oko- rilio vas> ° l>roflane duše, tisti, kateri so vam naroda z vezjo pravega brati rast va. Uspehi ličan a, kakor to delajo današnji signori !, °betah zlate gradove? te solidarnosti se pokažejo na vsej zemlji v Tedaj so govorili kmetje laški, a gospoda si Bog, bodi naui mil osti ji v! Od sv. j vse pohištvo. Požar je nastal v nedeljo večer v nekem ' podstrešnem stanovanju v ulici Coroneo št. 5. Gasilci so omejili ogenj, ki je uničil skoro blagodejno celoto. Že sedaj vidimo znamenja je štela v čast znati in govoriti slovenski! j rvana nam pišejo: Zopet in zopet čitam oni l»oljše dol»e. Mirovna konferenca v Haagu je Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer Dokaz temu je, da so nam še nasledniki podlistek v »Edinosti« — »Po volitvah«. In ob 7 uri zjutraj Ki.9, ob 2.- uri popoludne tako znamenje. Upajmo, da pride dan, ko bo teh pteraenitih družin še danes kolikor toliko ^o £a čitam, pretresa me žalost :n grenka | j 7.4 (j —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7t>2.4 človeštvo pri poznavalo le plodo vito tekmovanje prijazni, kar nam pa vi lažiliberalci niste! čntstva se mi pode po duši. Oh, ti mili rod — Danes plima ob 11.0 predp. in ob 10.1S v miru, le zmagonosni boj v delu. Delo, Sužnjev (schiavi) takrat niso poznali, to ; m°j» koliko moraš prestajati na svoji ded-, ZVečer; oseka ob predp. in ob 4.2o osvobodujoče, posvečeno delo, ti nas blažiš, so iznajšli današnji »signori« in njih dedje! n!l tel1 lastnih tleh ob obalih »Adrije« !, popoludne. ti nas tolažiš. Pred tvojimi koraki zginja ne- V letu 1HH8 ste začeli agitirati proti našemu lSuto tePe sovražnik! To peče, to Dražba na kolodvoru. V četrtek dne vednost. I>eži zlo. Ti osvobojuješ človeštvo okoličanu z namenom, da ga uničite — za- l>oli ! Ali tl ,ularci 0(1 sfcrani nasprotnika so j 19. t. ,n. 01> 10. nri predp. bo na kolodvoru suženjstva, in tema se dviga v tisto jasno in trete, kar se vam pa ni iu se vam nikdar le nedolžni zbadljaji v primeri z boljo, ki jo' čisto višino, kjer se nekoč uresniči ideal, v ne posreči. »Fora i bakoli«, »fora i ščavi«, občutimo v srcu, ko vidimo kako tudi lastni sino- katerem se bode strinjala pravičnost in do- je bil leta 186« vaš bojni klic in prišlo je, vi zasajajo ostrino v meso lastnega naroda! Go- brota. _ česar niste pričakovali! Prišlo je do re- SP0<1 urednik, preokorno mi je pero, da bi Med govorom, zlasti, ko je minister ome- akcije, ki nam pretresa danes kosti in ki od- j Vam povedal, kar čutim v duši! Glava mi 11 jal legij delavcev brez imen, in o zvršetku neha še le tedaj, ko pokažete, da res ljubite je težka, ko razmišljam in računam, koliko istega, je dvorana odmevala odobravanja. ne samo okoličane, ampak tudi meščane slo- škode so nam že provzrocih nase krvi ne- prodajalo. Zaznamek stvarij, ki se imajo pro- južne železnice — magazin II. za oddajanje tovorov v drugem nadstropju --javna dražba nedvignjenega blaga. Predmeti, ki se imajo prodati, se oddajo onemu, ki ponudi največ. Isti mora takoj položiti kupnino in odvesti kupljene stvari. Pod vsklicno ceno se ne bo Za Millerandom ie govoril predsednik venske narodnosti! zvesti sinovi. Narod si vzgaja sinove liki dre- Loubet. Ne na »pritepenih agitatorjih«, ne na oko-' vesce> ki naJ bi donašalo dobrega sadu ; ti Loubet je rekel, da je Francija hotela ličanih, a m p a k na vas s a m i h Je \ e_ sinovi naj bi bili združeni na delu, ki naj bi sovražnika sililo v spoštovanje do nas ! A na- dati, je na ogled v vestibilu kolodvora južne i železnice. Dražbe premičnin. V sr do, dne 18. aprila ol> 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- prispevati k temu, da zavlada med narodi ž e č e, ako hočete imeti mir in spravo! jedinstvo ; na ta način je hotela