lO io ON Vugrinčevo darilo Tislju za rojstni dan »Za luknjaste ceste kriva Vegrad in DDC« Št. 74/ Leto 64 / Celje, 22. september 2009 / Cena 1 EUR □ Lua Odgovora ucvMoaKt Cvtn Radijskih 55 let: nostalgično in zabavno Radio Celje je zabavo ob jubileju začel s petkovo nostalgijo ter spomini dolgoletnih sodelavcev, v soboto pa je vse skupaj »kronal« z zabavo v središču mesta, na katero je prišel tudi Marko Vozelj (na sliki). Nepravilnosti pri poslovanju KS Sojenje za goljufijo pri prodaji Pristava pri Mestinju ^p stanovanja v I D l M . • jptika VELIKA NAGRADNA IGRA ®BobKa BHMSODKI novi tednik Delavci delajo, politiki pa se prepirajo Se bo dogajanje v Gorenju izpred vratarnice preselilo na politične hodnike? Po precejšnjih pretresih v Velenju zaradi dvodnevne prekinitve de)a v Gorenju pred tednom dni so v petek delavci z najni^imi plačami prejeli 150 evrov draginj-skega dodatka, se pa seveda Se naprej pogajajo z upravo o plačni politild. Dragin|ski dodatek je tako prejelo 5.342 zaposlenih v proizvodnih enotah Gorenja v Sloveniji, izplačali pa so ga vsem zaposlenim v proizvodnji in vsem delavcem» ki ne-posredno podpirajo proizvodni proces, ter tudi tistim, ki so na začasnem čakanju na delo. Sicer je v teh dneh delo v Gorenju potekalo normalno. Socialni partnerji se pripravljajo na nadaljevanje pogovorov za določitev plačne politike do konca letošnjega leta, ki naj bi jih sklenili do 7. oktobra. V nasprotnem delavci grozijo, da bodo spet ustavili stroje. Spomnimo, da je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac ob sklenitvi sredinega sporazuma s sindikatom in predstavniki delavcev zatrdil, da noben delavec, ki je sodeloval v protestu, ne bo šikani-ran. Če za delo v Gorenjevih tovarnah lahko rečemo, da poteka dokaj normalno, to ne velja za do^jan je na dn^ih prizoriščih, kjer različni analiti- ki ugotavljajo, zakaj je prišlo do spontane prekinitve dela, kdo je bil pobudnik ... V petek je nadzorni svet Gorenja na izredni seji upravi naložil, naj pripravi načrt ukrepov, s katerimi se bo na eni scrani poskušala čim bolj približati zaposlenim v smislu zmanjševanja socialne stiske, po drugi strani pa zaščitila blagovno znamko Gorenje in njen nadaljnji razvoj. Nadzorniki so meniJi, da je bil razlog za prekinitev dela v hudi socialni stiski delavcev v proizvodnji, ki je posledica tako splošne dražje kol nizkih plač. Za obvladovanje krize je uprava Gorenja konec lanskega leta spfe-(ela več ukrepov za zniževanje stroSkov na področju ma-teriala> storitev in dela ter si hkrati zadala dlj, da ob tem ohrani čim več delovnih mest. Kako bo z delovnimi mesti sedaj. po spontanem uporu, je seveda veliko vprašanje. Takšna in drugačna politika Ob tem je bila velikokrat prežvečena »izjava« predsednika NS Gorenje Jožeta Zagožna, ki naj bi za časopis Finance izjavil, da so v ozadju stavke Gorenja večinoma »ženske, ki imajo veliko po-sojil za cunje in podobne stvari«. Pisanje je Zagožen zani- Slike Gorenjevegs obupa, kijih zlepa ne bomo pozabili. kal, češ da je dejal samo, da so >*2neski na plačilnih kuvertah zelo nizki tudi zaradi tega, ker so delavci obremenjeni tudi s krediti, nisem pa nikjer govoril o cunjah«. Zaradi izjave je Zagožna k odstopu pozval minister za gospodarstvo Matej Lâhovnlk, precej ostro pa je rea^al tudi poslanec Bojan Kontič, ki je skupaj z županom Srećkom Mehom predstavnike zaposle- nih povabil na pogovore v mestno hišo. Spomnimo, da delavci niso zaupali sindikatu, kar naj bi med drugim privedlo tudi do odstopa predsednika sindikata v matični družbi Gorenje Emlia KruSiča. Do novih volitev l>o sindikat vodil predsednik Konference SKEJ v skupini Gorenje Žan Zeba. »Gorenj e so, podobno kot Velenj e. predvsem ljudje, ki se znajo pogovarjati in dogovarjati. Zaupajmo v dialog in dobro rešitev,« je še v petek na osrednji slovesnosti ob praznovanju Velenja pozival župan Meh. Mimogrede, udeležbo na petkovi slovesnosti v Vdenju je menda odpovedalo precej »vidnih« slovenskih politikov. Ali so se ustrašili gorenjčanov, neverno. Videli pa smo praktično vse velenjske gospodarstvenike, tudi Bobinca. URŠKA SEUŠNIK Foto: SHERPA VeČina otrok že v šoli Začetek cepljenja proti sezonski gripi K pouku se je včeraj vrnila većina polzelskih učencev. Pričakovati je biJo, da bodo otroci teden po izbruhu nove gripe ozdraveli in se vrnili v Solo. Pri pouku je tudi večina tistih, ki so prejšnji teden ostali doma zaradi prehladnih obolenj in iz preventivnih vzrokov. Včeraj je manjkalo le še 55 otrok in v vrtcu 45 otrok. Učni in delovni proces nista ogrožena, za- to v petek napovedani ukrepi Šolskega in zdravstvenega ministrstva, ko je na loli manjkalo že 181 učencev, najverjetneje ne bodo potrebni. Za gripo je doslej zbolelo osem učencev, od teh se včeraj v šolske klopi ni vr- nil le eden. V Šoli sta prav tako že nazaj dve učiteljici, manjkata pa pomočnica vzgojiteljice v vrtcu in učiteljica, ki imata znake nove gripe. MJ Foto: SHERPA Čeprav v zadnjem času govorimo le o novi, pandemski gripi ne smemo pozabiti na običajno sezonsko gripo. Proti tej se že lahko zaščitimo s cepljenjem, žal pa nas (o cepljenje ne bo zavarovalo pred pandemsko gripo. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Gelje bodo z letošnjim preventivnim cepljenjem proti običajni sezonski gripi začeli jutri, v sredo. V ambulanti zavoda se bo mogoče cepiti vsak dan. od ponedeljka do sobote, od 8. do 12. ure, V zdravstvenih domovih in postajah ter pri zasebnih zdravnikih bodo s cepljenjem prav tako začeli v prihodnjih dneh. Cena cepljenja proti sezonski gripi je 12 evrov. Najbolj ogroženim skupinam prebivalstva prispeva del sredstev za cepljenje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zalo je za kronične bolnike in starejše od 65 let cena ceplje-nja nižja. 7 evrov. «Cepljenje j e najučinko vitej • ši preventivni ukrep pred okuž- bo z virusi običajne sezonske gripe. Cepivo je varno. Sestavljeno je iz mrtvih virusov, ki bodo po izsledkih raziskav v letošnji sezoni povzročali sezonsko gripo. Solidna zaščita pred okužbo nastopi od 10 do 14 dni po cepljenju. Dovolj je že enkratno cepljenje. Le otroci, mlajši od 9 let. ki še nikoli niso bili cepljenj proti gripi, morajo biti cepljeni dvakrat v presledku štirih tednov Cepijo se lahko otroci od šestega meseca starosti dalje. Ceplje nje proti sezonski ^pi priporočamo zlasti starejšim, oskrbovancem v domovih za ostarele, odraslim in otrokom, ki imajo kronične bolezni pljuč in srca, presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične bolezni, živčno-mišične bolezni, ter tistim, ki čakajo na zdravljenje ali diagnostične preiskave v bolnišnjci,« je povedala dr. Alenka Itop Skaza, dr. med., predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. AB V uêiffllcah OŠ Potzefa nI več praznih stolov. V 5. b razrsdu včeraj ní manjkal nihče. Strokovnjaki obenem s cepljenjem proti gripi priporočajo cepljenje proti pnevmokoknim okii^>am. Ib je še zlasti priporočljivo pri starejšiii od 65 let in kroničnih bolnikih» pa tudi pri malih otrocih. Hude pnevmokokne okužbe (meningitis, pljučnica in sepsa] lahko pri otrocih, predvsem tistih, ki so mlajši od dveh let, povzročijo smrt. Pogosto pnevmokoki pri malih otrocih povzročajo akutno vnetje srednjega ušesa. S cepljenjem lahko začnejo pri dojenčkih od šestih tednov starosti dalje. hoví tednik ODKI Bera štipendij zadovoljiva V Savinjski regiji ndj bi podelili okrog 80 kadrovskih štipendij • V času gospodarske krize je treba še toliko bolj skrbeti za ustrezne kadre Končal se je razpis cel}-9ke regionalne razvojne ag^clje 2a podelitev ka-ckbvskih Štipendij. Dijaki in Studenti se lahko za §ti' pendiraoje prijavijo Še do 10. oktobra, pil čemer bodo prvé štipendije podelje-lie v d«tembru. Glede na začetni slab odziv podjetij, ki ga je pogojevala gospodarska kriza» so v agenciji ob koncu razpisa vendar-le zadovoljni. »Po-pozivu, zaiemko smo ugotovili, da$e je na razpis odzvalo le Sest podjetij, se jé slikav Savinjski regiji ne-. koliko izboljšala. Pričakovali smo, giede na gospodarsko krizo, še manjši odziv. Že od začetka pa nam je bilo jasno, da trenda minulih let zlepa ne bomo dosegli,« pravi vodja regijske štipendijske sheme pri celjski agenciji Aleksandra Šuster Močnik. L^ni so v istem času na primer beležili prijave 53 podjetij, ki so iskala kadre za 383 delovnih mest, na koncu so podelili 143 Štipendij, letos se je odzvalo 24 podjetij s 142 potrebami. Računajo, da bodo po-dehli okoli 80 Štipendij. »Zadovoljni smo tudi, če se primerjamo z ostalimi slo- venskimi regijami, saj prednjačimo po številu prijavljenih podjetij. Pričakujemo pa tudi več prijav dijakov in študentov kot lani, saj so letos že sami vnaprej spraševali, kakšna bo ponudba,« dodaja Šuster MoČ-nikova. Spomnimo, da bodo delodajalci prispevali polovičen znesek štipendije, polovico bo iz državnih sredstev oziroma javnega sklada zagotovila agencija, podjetja pa se s tem zavežejo, da bodo po izobraževanju dijaka oziroma Študenta tudi zaposlila. Orodjarji za vrtec Najbolj zaskrbljujoče je stanje v Celju> kjer so dijake ter študente pripravljena štipendirati in zaposliti zgolj tri podjetja. Po številu prijavljenih prednjači Savin jsko-Saieška regija, od koder se je odzvalo kar 11 podjetij, pel delodajalcev se je nabralo iz Obsotelja in s Kozjanskega, dva iz Spodnje Savinjske doline ter trije z dravinjskega območja. Kar nekaj je samostojnih podjetnikov, ki večinoma podeljujejo po eno štipendijo. Dosedanji največji šti« Renato Fi>avz pend is t i, velika podjetja, večinoma ohranjajo trend štipendiranja Iz prejšnjih let- Na prvem mestu skupno podeljenih Štipendij, torej tistih, ki so jih že podelili in jih podaljšujejo, ter novih, je Gorenje gospo-dinjsid aparati s 73 štipendijami. Večinoma iščejo tehnike in inženirje meha-tronike, strojništva ter elektrotehnike. Sledita podjetji Nivo gradnje in ekologija - išče kadre s področja gradbeništva, strojništva in elektrotehnike z 22 štipendijami - ter Emo orodjarna s IS štipendijami za ze- Zanimanje trgovcev po mnenju investitona kaže. da je lokacija dobro sprejeta. Že vpetek so poročali tudi o prometnih zastojih, Id so nastali zaradi velikega zanimanja kupcev. Nakupovalni center za sprehode Na Celjski cesti v Velenju so v petek odprli nov trgovski center Velejapark, ki je precej obogatil trgovsko ponudbo v Šaleški dolini. Novi center obsega 18 tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin v dveh nadstropjih in ima garažno hišo s 500 parkirišči. S centrom, ki ga |e gradil Golger Group, so pridobili 400 novih delovnih mest, naložbo pa ocenjujejo na 35 milijonov evrov. V Vetejaparku so združili vse prodajalce, ki jih obiskovalci nakupovalnega centra po- trebujejo, oglašujejo pa ga kot nakup med sprehodom. Ponudba trgovin v Velejapar-ku je mešana, od ti^ovin z oblačili in s tekstilnimi izdelki do trgovin s športnimi izdelki in obutvijo. Prav tako ne manjka trgovin z elektroniko, otroških trgovin in drogerii, mesto so našle tudi lekarna In trgovina z malimi hišnimi ljubljenčki ter še nekatere druge U'govine. V centru je zagotovljena tudi ponudba hrane in pijače. Nakupovalni center Vele-japark so gradila večinoma slovenska podjetja. S centrom bo upravljalo podjetje M2 Center management, ki ima s podobnimi nakupovalnimi centri v Sloveniji že izkušnje, Velejaparka pa bo vodil Janez KorpiČ, ki je povedal, da računajo na kupce iz ce-lomega celjskega območja. Kot so poiasnili predstavniki investitorjev, so se za gradnjo v Velenju odločili na osnovi analize lokacije in ocene mesta, v centru pa so oddane praktično vse površine. US Foto: GrupA lo raznolike kadre - najde se celo povpraševanje za program predšolske vzgoje in pedagogike. Kot pravi direktor Ema Orodjarne mag. Stanko Stepišnik. gre pri slednjih za dolgoročno razvojno strategijo podjetja. »Vendarle imamo 160 zaposlenih, ki jih želimo motivirati na različne načine. Razmišljamo o tem, da bomo, če bo inte-res med zaposlenimi dovolj velik, o čemer glede na trend rojstev in prepolnih javnih vrtcev sploh ne gre dvomiti, za njihove predšolske otroke zagotovili ustrezno obliko varstva. Poleg tega bi s strokovnjakom s področja pedagogike lahko zagotovili učno pomoč ali mentorstvo za starejše otroke,« pojasnjuje Stepi-Šnik, prepričan, da morajo podjetja z vizijo danes razmišljati širše. »Bistveno je, da vlagamo v vse vrste znanj in različne kadre.« Renato Fijavž iz Ema Orodjarne, sicer tudi predsednik komisije za podeljevanje Šripendij pri razvojni agenciji, pa pri vsem skupaj poudarja vzgajanje ustreznih kadrov: »Veliko se govori o gospodarski krizi 1 Aleksandra Šuster Moćnik ill nekatera podjetja preprosto ne želijo prevzeti odgovornosti, da bi štipendista zaposlila, ker ne vedo, kako bo čez nekaj let. A vendar je to tudi Čas, ko je treba Še toliko bolj skrbeti za ustrezne kadre, s katerimi bo mogoče iskati pot iz krize,« meni Fijavž. Šest štipendij bi sicer podelilo še podjetje BSH Hišni aparati, največji upad pa je opaziti pri zreškem Uniorju, ki je še lani sodil med najmočnejše štipenditorje, letos pa ponuja zgolj dve Štipendiji. Najbolj se podjetja tokrat zanimajo za študente, saj nudijo kar tli štipendij za dodiplomske Studijske programe. precej manj pa za dijake; 31 Štipendij bi podelili dijakom srednješol-skega in poklicnega izobraževanja. POLONA MASTNAK Foto: GrupA (arhiv NT) v Šentjurju zagnali čistilno napravo V Šentjurju so minuli petek namenu predali novo centralno čistílno napravo. Največji šentjurski projeki doslej obsega več faz in je del celovite operacije celostnega urejanja odvajanja In čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Savinje. Kapaciteta Čistilne naprave je 13 tisoč populacijskih enot, pri Čemer je nanjo zaenkrat priključenih okoli 8 tisoč gospodinjstev. Kot je pojasnil šentjurski župan Štefaii Tlsel, se s Širitvijo naselij, poselitvenih območij in vodovodnega omrežja stalno povečuje problematika neurejenega načina odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Občina Šentjur se je na izgradnjo Čistilne naprave pripravljala več kot sedem let. Naložba je stala 6,5 milijona evrov. Zanjo je občina dobila 62 odstotkov evropskih in 28 odstotkov državnih sredstev. preostanek pa mora občina zagotoviti sama. Prvi faza je ob izgradnji čistilne naprave vključevala tudi izgradnjo kanalizacijskega sistema v dolžini 10,5 kilometra. Druga faza pomeni še 24 kilometrov dodatnih ko-lektorskih sistemov na novo čistilno napravo in na že obstoječe naprave v Dramljah, na Blagovni in na Planini. Glavnina območja Ponikva se s transportnim vodom odvaja na čistilno napravo Šentjur. Druga faza je ocenjena na5,S, milijonaevrov.Poletu 2012 bo prišla na vrsto še tretja faza. Ta bo obsegala izgradnjo malih Čistiixúh naprav pod 50 populacijskih enot. Finančna konstrukcija za 2. in 3. fazo Še ni sestavljena. »Predvidevamo, da bo Še nekaj nepovratnih sredstev, zlasti za drugo fazo, medtem ko bomo za tretjo verjetno porabili namensl^ sredstva, ki se pobirajo od občanov Že sedaj,« pravi Šentjurski župan Štefan Tisel. BOJANA AVGUŠTlNČlC Foto: GrupA Z odkritem table sta šentjurski hipan Stefan Tlsel in državna sskrBiarka v sltižbi vlade za lokalno samoupravo In regionalno polhika Meta Vesel ValentinSiČ simbolne predala namenu senzorsko čistilno napravo. »»ODARSTVO Pomočnik direktorja, odgovoren za kakovost, Do^an Turk in Andrej Poklic v proizvodni hali Kriza je lahko priložnost GKN Driveline Slovenija iz krize še boljši - Manj delavcev» a polno zaposleni -Ekskluzivni dobavitelj za BMW mini Družba GKN Drivelioe Slovenija v Zrečah je med podjetji» ki so lani prva občutila kmx)» a tudi med tistimi» ki so se ji hitro in učinkovito prilagodila. V negotovo prihodnost zato gledajo z zmernim optimizmom. Ob praznovanju 25 Obletnice svojega matičnega pojeta> muJtinadonalke GKN, Je zreška dmžba prejšnji petek pri-pravUá dan odprtih vrac in ti-skovno konferenco. Na njej je tiirektor Andre] Poklič predstavil zanimivo razvojno pot multinacionalke, W združuje 40 tisoč zaposlenih v 30 državah. V Zrečah se je proizvodnja avtomobilskih tran-smisij in avtodelov začela leta 1986 kol del Uniorja, v celoti pa je GKN prevzel družbo leta 1993. Od takrat $e je proizvodnja bistveno poveča-la. Če so na primer leta 1996 izdelali dva tisoč kosov pol-gredi na dan. jih zdaj 16 tisoč, Hiter razvoj je zaustavila recesija. Ker podjetje proizvaja prenosne gredi za avto- mobilsko industrijo» je krizo močno občutijo Že v zadnjem lanskem četrtletju, ko so naročila upadla za 35 odstotkov. »Kljub temu smo prodali za 42,2 milijona evrov izdelkov. To je bilo več kol ieto prej, a 10 milijonov manj, kot smo načrtovali je povedal Poklič. Med prvimi ukrepi ob zmanjšani proizvodnji je bilo zmanjšanje števila zaposlenih. Delo je Lz^bilo 80 delavcev. Večina je bila zaposlenih za določeti Čas in m niso podaljšali pogodb. Čeprav je ostalo le še 32i delavcev, dela še vedno ni bilo dovolj. Marca so zato uvedli še B6-urni delavnik, a že I. julija so se vrnili na 40-umi delovni teden, Poidič ocenjuje, da bo vsaj do konca leta dovolj dela. dobri obeti pa so tudi za prihodnost; »SreČo imamo, da proizvajamo predvsem za vozila nižjega cenovnega razreda. V Evropi so z različnimi vzpodbudami pospešili prodajo teh in to se pozna tudi pri nas. Kljub krizi zdaj dela- mo nemoteno. Pričakujemo, da bomo ob koncu leta s prodajo dosegli približno 40 milijonov evrov« Prihodnje leto si veliko obetajo od sodelovanja v pro-jektu BMW. Ta bo v Avstriji začel proizvodnjoavtomobi-la BMW mini. »Za to vozilo smo ekskluzivni dobavitelj polgredi. Posel je nova odskočnica za nadaljnji razvoj,« je prepričan direktor, Sicer pa GKN Driveline Slovenija želi postati najboljši dobavitelj avtomobilskih komponent znotraj GKN, ki obvladuje 40-odstolen svetovni delež. »Smo na dobri poti, da to v kratkem Času dosežemo.