delati za Vi, ki ste začeli razpor, ga morate tudi >osled se drevesce -spreminja v — bodeč trn, blagor sveta ob mejniku slavnega veka, čegar odstraniti, česar pa ne dosežete z vedn.m ža- provzročujoči nam odprte rane. T«, so rane, vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: zmaga nad zmotami in sovraštvom, žal, ni bila ljenjem naših svetinj! Vi nam pokažite in katerih teče rudeči sok naše narodne ne- j v ulici S. Lazzaro št. ti, kolesa (bicikli) in po|»olna, ki nam je zapustil večno živo vero dokažite, da nas res ljubite, ali ne s tem, da sreče, našega trpljenja. 1 šivilni stroj ; v ulici Amalia št. 1, hišna v napredek. Naprave naiodnega gospodarstva, nam oh času volitev podkupujete naše ljud- i Kako hudo je človeku ob takih mislih, j oprava, tehtniee, vozovi in oglje; Corsošt.L\ ki pokrivajo širni prostor razstave, nas uče stvo, s tem, da nas okoličane po volitvah Človeku je, da bi moral obupati na naši bo- j razglednice; v ulici Molin piccolo št. 7, hišna napore posameznih držav, da dospejo do n met- preganjate kakor svoje sužnje; ampak svoje dočnosti! I . izvija se mu iz prs obupen vzdih ! j oprava ; pri Mariji Magd. zgornji st. ;>S, nosti. kako živeti v človeški družbi. Ni krasnej-; prijateljstvo nam morete dokazati jedino s O, bodi nam milostljiv Ti, šega prizora, nego če gledamo razum, kako tem, da nam dovolite vse pravice, ki nam pri-; vsem narodom, Ti. ki določaš brzda naravne moči prirode. Kakor pa vlada stojajo, ter nas tako uvrstite med zavedna, ti o Bog bodi nam milostljiv, da bo enkrat Odbor pol. društva »Edinost« bo imel Ti, ki si gospodar | pumpe, stroji ln oprema v zalogi, usodo nanulom, človeški genij slepi materiji, tako je on sam napredna ljudstva, kar mi vedno zahtevamo konec ljuti krivici, ki se nam godi ! podložen pravičnosti in dobroti. Najvelieast- od vas in kar nam vi trdovratno odklanjate! Zaslllgri priznanje. Iz Rocola nam pi- nejša olilika lepega se ne da izraziti s števil- Nam je dobro znano, za kako ceno bi 'šejo: To !>i ne bilo prav, ako !>i se no spo-karai, niti zabeležiti v katalogih. Vse duševne pridobili vaše prijateljstvo, ali — tega ne bo 1 minjali tudi zalug, ki so si jih pridobili naši moči in njih napore naj goni ena velika moč: nikoli! Vi dobro veste, da vam mi nismo narodni I^onjerci za narodno zmago v II. čut solidarnosti. Z veseljem povdarja govor- nasprotni zaradi tega, ker ste vi Italijani in okraju. Baš rodoljubi v tem okraju zaslužijo nik. da vse vlade spoštujejo ta vrhovni zakon, mi smo Slovenci, veste kakor vemo mi, da se j največje priznanje, kajti oni delujejo ob raz- Metoda so darovali: Agitator iz veselja na Vsem je geslo, da tolažijo trpljenje, da snu- mi branimo podpisati vaš iredentarski program, 1 merah, katere moramo imenovati najslabše po zmagi v \ . okraju *?0 K, na roti ni trgovec z svojo sejo v petek zvečer ob T1/- nri zvečer. Tržaško podporno in bralno društvo naznanja slavnemu občinstvu, tla veselični odsek tega društva prične v nedeljo dne 'J'J. t. m. nadaljevati svoje vaje. Za moško podružnico sv. Cirila in jejo j »omot*, da se ravnajo [»o načelih morale ker bi s tem ob enem podpisali svojo smrtno vsej okolici. I11 vendar so dosegli, tla je veter zagotovljajo delo. Govornik je pozdravil obsodbo! To in nič druzega je ona zazgvozda, ; cina rocolskih rodoljubov glasovala za na-vlade, ki 90 se udeležile razstave in njih za- ki je med nami in vami ! ! Od vas moramo ] rodnega kandidata. To pa se je doseglo je-stopnike, inženerje, arhitekte, umetnike, |kh1- pričakovati, da se poboljšate in nam ustvarite j dino s tem, da so rocolski rodoljubi nepre-jetnike in delavce ter izrekel nado, da veliko možnost, da bomo mogli živeti v miru jeden nehoma poučevali