« Pri tem jim je na nek način pomagala tudi kriza. »Ko smo v letih 2004 do 2003 rasli s ^ktorjem več kot 20, smo naredili tudi marsikatero napako. Ko se ustaviš, lahko ur^iš vse tisto, kar si v hitri rasti spregledal,« ugotavlja direktor. Tako so na primer v tem času občutno zmanjšali zaloge surovin in gotovih izdelkov. »Najprej smo iskali možnost optimalizacije v nabavni verigi, pri dobaviteljih, nato pri stroških transporta in pri končnih zalogah. Največji uspeh smo dosegli pri znižanju zalog»« je zadovoljen vodja oskrbne logistike Franc Ore-šnik. Danes imajo vzreškem GKN zalog surovin in materialov za dva do tri dni, gotovih izdelkov pa le za dan do dva. Proizvajajo torej že skoraj po sistemu »just in tirne«. Ob tem namenjajo zelo veliko pozornost zaposlenim. Cilj, da bi se vsak na leto izobraževal štiri dni, so že skoraj dosegli, delavce z nagradami vzpodbujajo k izboljšavam pri delu in skrbijo za dobro obveščenost in pretok informacij. Ponosni so> da se že več let ni pri delu poškodoval nihče in da so z inovacijo bistveno zmanjšali količino škodljivih odpadkov. Za nameček so tudi brez kreditov. MBP V Rogaški Les delavci še na trnih Odgovor pričakujejo od Boruta Pahorja 50 delavcev Rt^aške Les resno razmišlja o protestu v Ljubljani, ie 30 dni so v negotovosti. ko čakajo na odgovor države, sedaj pa naj bi si ta vzela Še 30 dni za premislek. Odločiti se namreč mora, aH bo novem\i podjetju Bohor Les, ki bo prevzelo vse delavce Rogaške Les, dodelila subvencije za nova delovna mesta ali ne. Če bo odgovor negativen, bodo delavci sprožili stečaj podjetja, saj že štiri mesece niso prejeli plač. Za vse pa bi bilo precej bolje, če bi d^va, ki v Času recesije izdatno pomaga veiiidm podjetjem, pomagala tudi malemu podjetjuiz Me-stinja. Že zgolj na podlagi zagotovila, da bo država izplačala 230 tisoč evTOV subvencij, bi podjetje lahko najelo premostitveni kredit za poplačilo zapadlih plač. 14 tisoč evrov. kolikor potrebujejo za poplačilo dolga Elektru Celje in za ponovni priklop elektrike, je da je nekaterim politično nevaren Daleč od občinskega središča, daleč od »boga«... Na-Še krajevne skupnosti, vsaj nekatere, nudijo odJične možnosti za poslovanje po domaČe» mimo marsikaterega pra\^la. V občini Podčetrtek so vzeli pod drobnogled lansko poslovanje KS Pristava pri Mestinju» kjer se je že dolgo áušljalo, da ni vse tako, kot bi moralo bití. Po opravljenem delu ter seznanitvi z ugotovitvami je občinski svet ogorčen. »Nadzorni odbor ugotavlja velike nepravilnosti pri poslovanju KS, predvsem kar se Uče preglednosti poslovanja, za kar je odgovoren predsednik KS,« je zapisano v končnem poročilu nadzornega odbora Občine Podče- SrBčko Gobec govori o zgodnjih predvolilnih aktivnostih, o zaroti. V občini Podčetrtek so krajevne skupnosti samostojne pravne osebe, s svojim računom. Zaradi slabe izkušnje iz KS Pristava pri Mestinju bodo obstoječo ureditev delno spremenili, so se odloČili na zadnji seji občinskega sveta. trtek, ki Je zato izrekel pri-stavški KS n^tivno mnenje. »Med njimi je predsednik KS podpisal najemno pogodbo za poslovne prostore brez odobritve župana. Iz tega naslova so izhajali prihodki, ki niso bili knjiženl, zaradi tega, ker ni računovodstvu dostavil računov. Sredstva so se porabila za različne namene, pri čemer smo ugotovili, da je bil velik del namenjen za hrano in pijačo» za kateri predsednik KS izjavlja, da sta bili porabljeni za prireditve, ki jih organizira krajevna skupnost,« je nezadovoljna predsednica nadzornega odbora, Tatjana Selekar. Pri-služenih najemnin seveda ni dovoljeno vlagati v nakup živil ali, na primer za plačilo elektrike, ampak je treba denar nameniti za naložbe. V končnem poročilu nadzornikov omenjajo na prvem mestu prav najemnino za prostore nekdanje trgovine z živili, s tehničnim blagom ter z gradbenim materialom, ki jo je plačevalo podjetje Tr- gocenter. Ti prostori so v lasti KS, vendar so člani nadzornega sveta opazili, da prejeta najemnina ni prikazana niti v poslovnih knjigah niti v rednih poročilih KS niti ni omenjena v pregledanih zapisnikih sej sveta KS. Trgo-centrova najemnina je znašala 6 tisoč evrov na leto, zato omenjajo znesek vsaj 60 tisoč evrov za vsaj desetletno obdobje oddajanja. Nekateri omenjajo celo bistveno viSji znesek. Za 60 tisoč evrov pa je že mogoče zgraditi športno igrišče ali obnoviti kakšno cesto. »Treba je ukrepati» In kaj pravi predsednik Srečko Gobec? Pravi, da je vse skupaj posledica zgodnjih predvolilnih aktivnosti, gonje proti njemu. »Bližajo se volitve in očitno sem nekomu na poti.« odgovarja. Kot trdi, naj bi imeli najemnine pravilno vodene vse od leta 1965, najprej v knjigah, zadnje obdobje še v računalru- V KS Pristava pri Mestinju so grobnine zaračuna* vali kar za 10-letno obdobje, v vseh drugih KS jih za eno leto. Občinski svet Pod* Četrtka je zato na zadnji seji sprejel sklep, da se lahko grobnine v tej občini zaračunajo le za eno leto. Pristava pri Mestinju z mogočnim trgovskim poslopjem nekdanjega slovenskega veletrgovca, ojajčnega kralja« Suppenza. ku, denar pa so porabili predvsem za gradbene izdelke. Kupljena hrana pa je bila tu-di za »javne« delavce. Nadami odbor je ugotovil §e več nepravilnosti. Tako računom za material niso priložene naročilnice, zaradi česar ni jasen namen porabe, co pa ni zapisano niti na računu. Iz računov so med dru^m ugotovili, da je KS kupOa kosilnico, vendar ni jasno, kje je ter kdo je zanjo zadolžen. »Kosilnica je bila v popravilu,« odgovarja Srečko Gobec. Nadzorni odbor je zaman iskal tudi poročilo o »realizaciji« pri- reditev, pri plačevanju najemnin za grobove pa se pojavljajo različni zneski. Predsednik Gobec, ki je na čelu KS od leta 1991, omenja, da imajo jasne sklepe sveta KS o viSini grob-nin, ki jih lahko določajo sami. Pri vsem skupaj priznava morebitne napake pri knjiže-nju na napačni konto, vse ostalo so zgodnje pred volilne aktivnosti, v njegovo škodo. Prav tako j e pričakoval več strokovne pomoči občine, ki naj bi je ne dobili. Občinski svet, ki se je na-tan^io seznanil s končnim poročilom nadzornega odbo- ra na svoji zadnji seji, je ogorčen. »Treba je ukrepati!« se je siišalo iz vrst svetnikov, ki jih je od 12 kar polovica iz KS Pristava pri Mestinju. Po burni razpravi so soglasno sprejeli sÛep, da naj župan Peter Mišja s predsednikom KS opravi pogovor ter mu predlaga, da sam odstopi. Obenem svetu KS predlagajo, da v roku 30 dni Gobca razrešijo. In kaj pravi o svojem morebitnem odstopu predsednik Gobec? »Na seji sveta KS, ki booktobra, se bom o terri po^OTril.« BRANE JERANKO Za nekatere bo jesen huda V območnem združenju Rdečega križa v Šmarju pri Jelšah opažajo, da je vse več občanov v vedno večji sli-ski. »če so ljudje v socialni stiski pri Rdečem križu še do nedavnega povpraševali predvsem po hrani, je zdaj vse več prošenj za denarno pomočr« ugotavlja sekretarka območnega združenja Milka Dobrave. »Stiske nekaterih družin so res velike,« poudarja. Tako se je letos izraziteje pojavil problem, kako zbrati denar za dijaSko vozovnico, biva^ nje v dijaškem ali študentskem domu ter nakup šolskih potrebščin, da o plačilu položnic ne govorimo. Območno združenje in krajevne organizacije so občanom do koncaavgusta namenili približno 11 tisoč evrov. od tega zgolj za nakup šolskih potrebščin dobrih tri tisoč evrov. V krajevnih oi^anizadjah pomagajo sokrajanom z denarjem. ki so ga Rdečemu križu darovali tisti, ki so jih prostovoljci obiskali na domu pred novim letom. »Prošnjam za denarno pomoč bo vse težje ugoditi,« ugotavlja Dobravčeva. »Solidarnostni sklad območnega združenja. v katerem se zbirajo denarni prispevki donatorjev, se vneto prazni, svoje račune pa so krepko načele tudi krajevne organizacije Rdečega križa.« Po pomoč prihajajo celo občani, ki so izgubili delo v večjih središčih ter se vračajo v domaČe kraje. »Solidarnostni sklad območnega združenja bi bil še bolj obubožan, če ne bi vanj darovali nekateri podjetniki in dobri ^udje. In trenutno so takšna darila zelo dragocena,« poudarja sekretarka. Nekatere gospodarske družbe pomagajo tudi v materialni obliki. Tako so jim v Rdečem križu zelo prav prišli zglavniiu in odeje iz Term Olimia (Čeprav rabljeDi), Fructalove sadne kašice in soko\^ ter mineralna voda iz Radenske. Merca-corjevo donacijo (v vrednosti dva tisoč evrov) pa bo Sraar-ski Rdeči križ namenil za nakup higienskih potrebščin. Zelo dobrodošli so prav tako izdelki, ki jih v posebne košare Rdečega križa, nameščene v nekaterih trgovinah, darujejo kupci. »Bližnja jesen bo za marsikoga posebej trpka,« se upravičeno bojijo v Rdečem križu. Pomoči potrebnim bo- do pomagali s hrano, pri Čemer bo prva pošiljka na terenu konec tega meseca, dm-ga konec oktobra ter tretja decembra. Letos bo območni Rdeči križ razdelil približno 70 ton hrane, kar je trikrat več kot lani. BJ Manj za bencine Cene naftnih derivatov so od danes spet nižje. 95-oktanski motorni bencin je cenejši za 1,7 centa na liter in stane 1,10 evra. Pocenil se je tudi 98-oklanski bencin in sicer za 2,1 centa na liter. Zanj je treba po novem ošteti î,118 evra. Dizelsko gorivo in kurilno olje sta cenejša za 1,7 centa - liter prvega stane 1,026, liter drugega pa 0,579 evra. VELIKA NAGRADNA IGRA BobKar Wíy' bo y^hi boi)Karf Oíivi^-Kwř -M^ro^&MW Zbirajte svoje BobKart vozovnice in sodelujte v boju za bogate nagradel Letna smučarska karta na Celjski koči Welness razvajanje v dvoje v hotelu Celjska koča Bon v vrednosti 100 EUR Vidim optike Na9rđdna igratfaja ed 11.9, do 25.9,200?. PolljUe val« vozovnice in osebne podatke na n»$lov NT&RC d.o.o. Prešernova 19.3000 Celje« s pripisom fieDKart. Zmagovalce bomo razglasili na zaključni prireditvi v soboto, 26. 9.2009, ob 12. uri na Celjski koči. ^od selarom Noveça tednika & Radia Celje tomo od 10, ure ubirali naj komentatorja in spotnavaU gobarsko u^no pot. In nagrado? Klđsičns za Ove osebi, nedeljsko kosilo 2d dve o&ebl na Celjski koćL. HOTEL CELjSKA IÉ3D Podrobnosti nagradne igre na www.radlocelje.com.www.novitednik.coni ali www.ceLjska-koca.si m Si. 74 • 22« september 2009 Prevorje bogatejše za nov športni center Na hribu pod sv. Ano Da Prevorju so v soboto pod obnovlj«oim Športnim igriščem 9vo)emu namenu oradno predali $e dve Šport-ni povrSini. Tako lahko odslej ljubitelji športnih aktivnosti uporabljajo še igrišči za lenis in t^aiinanje. Z izgradnjo, ki jo je vodilo Športno društvo Prevorje pod vodstvom Damjana Mačka. so začeli v jeseni 2Û07 in jo zaključili v dobrem letu in pol. Celotna vrednost naložbe je znašala okrog 110 tisoč evrov. Od tega je največ sredstev prispevala fun- dacija za šport-33.50l}evrov, Občina Šenčur 18 tisoč evrov, ostalo pa KS Prevorje in Spormo društvo Prevorje s prispevki sponzorjev in do-natorjev. Ob tej priložnosti je med drugim spregovoril tudi podžupan občine Šentjur iože Artnak in poudaril, da športni center ne predstavlja veliko pridobitev le za domači kraj, temveč rudi za občino kot celoto, Predsednik pre-vorskih športnikov Damjan Maček pa se je ob »Športni« zmagi na investicijskem področju zahvalil vsem, ki so pripomogli k izgradnji centra. Prireditev, ki sodi v sklop praznika občine Šentjur» so popestrili s športnim dnem. Za člane in krajane je ves dan potekal turnir v tenisu in balinanju. Nov športni center na Prevorju ni edina letošnja naložba v Športne objekte v šentjurski občini. Konec oktobra bo v novi preobleki zasijala tudi telovadnica pri OŠ Pranja Malgaja, prav tako prenavljajo zunanje igrišče pri OŠ Slivnica pri Celju. Precej Šen zaloga) za občino je bila tudi izgradnja igrišč za Trak so prarenli (2 leve) predsednik Športnega društva Prevoije Damian Maček, podžupan občine Šenčur Jože Artnak in predsednik KS Prevoije Mirko Pajek. odbojko na mivki pri OŠ Hruševec, ki so jih odprli v začetku poletja. Nekateri Plakete posameznikoma in društvoma Medlem ko Poizelani naziva častni občan letos niso podelili, so plaketo občine Polzela prejeli Avgust Paiir za dolgoletno delo v borčevski organizaciji, gobarsko-mikološko društvo za aktivno delovanje na področju gobarstva, planinsko društvo za 50 let delovanja in Alenka ŽniddJ za predano delo v turističnem društvu. Grb občine je za 110 let delovanja romal v roke kulturno umetniškem društvu in za Življenjsko delo na področju kulture in Športa ter skrbi za soobCane Konradu Bninšku. Foto: IT svetniki so menili, da je bila 113 tisoč evrov vredna naložba močno preplačana, kar zdaj preverjajo pristojne službe. MAJDA REZEC, BA Trojni praznik Na isti dan kot šentjurska občina, torej 24. septembra, ima svoj praznik tudi KS Šentjur * mesto. Na ta dan se spominjajo dogodka, ko so bile Šentjurju leta 1539 podeljene trške pravice In obeležujejo 19. obletnico poimenovanja mesta Šentjur. Dva dni za tem, 26. septembra, pa praznuje KS Slivnica pri Celju. Svečano akademijo ob prazniku KS Šentjur • mesto pripravljajo v četrtek ob 19. uri v Kulturnem domu Šentjur. Na njej bodo podelili priznanja KS, kol gostja pa bo nastopila Manca Izmajlova. V avli Kulturnega doma bo od Četrtka na ogled razstava devetnajstih starih razglednic Šentjurja z naslovom Šentjur nekoč in danes. Avtor razstave je zbiratelj Martin Čater, ki ima v svoji zbirki že več kot 1620 razglednic in številnih drugih predmetov. Razstava bo na ogled do 7. novembra. Osrednja slovesnost ob Šentjurskem občinskem prazniku in prazniku KS Slivnica pri Celju pa bo v soboto ob 17. uri v Gorici pri Slivnici. Pred svečano akademijo bodo odprli posodobljena cestna odseka Vezov^e-Križ in 'I\ir-no-Voglajna. BA novltednik www.novitednik.com BraslovškI častni občan je župnik Cirar V BraslovČah so za praznik občine podelili najvišja občinska priznanja. Naziv častni občan prejel župnik z Go-milskega Martin Cirar. Zlato plaketo s cekinom je prejel vsestranski krajan iz Grajske vasi Anton Vesolak ml., srebrno plaketo s cekinom podjetje Cizej iz Pariželj in predsednica župnijske Karitas Milena Vodlak ter bronasto plaketo s cekinom Ivan Pušnik, Vlado Juhart in Rok Ušen. Častni znak občine Braslovče je prejelo podjetje Sel iz Letuša. Foto: TT J fcř^i ^lÍNi »•s... www.radiocelje.coin it. 74 • 22. MptMiber 2009 8 B NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Škof dr. Mihael Napotnik, konjiški rojak Na Tepanjskem Vrhu pri Slovenskih Konjicah so v nedeljo slovesno odkrili in blagoslovili obnovljeno spominsko ploičo na rojstni hiši lavantinskega kne* za in Škofa dr. I^ihaela Na-potnika. Slovesnost so konjiška občina in župnija ter Lipako-va domačija pripravili na dan, ko se je Mihael Napotnik rodil, in leden dni pred 120-letnico njegovega imenovanja za škofa. Kijub kmečkemu rodu je dr. Mihael Napocnik, lavantinski knez in škof, veljal za ari- stokrata. Bil je jurist, odličen teološki pisatelj in narodno zaveden Slovenec. Nikoli tudi ni pozabil svojih korenin. Tako je pri papežu Piju X. dosegel, da je ta s posebno papeško bulo določil, da nosi vsak konjiški na-džupnik naziv arhidiakon. Prvega konjiškega arhidia-kona Franca Hrastelja je avgusta 1910 blagoslovil prav škof Napotnik. Ta dogodek je ostal trajno obeležen na marmorni plošči v cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah, V Času pred 1. svetovno vojno so na pobudo Škofa Napotnika pri Lipakovih na mestu njegove rojstne hiše postavili novo hišo. Ob srebrnem jubileju, 25-letnici škofovske službe dr. Mihaela Napotnika, so na južni strani te hiše domačini vzidali umetniško ploščo z njegovim grbom. Odkrili so jo novembra 1914. Na ogled je bila le do začetka 2. svetovne vojne. Nemški okupatorji so namreč leta 1941 od gospodarja Matije Napotnika zahtevali, da jo odstrani, ta pa jo je zgolj prekril zometom in tako zavaroval. Skrita pod ometom je v senci mogočne lipe, ki je dala domačiji ime. ostala še dolga povojna leta. Odkrito in obnovljeno ploščo je v nedeljo blagoslovil mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramber-ger. Množico zbranih so nagovorili konjiški arhidiakon Jože Vogrin, župan Miran Gorinšek ter avtorica priložnostne brošure o življenju dr. Napotnika ob 120-letni-ci Imenovanja za lavantinskega škofa, Aleksandra Bol-din. Izdajo sta omogočili občina in nadžupnija Slovenske Konjice. MBP Med zmagovalci največ Šmarčanov Na kompleksu nekdanjega lesnega giganta, na-zarskega Glina, so v nedeljo člani PGD Šmartno ob Dreti in zgornjesavinj-ska gasilska zveza pripravili tekmovanje gasilske mladine, ki so ga združili s 3. pokalno tekmo Sa vin j-sko-šaleške regije. Seveda je mladih gasilcev kar mrgolelo. Mnogi so svojo uvrstitev sprejeli z veseljem, spet drugi pa niso mo-^i skriti razočaranja. Med pionirji so se prvih treh mest veselili najmlajši Člani PGD Pobrežje ob Savinji, Šmartno ob Dreti in Rečica ob Savinji, med pionirkami pa dve mozirsÛ enoti in Šmartno ob Dreti. Med mla- dinci so v zgornjesavinj-skem merilu slavili »zlati olimpijci« z Rečice ob Savinji. ki so ob precejšnji napaki v regijskem merilu pristali »šele« na četrtem mestu, v zgornjesavinjskem obračunu pa so za njimi zaostali mladinci PGD Mozirje in Šmartno ob DretL Med mladinkami so se na regijsko tekmovanje, kar velja za vse naštete desetine» uvrstile gasilke iz PGD Šmartno ob Dreti, Rečica ob Savinji in Mozirje. V nedeljo bo prav tako v Nazarjah še člansko tekmovanje 15 zgornje savinjskih gasilskih društev, regijsko pa bo sredi oktobra. US A I Dr. Francu KramberSBiju so sa la obisk, nagovor In blagoslov plošča zahvalili ssdanji gospodaril na Upakovi domačiji, poti Napotnikovrod; Janaz, Hodvika in ^je sinovi. Ma njih je bilo glavno brema odlično pripravljane nadoljske prireditve. Tekaški center na Rogli bo gradil CMC Občina Zreče in podjetje Ceste mostovi Celje sU včeraj podpisala pogodbo o gradnji smučarsko tekaškega centra na Rogli. CMC je bil med petimi ponudniki z 1,9 milijona evrov najugodnejši. Do polovice bo gradnjo sofinancirala Evropska unija, drugo polovico bo preko zreškega občinskega proračuna zagotovil Unior. »Z deli bomo začeli takoj, tako da bodo gradbeniki lahko še pred zimo naredili kar naj- več in bomo pripravljeni na izvedbo tekaškega pokala,« je napovedal zreški župan Bons Podvršnlk. V skladu s pogodbo bodo letos uredili štartno^iljni prostor, rolkarsko stezo, vodno akumulacijo s servisnim objektom ozuT^ma objekt Jezero, ki bo služil za zasneževa-nje, 1er nekatere nujne sprem-Ijajoče objekte- Prihodnjeleto načrtujejo še izgradnjo špori-no-mladinskega hotela. MBP novitednik Očitr» sfi 2B priHMSnost zgomjossviniskega Ijitno ob Savinji flwd katerimi sta teknwvaia tudi (z desne) Ž M r- À ' ' - v- obiskovalci so spoznali osnove orientacije, sodelovali v ustvarjalnih delavnicah, za najmlajše pa so pripravili taborniki tudi igre. BS, foto: GrupA Pikast teden za vse, ki se se igrajo V nedeljskem popoldnevu se je obiskovaJcu, ki se je pripeljal na prizorišča ob velenjskem IRC Je* zero, spet zazdelo, kot da se je odprl pravljični svet. Še preden ugasneš avto, te namreč začnejo pozdravljati pike. kitke in različ-ne nogavičke, $aj je oblast v Velenju za teden dni spet prevzela neustrašna rdečelasa Junakinja. »Raziskave potrjujejo, dâ se starati začnemo takrat, ko se neha- mo igrati,« je v nedeljskem popoldnevu na otvoritveni slovesnosti 20. Pikinega festivala poudarila državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo Alenka Kovšca in cako napovedala teden Pikaste šole: »Igrajte se. uživajte, raziskujte in najdite vsak dan novega prijatelja.