nezavedne. In kako težko vsi narodi, z drugim ! Dokler se ne zgodi tako, — do delo miru, na katerem sodelujejt ne ostane brez dobrih posledic. Dvajseti vek tedaj pa — l»oj na vsej črti ! |K>kaže malo veo bratimstva vsaj nasproti vsakovrstnim nesrečam in nadlogam. Delo za dobro se razširi in se približa vzoru člove- Okoličan. Odmevi izza volilnih bojev. Iz III. okraja nam pišejo : Tukajšnji zidarski mojster čanstva. V tej nadi je predsednik otvoril g. M. je v službi kakor vodja pri nekem laškem ptnljetniku. Ta podjetnik je pristaš razstavo. Med govorom je zadonel 101 strel iz to- progressove stranke, ki ga je že kandidirala pov. < »ovoru so sledili burni klici: »Slava v tržaški okolici. I>»ul>etu. živela republika I« Godba je za- G. M. je odločno na naši strani. Za časa svirala in j»evci so zajeli »himno Viktorju | volitev sam ga vprašal: Hugu«. Potem je predsednik v spremstvu ge- »Kaj se ne bojite, da Vas gospodar za neralnega ravnatelja Picarda obiskal j>osa- j podi iz službe, ko zazna, da ste naš?c stanje so imeli nasproti italijanskim kandidatom in zaslepljenim domačinom! Njih beseda je vendar premagala. Slava jim vsem, vzlasti pa se moramo spominjati Mateja S krka, Mateja Laha in Jurija Kljuna. Bog jim poplačaj rodoljubno delo njihovo! Z Opeiu nam telefonirajo. Včeraj smo pokopali najstarejšega moža na Opčinah, kremen-značaj Josipa Hrovatiua p. d. Kogla. Bil je star 85 let. Poročen je bil oO let. Soproga mu še živi. Bil je vedno na naši strani. Svoječasno, ko so bili naši na potu iz Trepč te pen i, med njimi tudi Ivan Marija SosiČ, so geslom »Skedenjci srca kvišku, za vam: je Bog 111 narode ti K, Kodrič Anton, posestnik v Kolonji pri sv. Ivanu v proslavo volilcev 2 K. Srčna hvala ! Konsnmiio društvo pri sv. Ivanu je na svojem občnem zboru dovolilo podružnici družbe sv. Cirila in Metoda s v d to 7 gld. 85 nvč., v podporo družinam onih, ki so bili zaprti pred tremi leti povodom volitev, pa 10 gld. Vesti iz ostale Primorske. X Brzojavna postaja v M o š č e-n i c a h. Dne 13. aprila se je odprla v Mo-ščenieah, političnem okraju Volosko, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s tamošnjim poštnim uradom. hotelo mej potoma raztrgati zločinca in ga jH>biti. Zrakoplovna posta skozi Saharo. V zadnji seji akademije znanosti v Parzti je položil profesor Marev v imenu kapitena Dčbureaux-a -koraj 2 oglas«»v na zeorajšnji urad. Od , * , , . . . ^ , ^ . J li. 1 nacrte novega zrakoplova, ki tako trdno teh je nad 7'M> osebam jej. . , " . , , J, n ■ sm varno zgrajen, da se lahko jako dolgo posredovalnica preskrbela delo in službo, rn- . . ' .. „ , • i- i 1 . . ! obdrži v zraku. SestaviteIj načrtov misli, da haja dokaj vnanjih oglasil, katerim pa e te- i , . . , . T - ^ r * 1 po spopolnitvi zrakoplova m pri natančnem Vesti iz Kranjske. * Mestna posredovalnica za d e 1 o i n s l u ž h e v L j u b 1 j a n i. Iz »Slov. ( Naroda« posnemamo, da je dosedaj došlo i žavneje vstreči, ker posli neradi odhajajo iz poznavanji precej konstantnih zračnih tokov Ljubljane. Pri vnanjih oglasilih treba poslati ! . • i i -i " v i • v , ... J J ... v Sahari, bi bilo ze sedaj mogoče stanoviti predzna rakov ino 40 vinarjev in znesek za od- zrakoplovno službo čez Saharo. srovor. Ta znesek je poslati v znamkah. Mestna, , _ T. , , . . . , [ v LOUIS Botna. List »traulois« je priobčil posredovalnica ljubljanska se ne peča samo s. . .Ti t , , 1 . neko pismo iz Johanesburga, v katerem je mej posredovanjem za službe hišnih poslov, mar- . . .. . . „ i r- ' 1 drugim tudi zabelezen pogovor nekega rran- več posreduje v vseh strokah, tako v trgov- , T i> i -„.i • coza z generalom Lomsom hJotlia ]>o bitki prt Spionskopu. Znameniti vodja Burov, ki je bil po Joubertovi smrli vkljub svojim 36 le- . . tom izvoljen za vrhovnega poveljnika, je pri- rod«. \ svojih borbah se zanimamo mi tudi , . . . . . . T . * , , . J . sel po imenovani bitki v .lohannesburg, kjer končana, za take malenkosti« kakor so iioštni pečati. . .„ , , , j - , . ga je pričakovala njegov mlada soproga in ; skih, obrtnih, pisarniških itd. in to za Ljubljano in za deželo. * P o š t n i pečati in »Slo v. X a- župan Strobach. Obedovala sta v restavraciji »Danev«. Železniški minister na potovanju. DUNAJ 17. (K. B.) Železniški minister pl. \Vittek je čez Trst odpotoval v Dalmacijo. Občinske volitve na Dunaju. DUNAJ 17. (K. B.) Naznanilo župana priobčuje, da bodo z ozirom na letošnje občinske volitve v 4. razredu od jutri naprej javno razgrnjeni imeniki volilcev za ta razred. Notaeija na dunajski borzi. DUNAJ 17. (K, B.) Naznanilo dunajske borzne komore pravi, da s 26. aprilom preneha percentualna notacija ter prične notacija od komada v kronah. Stavka. CARMAUX 17. (K. B.) Stavka je \Volverpoortu. - Iz Brandforta javljajo dne 13. t. m.: Poveljnika Petru s in De\vet sta se sprijela s četami, ki so šle iz Bloemfonteina posadki v Wepeneru na pomoč. Izpred Elamlslaatrte. LONDON 16. (K. B.) Listi javljajo iz Ladvsmitha: Ogleduhi-domaciui javljajo, da so se Boerci iz Elandslaagte umaknili čez gorovje Biggar. Rudnike za premog pri Wes-selneku so Boerci razstrelili z dinamitom. Rop in poži^ v cerkvi. PARIZ 16. (K. B.) Minolo noč so ne-pojedina. O tej priliki je mej drugim rekel znani zločinci ulomili v cerkev v delu mesta Botha : »Jaz se ne izdajem za nikakega | Aubervilliers in so oropali pušico za miloščine, taktika v evropskem smislu. V kaki evropski Potem so zažgali cerkev na več mestih, ki Tudi v takih stvareh zahtevamo spoštovanje . . . „ __, 1 . kjer se je njemu na čast priredila slavnostna pravic slovenskega naroda in protestujemo proti preziranju našega jezika na c. kr. poštah. Mi imamo pač svoje menenje o takih stvareh. »Slov. Narod« pa se nam je enkrat ..... .. , , . ... i. , 1 vojni bi jaz pac najbrže ne koristil mnogo. j ]e skoro L>ui»olnoma porušena, malce poročal mene nekako: za take bagatele, rr. , . i-. i • - i , » } 6 _ _ Tukaj sem koristen, ker sem si svoje izku- |z romunskega parlamenta, ki so bile morda i>omcmi>ne pred 20 leti, se »..■,, . . 1 1 1 . snje pridobil po praksi. sedaj pameten in razsvitljen rodoljub ne peha. po praksi. In najboljša praksa i BUKAREŠT 15. (K. B.) Senat je v je vojna. Jaz se ne prištevam nobeni »šoli«, j včerajšnji seji odobril kredit za gradnjo železnice v Palanko ter vsprejel neke spremembe na rudniškem zakonu. Obletnica ustanka v Taboru. BELIGRAD 15. (K. B.) 85-letnico ustanka v Taboru obhajajo danes svečano v Isti »Slov. Narod« pa je dne 14. aprila t.l. ,, . _ „ T . , 1 1 Moj sei Lueas-Mever me je sam poučeval v (kakor že večkrat prej) zopet prinesel notico, . . . . ,r r o v 7 vojni umetnost; v bitki proti Katrom. Spre- v kateri piše o samonemškem poštnem pečatu . . . , m . , j. 1 / 1 jel sem njegovo metodo, i ej metodi se imam v Lesk o ve u, ter pravi, d a je tak pečat , .... , ' , , , 1 zahvaliti, da sem bil v decembru srečen proti škandalozen. Obrača se tudi do dotičnega . . . , 3 . Builerju. pri Colenso in da sem te dni po- poštaria s prošnjo, naj vendar slednjič kaj , 4 . . , Q . , XT . . . , _ , . , J ! i. r i . . magal pregnati Angleže od Spionskopa. Mojo vsei deželi, Beligrad je v zastavah; zvečer udi v Ijeskovcu slovenski ......... . . ,. c I. ...... , , . , . . vojaško življenje je na bojnem polju. Samo |,o mesto razsvetljeno. Vsi listi naglasajo za- tako! »>arod« pa »e zdaj , . . . I . ^ . . 1 . tamkaj se morem ucitr. 