« Zbrane je pozdravila tudi Pikina am-basâdorka» Vlasta Nussdorfer, ki ji bodo poseben večer posvetili v Četrtek. Od ponedeljka do sobote se bodo otroci v Velenju družili na I^ki-nih delavnicah ali uživali v različnih predstavah, organizatorji pa napovedujejo tudi nekatere novosti. Med drugim tudi to» da bodo delavnice odpne preko celega dne. Posebno dogajanje načrtujejo v soboto. na zaključni Pikin dan. ko se bo na festival Pika Nogavička pri-peljala z vlakom. Za to priložnost Slovenske železnice pripravljajo po-sebnoakcljo, tudi popust za vozovnice, za najmlajše pa ponujajo brezplačno vožnjo. Vlak bo krenil iz Ljubljane, s celjske postaje bo odpeljal ob 10. uri. v Velenju ga pričakujejo ob 10.44, povratek iz Velenja pa bo ob 16.20. Pikinemu vlaku se bo v Celju pridružila navihana Pika in obiskovalce spremljala skozi celotno dogajanje festivala, kjer bo veliko zanimivih gostov, ki bodo najmlajše popeljali v svet glasbe, plesa, akrobatike in žon-gierstva, pouličnega gledališča ter drugih spretnosti- Sprehodili se bodo lahko skozi mini živalski vrt. prisluhnili najboljšim pevcem ... Skratka, pikasto dogajanje v pikastem mestu. US. foto: SHERPA z Maneo Špik smo skupaj zapeli »vsa najboljše«. So radijske postaje in je -Radio Celje Že 55 let v živo • Prvi studio y zdravstvenem domu Z zvezde v vaša tišesa Saj veste, ko pridemo maJ-ce »v leta«, začnemo aanje gledati nekoliko drugače in jih Štejemo ter obeležujemo bolj pazljivo. Glede oa to, da je Radio Celje pred kratkim že za pet let presegel abrabama, si vendarle zasluži prav posebno zabavo. Letos smo začeli s petkovo nostalgijo ter spomini dolgoletnih sodelavcev ter vso-boto vse skupaj »kronali« z željami najmlajših po skupnem dobrem in miru. »A na Radiu Celje delate? Poznate Toneta Vrabla,« so se vame na terenu redno upirali občudujoči pogledi. Takšna je bila pogosta dobrodošlica na (erenu, ko sem prišla v našo medijsko hiSo. Takrat se je kolega Vrabl ravno poslavljal od redne službe na Novem tedniku in Radiu Celje. Seveda pa, kot to velja še za marsikoga, se od radijskega mikrofona ne more popolnoma posloviti. Radio je pač medij. ki te zasvoji - to dobro vemo vsi z izkušnjo» ko glava in želodec hočeta zamenjati lokaciji ob prvem prižigu studijske rdeče lučke, ki pomeni, da gremo v živo. To je tisto, kar pelje zgodbo Radia Celje naprej že 55 let In tisto, kar druži generacije radi jce v. V petek smo zato bih veseli redke priložnosti med-generacijskega druženja. Iz zaprašenih arhivov smo namreč že pred časom izbrskali podatek, da se je Radio Celje prvič oglasil 19. septembra leta 19S4, prve studijske prostore pa je imel v sedanjem zdravstvenem domu, na kar bo Celjane spominjala slavnostno razkrita spominska plošča. Slovesnost je bila hkrati priložnost za obujanje spominov in anekdot. Od številnih, lahko bi rekli kar »legendarnih« sodelavcev» ki so ka- korkoli soustvarjali program Radia Celje v zadnjega pol stoletja, so pred mikrofone v zdravstvenem domu z anekdotami stopili tonski tehnik, stari maček vseh treh studiev Janez Klan-Šek, nekdanja novinarka in voditeljica Ivica Burnik, Tone Vrabl in Mateja Podjed, ki ju še vedno lahko slišite v radijskem etru, ter dolgoletni upravnik radia Peter Božič. Slednji ni pozabil omeniti »stilskih zapovedi« za novinarja. »Zjutraj v halji, čez dan v obleki in zvečer v irakul« No, starejši kolegi so nas potolažili, da tudi sami v živo niso bili zme-raj »brez greha«. Radijski Škrat je bil od nekaj na de- lu; kakšen posnetek se je kdaj odvrtel v obratno smer ... Veliko smeha, veliko dobre volje, improvizacije ter entuziazma. Od nostalgije k željam prihodnosti Zato pa radijskim Škratom naši aktualni radijski tehni- Ob odpr^u ofaelelja so spomine na zaietks radijskega dela obujali (z love) Tone Vrabl, Mateja Podjed, Peter BoSč, Ivica Bumik in Janez Klaniek, ki fe narisal tudi ski» studijskih prostorov v sedenjem zdravstvenem domu. »Da bi se tukaj čim manj videvaH.« so se strinjali. (Foto: SHERPA) - Št.74-22.S6pt0iiilw2OO9 - ki niso pustili bDzu na sobotni prireditvi v središču Celja. Če vas ni bilo zraven, ste gotovo prisluhnili vsaj neposrednemu prenosu na eni od frekvenc Radia Celje. Ste pa tako zamudili priložnost, da v žřvo vidite'trtjraze" tíaftér v» diteljev, ki jih tako radi poslušate! Rojstno dnevno zabavo smo tokrat združili z že tradicionalno akcijo OŠ Lava, s katero učenci že več let obe-ležujejo dan miru 1er s plemenitimi mislimi razveseljujejo mimoidoče Celjane. Pridružile so se še ostale osnovne ter srednje šole In celjski vrtci z nastopi in delavnicami, v pekarno pa v soboto vsaj nekaj prvim obiskovalcem ni bilo treba, saj so Grajske pe-kaine mednje razdelile kar 110 kilogramov dišečega kruha. Češnja na rojstnodnevni torti pa so gotovo bili nastopi priljubljenih slovenskih izvajalcev, ki so jim mimoidoči z veseljem pritegnili. Tbdi takrat. ko smo si s pesroijo vsi skupaj voščili »vse najboljše«... In seveda še na mnoga leta. Radio Celje je namreč skupni imenovalec, ki že desetletja druži generacije poslušalcev ter številnih sodelavcev. Menjali so se politični sistemi in države, prišle $0 nove tehnologije, korenito se je spremenil načín radijskega dela, program seje širil, dobil nove vsáíine. Rdečo nit pa Še zmeraj predstavljajo informativni program, ekipa, ki je ne uženejo ne poplave ne požari, ter predvsem ljubezen do radijskega mikrofona. Radi pravimo, da ni radia brez poslušalcev, hkrati pa smo ponosni, da imamo poslušalce» ki dneva ne znajo začeti brez Radia Celje. POLONA MASTKAK Foto: Gr^pA 4 Spomin^o pfosćo sta razkfila direktor celjskega zdravstvenega doma mag. Stanislav Kajba tn direktor naio medijske hilo Srečko Šrot Priprave írene Vrhovnik na nastop v ímproviaranem zaodrfu. (Foto; SHERPA) Roistni dan RaiNa Celje bi ptic« miru so v središča mesta pritegnile številne radovedneže. Prisluhnili so Gioniju Rijtveu, do^letmmu amliasadoiiu mku. U pea Grajske pekarne ie topk) v raka naših poslušalcev. Precejšnji rid uredntstve Novega tedr^- Radia Celje je ob zvok^ inštrumentov zasedbe Gamma spremljal slavnostno odkritje plošče. (Foto: SHERPA) - ÍI.74»22.«0ptMiber2OO9 - I ^ -i ' G37. . ř . it ^ «Sî-j-^ ^ v I h * s 0 ip ^ s I 3 Renato Vugrínec se je silno veseliL tudi laradí žaljivih ocen, da je prestar za vrhunsko igro. Vugrinčevo darilo za Tisljev rojstni dan Spopad odločen v zadnji sekundi - Je tekma že končana? - Celjani imajo vse štiri točke, državni prvaki eno - Velenjsko zavajanje javnosti že v drugem krogu prve slovenske lige za rokomeu-Še sta se spopadli moštvi Gorenja in Celja Pivovarne LaS-ko. Derbi je bil v Mariboru (kazen)» zmagali so Celjani z 28:27. V zadnji sekundi je ob igralcu manj s precejŠ-nje razdalje zadel Renato Vugrínec. Ni se dvignil, žo-go je vrgel ob tla. Dosegel je Štiri gole. po pet pa Edi Kokšarov, Uroš Zor-man in tudi celjsko odkritje za slovenski rokomet David Razgor. »Čupić in Sovič ne bosta igrala« Pri Veienj čanih sta po sedemkrat zadela Momir Rnić In Ivan Cupić* ki se je presenetljivo vrnil na igriSČe, čeprav je bilo v velenjskem sporočilu za javnost še v petek zapisano, da Tie bo zaigral. Šlo je za zavaj anje javnosti, medlem ko prikrivanje njegovega zdravja ni pomenilo prevare za tekmece- Glede obramb je bilo izenačeno. Richa rd í « „«.-fll A ^ • ' v Db so Velenjčeni iznt&ili relathmo visok zaostanek, je bil najbolj zaslužen bombanler Momir Rnić. štocbl jih je zbral 15, kolikor tudi skupaj Gajič in Skok. Velenjčani so napovedali pritožbo zaradi zadnjega zadet- Rezuitat 2S:26|e v27:26 spreobrnil Uroš Zonnan. ka, potem pa pred televizijskim kombijem §e dolgo pregledovali posnetek zadnjega napada in preverjali, če je njihova domneva upravičena. Tekma je bila spektakularna, v prvem polčasu zelo težka, os!ra, v drugem pa je dobila precej navdiha. Sodnika Krstič in Ljubič ostajata, blago rečeno, nenaklonjena Celjanom. V prvem delu sla jim razveljavila tri zadetke, dva brez razlogov. Flori j ani so noreli ... Zaprte poti proti Toskicu Na novinarski konferencije biia uvodna napoved za trenerja Toneta Tislja napačna in celjski strateg je reagiral: «Ne drži, da smo po dolgem Času osvojili obe točki proti Gorenju. Premagali smo ga namreč v močno zdesetkani zasedbi v Zlatorogu. Res pa je, da je kljub temu poslal zasluženo prvak. Sedaj ima igral- ski kader, ki si ga je želel. Mi smo daleč od tega, manjkajo nam ključni igralci. Bil je pravi derbi. Pod pritiskom so bili naši najboljši igralci. Tako oni kot novinci si po lanski neuspešni sezoni želijo, da bi ta bila boljša. Zato pa je bila v ospredju naša mladost. Tekma je bila prava propaganda za rokomet, zanimiva, razburljiva, Odločile so naše izkušnje. Imamo ogromno rezerv. Gorenje se je odlično pripravilo, zaprlo poti podajam na črto, ki so naše močno orožje. Izgubili smo preveč žog, vseeno se je izšlo v redu.