'sluge Obrcnovicev za svobodo in samostoj- , Loterijske Številke, izžrebane dne 14. nost Srbije. Na vožnji v stalno cerkev je taka bagatela, da bi se pametnim rodoljubom apn*la • 1 ne bilo ozirati nanjo. Da, na Kranjskem je Dunaj 34 1 74 76 dandanes samoneniški pečat velik škandal'. Gradec 69 72 71 55 Ali tudi na tržaškem ozemlju, v skoro povsem slovenski okolici, pomenja samolaški pe- Trgovina in promet. Novi bankovci. Tekom prihodnjega meseca pričnejo, kakor javlja »Fremdenblatt«, tiskati nove bankovce. Izdajati pa jih začnejo še le meseca septembra, in sicer najprej bankovce po 20 kron, ki nadomestijo dosedanje desetake. Prodaje kolonialnega blaga. (Brez carine). od <». Aprila 1900. do 12 Aprila 1900. po 50 kg. a K. 15.— Ki.oO 1500 vreč kave Santnos goad avera»re 1000 _ 1500 _ superior .. jrood a ve rage prime 700 - »Santos razne od K. 18.—50-— 4;").— 53.— 45.— 54.— za zaboj 4.— 10— 2.— 5.50 ukrene, da dobe tudi v Leskovcu slovenski poštni |>ečat. Prav sam priznal, da tudi en sam pošten pečat ni 15000 zabojev pomaranč 7000 „ limonov Zalosa t javnih skladiščih 1*2. Aprila 1900. Kava............15214 metr. atotov Poper............ 1627 n „ Škorjice (cimet)....... 1031 „ Piment........... 1197 „ Južno sadje......... 15370 „ „ Olje............. 31422 „ Vino (italijansko)....... 23710 ., - 2! 16 Darovi. občinstvo živahno pozdravljalo kralja Alek- j sandra in Milana. Vojna v južni Afriki. Lord Kosslvn ujet. LONDON 15. (K. B.) Jutranji listi objavljajo brzojavko iz Bloemfonteina dne 14. / ------ - ............iniucu uar uu iiiunu« Železni m o s t j u ž n e ž e 1 e z n i c e požrtvovalni rodoljub mariborski, g. France na ljubljanskem Barji I »o gotov še-le Dolenc, trgovec, je mej tamošnjimi Slovenci prihodnjo pomlad, ker voda in neugodno za revne sloven8ke visokošolce na Dunaju vreme ovirata delo. nahral pvoto ^61 kron 40 v. Darovali so: Iz Ljnbljftne nam pišejo: Težak, vlažen, Slavna posojilnica v Mariboru 100 K, g. čat surovo nasilje in preziranje jedne narodnosti. In proti takemu nasilju in prezira- Podporno društvo za slovenske vi . . . u • - i- * i • r.;.. ^ ■ „ j i*« . v , 1 ^ . t. m, fflasom katere so Boerci uieli patrolo nju *e mora boriti vsaki posten rodoljub, sokošolec na Dunjgu prejelo je kakor že . . 6 .. . . _ . J 1 . . Sicer nas pa veseli, da smo se enkrat zopet mnogo iet zaporedoma tudi letos lep veliko-j1>0,ka ^^ RosslfnoU1' ' v soglasju srečali z > Narodom c. nožen Jar ml mariborskih Slovencev. Znani W ~ »P»v.l. v Kroonstad. Boersko odposlanstvo v Haagu. HAAG 15. (K. B.) Boersko odposlanstvo s transvaalskim poslanikom dr. Levdsom je danes prispelo semkaj. Na kolodvoru jih i je sprejela nešteta množica s slava ki ici Boer- duhomoren vzduh se vlači nad Ljubljano, dr Jernej Ćlančnik (društveni ustanovni k) -sa ostane odpo- j Mnogo se govori, razpravlja, ugiblje, kriti- K> % Ign> Orožen, stolni prost itd., g. 9 ° 'p^ kuje — pogosto pojiolnoma napačno - - ra- Martin Žunkovič, c. in kr. stotnik, po 5 K : zlaga, smeši, brani, hvali, uničuje, zopet pri- d|. jož Pajek> kanonit itd., dr. Iv. poznava. Občinske volitve so pred durmi! Mlakar, kanonik, dr. Ant. Medved, c. kr. Katoliška-na n »dna stranka je sicer izjavila, giran prof Fr Simonič, stolni kaplan, Blaž! da letos ne postavi svojih kandidatov, ali Matek, c. k. prof., Fr. Dolenc, trgovec, po kdo ve, da li se ne premisli še — saj je vreme 4 K v<-.. ^ Lovro Herg, stolni dekan, dr. v aprilu najbolj spremenljivo in nestanovitno! j K riža nič, kanonik, Jos. Zidanšek, prof. \ saj govori se tako, da na skrivaj živahno bogoslovja, dr. Fr. Kovačič, prof. bogoslovja, agituje proti sedanjemu občinskemu zastopu. po 3 K vč mon(L Hribovšek, kanonik, . n . D . .. , , Potemtakem ni čudno, da so se tudi naši Ljud. Hudovernik, stolni vikar, iM. Strekelj, i"^ ^! °eneral B,"abant ^ Z slaV" nemčurčki ojač.l. in so dvignili svojo glavico, gtolni vikar> Jak. Tajek iu k> vo;Q: ka_ ! . hoteči tudi kaj za-se! Seveda je zastonj njih pelailf Al. fiaubenreieh, rač. rev., I. Oižek,! V^ " JG ^ We^e"era sl'*al" d Trgovinske vesti. Budimpešta 17. Pšenica za april K 7.68 do 7*69 Pšenica za oktober K. 7.80 do 7.81. Rž za april K. 6 72 do 6 73 Rž za oktober K. 6*79 do 6*80. Koruza za maj K. 539 do 5*40. Koruza za juli K 5.52 do 5.54 Oves za april K. .5 06 do 5.07 Oves za oktober K. 5-40 do 5-41. Pšenica : ponudbe pičle , povpraševanje omejeno, mirno. Prodaja: 8000 met. stot 5 stot. ceneje. Vreme: oblačno. Hamburg 17. Trg za kavo. Santos good average /1 maj 38.75, za september 39*75 za december 40*25 za m are 40*75 Denar. Havre 17. Kava Santos good average za mare 50 kg. frankov 46.25, za avgust 50 k. frankov 47 25. Protest lorda Robertsa. LONDON 15. (K. B.) «Reuter=> javlja iz Bloemfonteina dne 14. t. m.: Lord Ro-berts je pri predsedniku Krugerju brzojavnim potom protestiral proti postopanju z an-gležkimi Častniki in vojaki iz Kapske naselbine, ki so ujeti v Pretoriji. Iz-pred Wc pen era. ALIWANORTH 14. (K. B.) «Reuter» ' J 3 vlj « Ljud. Hudovernik, stolni vikar, M. Strekelj, i* . . . , .... ^ .,,1 J J 1 mm stiinom in vsemi konjeniki v RouxviIIe. ! 10. Dunajska borza dne 17. marca.. Državni dolg v papirju „ .. v srebru Avstrijska renta v zlatu .. kronah 4% Kreditne akcije . London 10 Lsr. . 20 mark ..... Napoleoni..... 100 italijanskih lir . . Cekini...... «lanes 99.15 99.— 98.70 98.75 230.20 r soboto. 99*25 99*05 98*50 98*90 228*85 242.77 V8 242*75 23.67 23*67 19.20 19-27 90.40 90*35 11-38 11-38 trud in napor. Nemško oholo gospodstvo so j Vreže, kateheta, M. JMatek, prof. bogo-že pred leti ,M»kopali in od sv. Krištofa ne 8lovja? Jak. Kavčič, c. k. prof., Al. Zver, prihaja l>aje nihče več nazaj. ure zvečer živahno streljanje topništva. Danes je bilo slišati le semtertje kak strel. 3 , , . _ _ . . . . . . LONDON 17. (K. B.) .Standard, jav- i duh. kaznilnice, I^r. rSohak, kaplan prj sv.!. Dl „ , . . . „ _ j Pet let je ,,„ proznem potresu in kakšna Magda|eui> Anton Korošec, prefekt, Fr. Bre-|'f » Bloe»foate,n, « dne lb. t m.: Povelj-■ jo danes Ljuhijana ?! Lepa, nova, moderna! )jh> f-> dalje flr. Janko BeZjak, e. k. ! ^k,«,, obkol.la Wepener, » um.kajo na i He, je. da ima precej dolga, ali plaenje Ra ^ nadl!ornik; (1r. Jos. Pavalej, c. k. Bn. i ^ ^ Pot™° vest! leto za letom redno in polagoma w ga iznebt ^ Gabr. Majeen, e. kr. prof., Bahovec, j ^ ^T'-''' ^ " ! Vrsta prekoriš,nih naprav pa vendar-Ie ostane k. )loštni afic., ivall Roprivnik, c. k. prof J ^ 1>r0t' 8 VerJU' ',00° 1>a da ^ J'h bl'ža Mm in tom hvaležnim potomcem ! Ivan Belč, pot. učitelj, I. Košan, c. k. prof. Bethanvju. LONDON 17. {K. B.) «Times» javljajo Slovesnih velikonočnih procesij seje ude- dr FjU Terž travnik, Fr. Miklošič, uči-,. ..... ležilo - ob najlepšem vremenu - na tisoče telj v ^ L Majcen, Jos. Melzer, trgovec, " 2 včerajšnjega dne: Čete, ljubljanskega ljudstva. Isto tako tudi potresne Fr. Holasek, trgovec, Fr. Pavleč, c. kr. prUrenz0 Marqueza: Znanemu ogledniku Viljelma Dalla Torre v Trstu Ti^g San (riovanii! hšt. 5. {hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo dotiese srečo na primeren kraj, zvezal j<> Pizzolante s po- prt)8j uljudno za dalnja darila, ki jih hva- močjo tovarišev mater ter jo umoril v pričo ležno sprejema I. društveni blagajnik g. dr. hčere, ki je bila dve leti njegova ljubica. Klem. 8eshun, dvorni in sodni odvetnik na Potem pa je umoril tudi isto. Morilci so nato Dunaju, I. Singerstrasse 7. kamenja privezali na trupli ter ju vrgli v - vodo. Pred kratkim pa je morje vrglo trupli ^___ . na obal