« Celje je vodilo s 17:13 in 20:18, Tiselj pa je minuto odmora zahteval pri zaostanku z 21:20. Včeraj je dopolnil 48 let, njegovi varovanci so mu »kupili« najlepše darilo. David Razgor je spet prijetno osvežil celjsko igro kot organizator in izkoristil obe sedem-metrovki (dve je zapravil Kok-šarov, eno Vugrínec): »Presrečni smo z dvema točkama. Sreča spremlja hrabre. Igra je bila glede na začetek sezone precej dobra.« Aleš Pajovič je snel mavec z roke. Kdaj bo zaigral? »T^žko je odgovoriti natančno. Upam, da se bo vrnil na parket v decembru, ko bo ritem tekem zelo hud,« pravi Tiselj, ki se je za razliko od prejšnje sezone približeval zapi smkarski mizi in tudi sodnikoma, saj je očitno spoznal, da drugače pač ne gre. Osnovnošolske napake Razočaran je bil trener Gorenja Branko Tamše: »Čestitam Celju. Izredno dobro smo se pripravili na določene celjske akcije, Več težav smo imeli v napadu. Po zaostanku štirih golovse nismo predali. Fantje so prikazali pravi karakter in celo povedli. Potemse je vrinilo nekaj osnovnošolskih na- V neizprosnem boju sta Davida flazgorja v »sendvič« stisnila Matjaž Mlakar in Miha Zvižej, stebra velenjske obrambe. pak. Dovolili smo Celjanom, da so se priključili. Če bi bilo neodločeno, bi tudi bilo povsem polteno.« Jure Natek, ki je s Celjem pred petimi leti postal evropski prvak, je za Gorenje dosegel vse štiri gole v drugem polčasu: »Celjani so prikazali več iz svojega repertoarja kol mi iz našega. Niti približno nismo izkoristili svo-jih potencialov. Ob koncu so prevladale izkušnje gostov, ki pa so Imeli tudi srečo v zadnjem napadu. Mi moramo nadaljevali na višji ravni.« Sledilo je vprašanje Tamšetu za preveliko zaupanje Datukašviliju in premajhno Natku, vmešal pa se je prav Jure Natek in takole pojasnjeval: »Pred lekmo smo se dogovorili, da začne Boštjan KavaŠ. Njegova vloga v obrambi je bila morda manj opazna, a velika.« Nato je sledil še odgovor Branka Tamše-ta: »Ocenili smo, da je Momir Rnič morda malce utajen. Da-lukašvili je osem let starejši in upali smo, da bo zabil kakšen gol v finišu. 2al se to ni zgodilo. Če pa bi se, bi morda bilo vprašanje drugače zastavljeno.« Zanimalo nas je, zakaj se je Gorenje priložilo: »Ne vem, zakaj,« je odgovoril Tamše, Celje Pivovarna Laško bo jutri odigralo tekmo šestnajstine finala slovenskega pokala pri GoriŠnici, v soboto pa se bo v dvorani Zlatorog ob 18.30 pomerilo z Ormožem. DEAN ŠUSTER Foto; Grup A Po koncu prejšnje sezone je razloga za veselje imel direktor flK Gorenje Stana Oetrelič (levo), po mariborskem derbiju pa se je smejal predsednik RK Celje Pivovarna laško Bosko Šrot, ki sedaj upravičeno upa na bolj plodno sezono kot je bila prejšnja. SOKOMETfllKLUBCEUEPIVOVAfiNAl SEZONA 2009 / 2010 RK Celje Pivovarna Laib proti RK Jeruzalem ( Dvorana Zlatorog, sobota» 26. septemt Prodaja vstopnic na ter na vseh prodi Sloveniji, v Celju ao to Adriatica center potovanj, Izlc Na dan tekme bo vstopnice mogoče kupiti tudi na b PODPIRAMO RDEČE.NOSKE {h RDEČI N9SKI www.rk-celjc.si Šentjur uspešen na turneji šei^fardá koàâr karj i so se pT^émlMCc tedna mudili na turneji po Bosni in Hercegovin». Odbrali 90 tri pripravljalne (ekme in si o^edall io* kalne znamenitosti. igTâld Damjana Novake-Viča so sc ndjprej izmerili s HKK Brotnjo Čiiliic in zmátli z 90:S4. Z Zrlnjskiin Mo-staí] em so izgubili s 77:73, tretjo tekmo pa so visoko dobiJi, ko so banjaluSkegâ Borca ugnali s 100:67. Najbolj streisli razpoložena sta bila Blaž Ručí ga) in Marcus Crenshaw s povprečjem 17 točk na tekmo, Luka lapomik jih je dosegal po 10. Ekipi Elektre se je včeraj na trening pridružil 26-letni in 208 cm visoki Ukrajinec David Ugrekhelkize, íú )e pred pedmi leti igral tudi vLaSkem. Ugrekhelidze, ki igra na poziciji centra, bo okrepO Soátanj-sko vrsto, če bo do četrtka zadovoljil pričakovanja strokovnega štaba. Svojo kvaliteto bo lahko pokazal že jutri na pripravljalni tekmi v Sežani proti KraSk^u zidarju. V petek se bo v Laškem začel tradicionalni turnir Laško pivo. KK Zlatorog bo letos gosti) slovenske ekipe. Prva tekma med Alposom in Rudarjem bo ob 17.30, ob 20. uri bo sledil dvoboj domačega Zlatoroga in Hopsov. Grgič ugnal Bukvića Cd^ke košail^ce so se •«sMCBMzmift« v Porečttr Vknfižile so eno zmago in dva poraza. Proti ruskemu superligaSu Dinamu so izgubile z 72:45. Bolje so zaigrale proti hrvaS-kemu prvaku Gospiću, ki pa je bii vseeno boljšiz82:61. Zadnjo tekmo turnirja so varovanke Damirja Grgiča odigrale proii italijanskemu Comu, ki ga vodi nekdanji celjski straty Dragomir Bukvid V zadnji sekundi je zmagoviti koš (73:72) dos^ Nika Barič. Pryfíí mesto je brez poraza os-vojii Gospič, preostale ui ekipe so imele po eno zmago. MOJCA KNEZ -ýí^DEB )rraož »er ob 18.30 uri ijnih mestih Mojekarte.si po tnik-ITA Celje ter Žniders. blagajni dvorane Zlatorog. Vabljeni Medijtki apdnžor: Velenjčani vztrajno lovijo Koprčane Pušnikova četa slavila še v Novi Gorici - Prvi domači poraz CM Celja Velenjčani so zabeiežiH sedmo zmago in so še naprej drugi z le točko zaostanka za vodilnim Koprom. Celjani so prvič izgubili v Areni Petrol in padli na peto mesto. Domžalčanom, ki so bili do prihoda v Ceije na zadnjem mestu, so dopustili Itevilne priložnosti in bili godni za re-zultatsko katastrofo. Če bi bil Badžim trener Celja ... že obračun z Olimpijo je nakazal številne slabosti celjske ekipe» potem pa je sledilo še mučenje z ZreČami in neodločen izid po 1. polčasu- Res pa je, da je trener Milan Đuri-čić vse skupaj predvidel in nam pred časom zaupal napoved o rezultaiskem padcu. Tokrat je dejal: »Tekmec je zmagal zasluženo. Sprva nismo uspeli zadrževati gostov. Ko nam je to uspelo, smo izgubljali žogo. Veliko smo tekli, a bili daleč eden od dni-'gega, tako da si nismo pomagali. Kasneje sem poskušal s tako imenovanimi znalci, pa je šepala obramba, igrali pa tudi nismo kaj bolje. TakŽni trenutki se bodo še ponavljali» to je naša realnost. Treba se bo zbrati, veliko delati. Pred nami je težka pol. kar smo vedeli. Sanjsko smo štartali v prvenstvo, zdaj smo na realnih tleh. Vrnili se bodo poškodovani igralci. Še dvakrat zapored bomo igrali doma. Pripravljen sembil na takšne tre nutke, želeli smo sicer več, toda zaenkrat ne gre.« CM Celje (4-4-2): Mujči-novlč • Kačičnik, Anđelko-vič, Oparenovič, Bakarič -Štraus, Gobec> Horvat, Rep - Dvorančič, Biščan. Igrala sta še Lovrečič. Korun. HrvaŠki napadalec Domagoj Duspara še nima delovnega dovoljenja, Dejan UrbanČ ima poškodovan gleženj, težave z zdravjem pa ovirajo tudi Bo- Po doseženem zadetku v koncnicf tekme je Darijo Bilean želel Čimprej priti do îoge, a je komaj preskočil gostujo-čftga wataija Bří jaka. risa MijatoviČa. Na zadnjih dveh prvenstvenih tekmah so Celjani prejeli sedem golov! Trener Domžal (in prej Kopra) Vlado Badžim je zablestel z nekaj stavki: »Če ne bi osvojili vseh treh točk, bi to za nas pomenilo katastrofo, saj smo imeli >mali milijon^ priložnosti. Priznam, da je Celje zame srečno mesto. Tu sem služil vojaški rok, kol trener pa na gostovanjih v mestu ob Savinji še nisem izgubil točke. Ne daj bog, da bom trener Ce Ijanov, saj bi jih popeljal v ligo prvakovJutri bo CM Celje pričakal vodilne Koprčane, pri katerih zaradi rdečih kartonov ne bo Polovanca in Božičiča. »Nova Gorica najsrečneiši kraj« Rudar je zmagal že sedmič, Gorica je bila poražena še na šesti zaporedni tekmi. Razlika do vodilnega Kopra ostaja nespremenjena (točka). Trener Marijan Pušnlk je pred tremi gostovanji dejal, da bi bil zadovoljen z izkupičkom petih točk. Začelo se je odlično: »Res je. Fantom čestitke za izjemen trud, odlično igro in učinkovitost, Na gostovanju so igrali za vzor.« Kljub na koncu.rutinirani in zasluženi zmagi je bilo uvodnih 25 minut za igralce Rudarja vse prej kot bleščečih. Gostitelji so jih povsem nadigrali, toda Velikonja, Cvijanovič, Demi-rovič in Škarabot niso bili dovolj natančni. V 30. minuli pa je uspel na drugi strani zadeti Mirza Mešič, podal mu jeTo-mažič Šeruga. Velenjčanom se je nato dokončno odprlo, domači pa so povsem obstali. To je Rudar izkoristil na začetku 2. polčasa, ko je še drugič zadel MeSič, tedaj po podaji Trif-koviča, ki je lepo Izigral do- Rudar (4-5-2-1): Savić -Dedič, SulejmanoviČ> Cipot, Cm ladí č - TomažiČ Šeruga, Iblimir, Golob - Trilkovič, Lo Du ca - Mešić. Igrali so Še Prašnikar» Grbič, Muja-kovič. mačo obrambo in asistirah Piko na i je zmagi v 83. minuti postavil povratnik po poškodbi Luka Prašni kar: »Vesel sem, da sem lahko po dolgem Času zaigral in priložnost na najboljši način izkoristi! z zadetkom. Vedno, ko smo gostovali v Novi Gorici, smo bili v uvodnih minutah v krču. Imeli smo srečo, da nismo hitro prejeli zadetka. Na srečo smo zadeli mi in tako imeli vse v svojih rokah.