in se je takoj tudi oglasil pastir, ki DUUIdVlld uurutlld. je gledal umor na gori. Morilca so kmalo j Dunajska župana na Opčlnah. -poznali v učitelju Pizzolante ter ga »»dve. letu njene starosti poklicati v boljši in lepši raj. Pogreb se je vršil v pondeljek lt>. t. m. ob '2 uri pop. Krčme. ulica Media št. 3., toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Pirih Ivan Lozić Jurij Androna S. Loreuzo zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop. V M i r a m a t 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30 6 pop. Prihod in odhod vlakov. Južna železnica. Odhod iz Trsta: 6.20 pdp. 8— n 8.25 .. 9- „ 9.55 r 12.45 4.35 5.30 pop omn. N^brežina, Cervinjan. Benetke brzovl. Dunaj, zveza z Reko „ Nabrežina. V:dem. Benetke, Rim omn. Nabrežina. Videm, Benetke, Verona poŠt. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb omn. Kormin, zveza Červinjan, Benetke Nabrežina, Videm. Benetke, Rim Benetke (via ( ervinjan in via Videm) Rim i via Bixij) naravnost. 6.25 „ poŠt. Dunaj, zveza z Reko 8.15 zvč. brzovl. Kormin 815 „ Dunaj, zveza s PeStm, Reko 8.45 „ meš. Nabrežina. Videm, Benetke 9.45 „ ., do Murzusehlaga 6.10 (samo ob sredah) ekspre* v Ostende Dohod v Trst: 6.56 pc'p. meš. i; Miirzuschlaga, Beljaka itd. 7.33 „ iz Italije, Kormina, Nabrežine 8.45 brzovl. iz Kormina 9.28 „ „ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim 10.25 „ pošt. Dunaj, zveza z Reko 10.40 „ brzovl. iz Iuilije preko .Kormina 11.20 „ omn. iz Benetk (via Cervignjan) 5.35 pop pošt. Dunaj, zveza z Gorico 7.45 zvč. omn. iz Italije preko Kormina 8.30 „ brzovl. iz Italije preko Kormina 9.— „ „ Dunaj, zveza z Reko 11.35 _ omn. iz Italije preko Kormina 10.38 pdp. (eamo v sredo) ekspres iz Ostende Državna železnica Odhod od Sv. Andreja 6.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak 845 „ Hrpelje. Rovinj, Pulj. Dunaj 4.50 pop. Hrpelje. Divača, Rovinj. Pnlj, Dunaj 7.45 _ brzovl. Pulj, Divača, Beljak, Dunaj 2.30 „ Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih). Gostilna Andemo de Franz Via della Geppa št. 14. joči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna ie odprt:! vedno do 1. nre popolnoč.. Za obilen obisk se priporoča Jožef Furlan. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zalosa. pohištva za jedilnice, spalnice in »prejemnice, žimnie tii peresuie. ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Priznano najlmljSi z važnimi patentiranimi novostmi lastne iznajillie tehnično ri tovarnarju Henrihu Bremitz c. kr. dvornemu za.lag-atel.ju. Trst — Borzni trg številka <> — Trst Ilustrirani katalogi na mhtevanje franko. F I L I J A L K A c. ti uril m\i Kreditne zavofla za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonth na 4-dnevni izkaz 21(4°/0 30-dnevni odkaz 2<7(l% oa os o- 3-mesećni .. 2V/o ' i i ° 4 ;o i' .)l; u 1 J n -i - ! io na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stouijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakazni c e na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropa ve Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz. Gradec, Sibinj, Inomostu, Czovee, Ljubljano, Line, Olomcu, Reiehenberg, f?aaz iu Šolnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku lu„0 provizije, inkaso vseh vrst pod naj umestnej šimi pogoji. Pr ednj mi. Janičevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Nasa blagajna izplačuje nakaznice navodne bauke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursa. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Rehar Peter ulica Riborgo st. 25. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in slartei&irne. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, peku rna i u shulčičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti Št. 2 ima veliko ------ _ ------ pekarno in sladčičarno 3krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fiuo pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča ceuji trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. rrr3WLc6vč ene- Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn. »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnog^ drugih časnikov. Trjrovei. Fran Hitty Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega ; manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Novak Mihalj Glas gre po deželi da so testenine iz Prve kranjske tovarne testenin Zui-dersie & Valeneie v II. Histriei priljubile v vsa kej rodbini, kjer so se pnkusilc. Makaroni, fidelini in razne vloge s«) zanesljivo pravi le v kartonih po lj2 k«jr. z zgornjo firmo. trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča ; svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobuo. Razpošilja na deželo proti povzetju. O^.je i li drva. Miiha In^in v ulici del Torro stev'12 "■UIIC1 JvFOI|J priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! .Mlin 11a par. Valentin Skočir ru:!;:^ kjer melje vsakovrstne tur-čene moke Trgovcem pošilja ua dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. C. fcr. pritiliiirani kroji i Ci vihri i li vojaški krojač. vsakemu koj razumljivi krojiti Martin Foveraj v Gorici na Travniku št. 22 J. n ima izbomo zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. 8.03 9.35 11.15 6.15 9.50 f 9.25 7.48 10.42 7.20, Dohod k sv. Andreju. pdp. Divača „ Pulj, Rovinj Hrpelje, Ljubljana, Du.uij zvč. Pulj, Rovinj, Dunaj, Ljubljana i brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj „ Hrpe!je, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.) Furlanska železnica. Odhod iz Tržiča: pdp., 1.53, 6.25 pop. preko Cervinjana v Italijo in 10.48 zvečer do Cervinjana Dohod v Tržič: 9.45, predp., 5.48, 10.33 pop. iz Italije preto Cervinjana, 1.35 pop. iz Cervinjana. Cenil niki zastonj in franko Šivalnih strojev tovarniška zaloga Ivana Jaz-a v Ljubljani Dunajska cesta itv. 13. "»I priporoča svoje pri poznan o najboljše šivalne stroje za domačo joralio iu obrtiiište potrebe. Voščene sveče. jj Hrt nO O svečar v Gorici ulica Siv. Antona i»vP|JCtv »t - izdeluje sveče iz pristnega čebelnega voska. Za pristnost jamči s 20iX) k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiri duhovščini, cerkvenim oskrbnišfvom ter slavnemu občinstvu. Voščilo (biks) in usnje. Glavno zalogo voščila [biksa] družbe sv. Cirila in Metoda in tvorniŠko zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh po-i trebščin za čevljaij e ima Ivan D r u f o v k a v G o-, r i c i na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršć. Pohištvo in mehlji. Samo 1 krono za 3 srečkanja ^adnjimosec H Mitik 60.000 1 15.000 1 ii 11000 l v denarjn x" 20"/,, odbitkom. Zanesljivega trgovskega uradnika, in zastopuika. kateri zna deželne jezike* išče tvrclka j gchivitz e C.i v Trstu, ulica Zonta o.1 Srečke Jnvalidendank" po 1 krono I. srečkanje: 19. maja 1900. II. srečkanje: 7. julija 1900. III. srečkanje: 10. novem. 1900. Novoporočenci pozor! Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, oiebljev. okvirjev, ogledal, stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anion Brešeak, Gorica, Gosposke ulice Str. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. priporočajo: Josip Bofaffio, Aleksander Levi, Mandl & Co., Mercurio Trie-stino, Ign. Neumann, Henrik Schiflfmann. C. Klemt. Tovarna za zatvornice (Jalousien( Braunau na Bavarskem. Priporoča svoja G-kratno odlikovana no. vovrstna lesena zastirala (Rouleaux», in žaluzije. — Ceniki gratis. Ageiitje za privatne odjemalce j povsod sčejo.