« Marijan Pušnik je z velenjsko ekipo v prejšnji sezoni No-vogoričane premagal na vseh štirih dvobojih: »Ce bi lahko izbiral najsrečnejši kraj. kjer sem gostoval z Dravogradom, Korotanom, Celjem in sedaj z Rudarjem, razen z Mariborom, bi izbral Novo Gorico. Domača ekipa je sicer igrala dobro, a je zaradi preteklih tekem v krču. Na začetku smo prepustili igro nasprotniku in poizkušali s protinapadi. Vedeli smo, da imamo več moči, da lahko več tečemo in to se je uresničilo. Nihče ni pričakoval. da bomo po devetih krogih imeli 22 točk. Priključili smo se Kopru. Upam, da bomo uspešni še naprej.« Rudar bo jutri gostoval v Lendavi. >^Vsake ločke na gostovanju smo zelo veseli. Ob takšnem odnosu, dobri igri in z moštvenim duhom se lahko nadejamo v Lendavi še česa več,« je dodal Pušnik. DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA Grup A Nik Omladlé, Boban Savić, Fsbijsn Ci pot, Petar Stojnič (zfeve) in ostali velenjski nogometaši vztrajno zasledujejo Koprčane. - àt» 74 - 22. september 2009 - 1 LESTVICA 1.SNL 1 1 lUKAKOPB 9 7 2 0 m 23 2. BUDAH 9 7 11 m 22 3. llfïïHBLOCK 9 4 2 9 ato 14 4. 0UMPUA|'2| 9 S 0 4 m\ n 1 CMCQJE 9414 13:14 13 6. mm 9 3 15 12:12 10 I LABODEKIAVA 9 29 4 1016 9 8. DOMŽALE 9 2 3 4 12:20 9 9. NAFTA 9 2 16 10:16 7 aHfTQORICA 9 20 7 11t17 e ^ÍUVORAMA NOGOMET 1. SL, 9. krog: CM Celje-Dom-žale2:5 (1:2); Straus (18), Biščan (87); Sturm (4),DrevenŠek (34,63), Gorira-iîitdc/-l:3 (0:1); Velikonja (85); Mešić (30,48), Prašnikar (83). Koper-Nafta 3:1. Interblock-Maribor 2.1. Drava* OlimpijaO:i. 2. SL. 6. krog: Krško • Šentjur 0:5 (0:4); Bezjak ( 14.22], Lesko-var(36-llm).Romih(:4l).Dža-kovič (65). Vrstni red: Primorje 16, Mura 14, Aluminij. TViglav 10, DravinjaS.Šemjur, Belaíaajina, Šenčur 7. Livar S, Krško 0. 3. SL- vzliod.6. krog: Wržej• /jvće 8:0. KouinarŠtom - ímarřncí 0:0, Poloma -SvuerŠan^ion 0:0. MoîisClaudius-StojndO'.S. Vrstni red: l>avograd» Odrand 12, Ver-žej, Siojnci. Malečnik 10, Simer Šampion 9. Šmarino.TVomejnik, Zreče 8, Kovinar» Carda 7. Pesnica, Mons Claudius 6. Paloma 2. Štajerska liga. 6. krog: Vmn-5to-Kc^fca2:3(l:l);Krivec(8). Košica (62); Drořenik (34.59.77), Šoštanj - Pohorje ^'.H2•^):Huàci• rin (24-U m),Obu (28).Smailo-vič (64), Šmarje - Podvinri 3:1 (1:1); Cehajič (38), Dža/erovič (76), Blaževič (83). Vrstni red: Bistrica 15. Peca, Ormož 13, Ko-rošte gradnje 12, Podvinci 10,^ Stanj, Rogaška 9. Šmarje. Pohorje 8, Gerečja vas 7» Panizan 6. Bukovci S, Poljčaiíe 3, Vransko 1. MCL - MNZ Celje, 4. krog: ÎHvovarLaSko-Žalec OA (0:0); Ilič (70). Radeče ■ Brežice 3:0 (2:0); Ribič (6, 20, 85). Vrstni red: Brežice, Radeče 9, Žalec 6. Pivovar, Kozje 0. MALI NOGOMET 1. SL, 2. krog: Ptuj - Dobovec 3:7 (2:3); Šnofl (5,20), Repine (9,34), Sďes [24), Hrovatič (26), Kroflič [29). Vrstni red: Dobovec, Gorica, Litija 6, Oplasi, Pinv lar. Izola 3, Pekarna Duh, Ptuj, Sevnica, Tomi 0. ROKOMET L SL, 2. krog: Gorenje - CeljePt-uovamiilMško27:2B (10:U);Rni-č, Čupič 7, Natek 4, KavaS, Mlakar, Harniandič 2, Daiukaávili. Žvižej. Šimič I; Razgor, KokSa-rov, ZormanS, Vugrinec4, Kolja-nin 3, Dačevič 2, Savič, Toskič, Kojič. Gorenšek 1, Vrstni red: Ce-Ije4 (osvojene točkel -O (izgubljene točke), Slovan 4-0, Cimos M. Maribor 2-0, Ribnica2-2, škof-ja l-oka 1 -1. Gorenje, Ormož, Prevent 1-3,Trimo, Krško 0-4. 1. SL (ž), 2. krog: Celje Celjske mesnine-Brežice 14:25 06:\\), Piniií'CeleiaŽaiecll:é2[l6:\\). Vrstni red: Krka, Krim Merca-ior, Zagorje, Celeia Žalec 4. Olim-pija, Celje, Ptuj, Izola 2. Burja, Piran, Brežice, Kočevje 0. KOŠARKA Pokal KZS.2. krog. L tekma: Tbrm? Olimia ■ Calcit Mavrica 94:d0 Janče-SauinjaŽalec96:74, Konjice'Trzin nB:S2, (KM) KOLEDAR Tojrek^ii.S, KOŠARKA Pokal KZS. 2. krog. 2, tekma. Kamnik: Calcii Mavrica • Terme Oiimia(18). Sreda, 23. 9. NOGOMET 1. SL. 10. krog, Lendava: Nafta • Rudar (16). CM Celje • Koper (20.15). ROKOMET Pokal RZS, šestnajsti;\a iioaU: Škofljica • Gorenje (i9). GoriSni-CA-CeljePivavdmaLaSko(l9.30). KOŠARKA Pokal K7S. 2. krog. 1. tekma. Prebold: Savmja Žalec - Janče, Trzin-Konjice (20). 14 ULTURA novi tednik Pfiglsd na cdljsko Dolgo polja $ teraso Zlatarne. Z Dolgega polja na Miklavški hrib Danes pojasnjujemo poi-meaovanje Dolgega polja v Celju. Celjska mestna četrt Dolgo polje, ki se razteza severno od mestnega jedra, je nekdaj zavzemala ozemlje severno od mestnega jarka, danes Vodnikova in Cankarjeva ulica. oz. Grašklh mestnih vrat. Kasneje se je s liri-tvijo mesta Dolgo polje premaknilo bolj proti severu, nekako od Gregorčičeve in delno Levstikove ulice. Meja Dolgega polja je bila na vzhodu bivša struga Koprivnice oz. današnje Kersnikove ulice, na zahodu pa Travniški potok, ki se je izlival do sedemdesetih let v Sušni-co- Na severu se je Dolgo polje končalo ob sedanji Dečkovi cesti, kjer je prehajalo v gabersko gmajno. Danes proti severu mestne četrti Dolgo polje vodijo (ri pomembnejše ulice, na katere se veže več vzporednih. Naj-zahod ne j ša je nedvomno IpavČeva ulica, ki poteka ob nekdanji strugi Koprivnice» zatem pa ob nekdanjem TYavniSkem potoku, Na tem mestu je že v Času med obema svetovnima vojnama» posebno pa še po letu 1945, nastalo vrsto celjskih industrijskih poletij: Etol [od leta 1972 v Skofji vasi). Žična (nastala 1939), Metka (nastala v 30. letih 20. stoletja) in seveda v 60. in 70. letih tudi Aero in Celiš. Danes v smeri proti Kersnikovi ulici posluje tudi veliko majhnih proizvodnih podjetij in služnostnih dejavnosti. Omeniti velja, da je bil na tem območju, natančneje ob Stritarjevi ulici» leta 1953 zgrajen tudi štadion Adetske-ga društva Kladivar, sprva poimenovan po prvem predsedniku povojne slovenske vlade Borisu Kidriču. Na štadionu je bil leta 1968 tudi prvi celjski obrtni sejem. Proti vzhodu se Dolgo polje širi ob Kersnikovi ulici. ki velja za eno najdaljših ulic v mestu. Začenja se ob Gregorčičevi ulici, na vzhodni strani pri Gimnaziji Celje -Center, ki je bila za potrebe deške in dekliške osnovne šole zgrajena leta 1912, na zahodu pa jo omejuje kompleks celjske bolnišnice, katere začetek sega v leto 1874. Leta 1887 je bila zgrajena nova stara bolnišnica, imenovana Gizelina bolnišnica, ki pa je imela vhod z Ipavčeve ulice. Kasneje seje bolnišnica prostorsko precej hitro razvijala. Leta 1905 je dobila posebno poslopje za infekcijski oddelek, leta 1931 pa še novo poslopje za gine-kolo^jo. Današnjo podobo je bolnišnica dobila v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Severno od savinjske železnice, ki je bi!a zgrajena leta 1391» je bilo v 60. letih zgrajeno moderno poslopje celjske Zlatarne, v neposredni bližini pa je še iz časa pred 2- svetovno vojno stala stavba priznanega celjskega mizarja Frana Veho-varja. Zraven teh objektov je stal tudi bivši dvorec Spodnji Lanovž, ki Je bil v 19. stoletju močno predelan in se je imenoval po nekdanjih lastnikih Skoblov dvorec. Sedaj je poslopje v lasti celjskega Izletnika, ob njem so zgradili delavnice in garaže. Vzhodno od Kersnikove ulice, natančneje ob Tkalski ulici, so med okupacijo zgradili vrsto več stan o vanjskih hiš, po vojni pa je bilo na tem območju proti Bo-darjevl, Nušičevi in Vnin-čevi ulici prav tako zgraje- nih več stanovanjskih blokov in individualnih hiš. Proti vzhodu Dolgo polje zaključuje Vrunčeva ulica. V tem delu je bila teta 1927 zgrajena okoliška osnovna šola (danes poimenovana kot I. OŠ). Poslopje se je v zgodovino Celja vpisalo ne samo po pedagoškem delu. V času 2. svetovne vojne je imel tam nacistični okupator zbirni center za izseljevanje slovenskih družin in Izseljevanje ugrabljenih slovenskih otrok. Območje med I. OŠ in Gimnazijo Celje - Center se je po letu 1945 razvilo v pravo majhno Četrt, namenjeno izobraževalnim vsebinam. Čeprav se danes mestna četrt končuje pri Dečkovi cesti» je Dolgo polje nekdaj segalo tudi severneje od te črte, predvsem med zaključkom Ipavčeve in Kersnikove ulice. Tam je po letu 1945 nastalo novo naselje Dolgo polje II s številnimi zasebnimi hišami in stanovanjskimi bloki. Med njimi so bili tudi nekdanji In-gradov samski dom in t. i. provizorij delavskih hišic. Leta 1962 je bilo ob Dečkovi cesti zgrajeno tudi poslopje IV. OŠ. Prihodnji teden bomo v tej nibrikl zapisali več o Mi-klavškem hribu, njegovem poimenovanju, slikoviti cerkvici in zgodovinskem razvoju tega območja. Foto: GrupA Zgodbo o poimenovanju in razvoju Dolgega polja je za objavo napisal mag. Branko' Goropevšek. / řr « , .J '«v .1 > Na dveh platnih nad odroma sta tiKii nastop tolkalcev napovedala úvb različna vidao filma. Mesto s sanjami Velenje je konec tedna vsaj občasno vzvalovilo kot pred petdesetimi leti. ko so uradno odprli novo mestno središče. Praznovanje je sicer minilo nekoliko v senci dogajanja v Gorenju, toda Številiii obiskovalci na posameznih prireditvah so se prepustili spominom, predvsem pa kulturi, Id je odmevala na različnih prizoriščih. Osrednje dogajanje so pripravili v petek, ko so odprli spomenik »očetu Velenja« Nestlu Zganku, mestu pa se poklonili na osrednji slovesnosti Ju-tri-zdaj. Nestlov spomenik stoji v neposredni bližini občinske stavbe, poleg prepoznavne figure tvorca Velenja pa ga sestavlja maketa mesta. Spomenik je delo akademskega kiparja doc. Boštjana Drinovca. Oblikovan je tako» da mimoidočim omogoča fotografiranje, hkrati pa se lahko ob njem zadržijo dlje časa. Med dogajanjem na Titovem trgu so v petkovih večernih urah v Rdeči dvorani začeli s prikazom Multivizijske galerije, preko katere so predstavili likovno, fotografsko in video ustvarjalnost meščanov. Na petih ekranih so tako prikazali izbor različnih del, ki so jih posamezniki in javni zavodi prijavili na natečaj, v ospredju pa so bila dela na temo Velenje danes in v prihodnosti. Osrednja prireditev je bila podobna mestu - torej mlada, sodobna in energična. Obiskovalci so bili navdušeni nad glasbenimi in plesnimi točkami velenjskih ustvarjalcev, ki so jih večino pripravili namensko za to slovesnost. Avtorji scenarija In režije so bili Bojana in Stane Spegel ter Robi Klančnik, ki so z glasbo, videom in besedo predstavili velenjsko preteklost, sedanjost in prihodnost. Na prireditvi je tako kot ob odprtju zaigral pihalni orkester ter zapel zdriiženi pevski zbor Šaleške doline. Kar 300 mladih pevcev iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki je pod vodstvom dirigenta Matjaža Vehovca zapelo tri skladbe, ki veljajo za velenjske himne, krstno pa so mladi pevci izvedli prav za to priložnost pripravljeno skladbo Mladost, Velenje ti je ime. Besedilo |e napisala učenka OŠ Gorica Alekdandra Panič. Seveda smo slišali tudi »Ni živl'e'ja brez Veie'ja« v izvedi 6 Pack Čukurja in Šaleškega študentskega okteta, dogajanje pa so zaokrožili tolkalci. skupini Stop in Šus s praznično skladbo Ju-tri-zdaj avtorja Staneta Špegla. US 'P^j, m «i % i* » Ank. « « Družina Nestla Žganka, otroka in vnuki, z županom Srećkom Mehom ob spomeniku graditelju Velenja ifirww.radiocelje.com novi tednik LTURA 15 ■'UK C ■ i d- K T" Sen kresne noči se dogaja na kresno noč, na predvečer poroke atenskega vojvode Tezeja. ko v čast poroke pripravljajo gledališko igro. V dogajanje se vmešajo škrati in vilind, ki zmeda j o štrene in s čarobnim napojem tudi glave zaljubljenim. GiedaliŠki ansambel jedo premiere, ki je bila z veli' kim odmevom lanskega decembra» opravil oko!i 85 vaj. »KUD Zarja in režiser Miha Alujevič so dobro uigrana ekipa, ki sega v sam vrh ljubiteljskih uprizori-tvenlh umetnosti v slovenskem prostoru, kar dokazujejo tudi $tevijna priznanja in nagrade. Tudi letos osta-jajo zvesti svoji komedio- Po prevodu Milana Jesiha je predstavo režiral mag. Miha Alujevič, kostumograíija je delo Darje Vrebac. glas-bena spremljava Djordja Dimitrij eviča, luč Vtlija Pajka, maska in lasulje Marjane Kristavčnik, mizarska dela je opravil Janez Pušnik Aleš, likovno sta predstavo opremila Žiga Bedrač in Stane Petrovič - Čonč. V predstavi igrajo Niko Korenak, Nada Jelen, Tomaž Krajne, Marko Cirman, Sabrina Zeleznik/Ana OšUr» Danica Lipifnik, Živko Beškovnik, Cvetka Jovan • Jeld, Frenk Železník, Cvetka Videc, Katarina Melik, Ana Oštir, Tomaž Krajne ml., KreSimir Vrebac/Srečko Centrih» Borut Alujevič k.g. in Marko Grad. grafski naravnanosti, a se s tem žanrom spopadajo, kot v ličnem gledališkem listu pravijo sami, drugače. Bolj zgovorno. Bolj gledališko ...« je v svoji oceni predsta- ve, ko jo je predlagal za državno Linhartovo srečanje, med drugim zapisal igralec Damjan Trbovc. BRANKO STAM£JČ1C Foto: LUKA SKOK Prizor iz Zarjln B uspasnÍM Sbii krasna rraíí »Sen« za nagrado GledališčDíki Zarje v sredo začenjajo letošnje Linhartovo srečanje ^ VODNIK Sen kresne Qoči> klasična mojstrovina velikana svetovne dramatike Willia-ma Shakespeara, je letošnja uspešnica igralske družine KUD Zarja Trnovlje Celje. Z izvrstno in izvirno postavitvijo ter izvedbo te komedije v režiji Mihe Aiu-jeviča so se Zarjani prebUi med âest najboljših pred-stav ljubiteljskih gledališ<^ Slovenije. Med njimi bo žirija do sobote izbirala letos najboljšo. Linhartovo srečanje, kot se imenuje festival najboljših predstav slovenskih ljubiteljskih gledališč, se začenja prav 2 uprizoritvijo Sna kresne noči, ki bo jutri, v sredo, ob 19.30 v Zaijinem tmoveljskem bra* mu. Zaradi svojskeambíental-ne postavitve, ki se ne dogaja zgolj na odru, marveč tudi med občinstvom v dvorani, bodo tmoveijski ^edališčniki predstavo za občinstvo in žirijo odigrali v svoji dvorani in ne v Ljubljani. A festivalsko občins- tvo vseeno nebo prikrajšano, saj bodo videoposnetek predstave videli na festivalskem odru v petek. WčakovanjaZarjanov pred jutrišnjo, sicer že štirinajsto uprizoritvijo Sna kresne noči so velika. Čeprav prevelika tudi ne. 2e dejstvo, da se je ob močno razvejani ^eda-liški dejavnost) v Sloveniji tudi njihova predstava prebila med Šest najboljših, je neizmerna nagrada, ki priča, da so ustvarili presežek. Nmio NAROCm lïïiMÏÏ Dvakrat na teden« ob torkih in petkiii« lanimivo brani^ o iiviieflju in dehi na oluno^ 33 obrai na Ceijslcem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane toricova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za ote izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 33% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malili oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. ■^SiOs ííiíii^jíiís?-®«. <11531 itfMiiehwhinliagn^adibiuaiwřOrtiBSi^gti^ NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA ImeinpmelL K» Datum n^stn: Uin; WoyiWicac niroêam Novi teMk T0REIC22.9. 9.00 (do 18.00) Beld dvoranâ Vden^e_ PUOnfestfvaJ Pikineustvarjisinedelamke 9.30 (in Ll.SO) Domkulture Vefcfflje_ Mali kaKadu predstava zavoda Kuli in ŠenijakiAskega gledališča Izubijana 930 (in 11.30) Gla^beoašola Wtei^e_ PaićekMetalćek pwdsíavaCentmpiesa Maribor 9.30 (in 11 JO) Cgnter Nova O ljudeh, livâlih In kam* nih predstava Lutkovnega gle-doUščaVetenje 14.30 Muze; premogovništva Vtknje_ Dve kolesi in par nog odprtje razstave 13.00 Muzej novejSe zgodovine Ceije_ Raaskovalno popotovs-Dje v mladostno doživeti 9Wi orvofilfvotfčasnž razstave prvjekta Mladi za Cei/e 16.00 TRC Jezero Veleole TÎâina> tuJcâJ beremo prireditev Vrtca Velenje 17.0Q TRC Jezero Velenje Mamot gledališka predstava Centra za v2Spjo. izcbraževa' nje in asp^abljanje 17.00 Knjanica Šenčur_ Dra pravl|tc 18.00 niC Jezero VelCTje Večerni koncert PQánfiesttval 19.00 Predknii^moKultumi- ca>Vdeiý_ literarna branja 3. del predstavitve veienj-skihavtorjev 19.30 KUDZaalaTYiwvdje Sen kresne nod tekmotxiînapredstavaKUO Zaija Thiavljena4S^ Un-fmsícwm festivaiugleiiaiiš-kih skupin Slovenije 19.30 SLGCelje_ Samica (loveike vrste aboTumtor^ve&miiniz-ven SREDA, 23.9. KT£RC d.o.o. bo podatke uporablja} samo u pováot naroCniSke shi%e Novegs Tednib 9.00 (do 18.00) Bela dvorana Věefíje_ ïHkin festival Pikiniustvarjalneddainks 9.30 (in 11.30) Dom kuUure liakMiH pœdstava LGL ~ djamski oderzamlade 9.30 (in 11.30) GUsbena loU Vetenje_ Mavrične vile predstavaHesnegafiyru/na Ceije 9.30 (in 11.30) Centër Nova O začarani skledi in žlici prcdstax/a giedaiiiča dej Lfiihtjana 16.00 TRC Jezero Vëenje Veliko rdeče labolkn prireditev Vrtca Velenje 17.00 TRCJezCTO^^eflje Glasbeni nastop (ob 18.00 \^^mùPikin koncert) 17.00 Muzej nov^Se zgodovine Cdje_ Radi imamo živali otvoritev obČasr\ertastave 3. natečajaotTVSkega mu-zejaHennanovbriûg 17.00 KnjižnicaPnMlSku tojakuCdje__ Pra^ika pn Miiku Knpž-ku pravljične dogodivščine z Mofs 20.00 Celjski dom_ Čas za spremembo komedija&ronkaĐuTića-Oara CETirr¥K.24.9. 9.00 (do 18,00) Bela dvorana Váenje_ Piltínlestíval Přfáneiistvarjalnsdáaunice 9.00 (do 18.00) TRC Jezero Cvetličarsko l^uDovan|e zaziaiopúioiekmajeíornia-di cveùiùîTji 'srediijeiokí 9.30 (In 11.30) Dom kulture Vdq^_ Pekama MiS-ma$ predstava SMG gledališča Ljubljana 9.30(inn.30) Glasbena Sola \^teoie_ Pika praznaie rojstni dan predstava púísnega teaim Vetuje 9.30 (in L1.30) Center Nova Vdenfe_ Kako se kuha pravl|ica o Rdeči kapid predstava Lutkoimega gledališča Velenje 15.00 .{do 17-00) Muzej na prostem Rogttec_ Peka kniba v črni kuhi* n|i in Ljudska gla^la in izdelava nunalce etrwgFnfskademonscradJa in učno doživljapka deiaih nicaAvguštmaFrica 16.00 TRCJezero\^}e Pod medenim dežnikom prireditev Vrtca Velenje 17.00 TRCJgero_ Janko in Metka prediram Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 KrtpžnicaWamna_ Ura pravljic 18.00 lyc Jezero Velenje Plesni cirkus predstava Plesnega studia N 19.00 Kuttumi dom Šentjur Akademija c^ prazniku KS Sentjur-mesto podelitev priznanj in koncert Mancs Izmajbve 19.30 SLG Cdje_ ftamipa ČlOVtíke VTSte aborum četrtek večerni in teven 20.00 KnpžiucaVáenře_ Večer z Vlasto Nussdor-fer ùislnipokmriteijiûPikine-gafestivûiabodûpûdeliiina-ziv Pikina ambasodorka UNO msm r—iinyrf Ú řriÉ^Ni ^ Smelo««-IjniMini lâ2D. 21.40 ftiipiiiÉil. 30 art#vka(1B«) taj». ZI JO OiÍMH tnraèiflo * iosBripa dm 17.Sa 20.40 GaMflfuMi^OTt. WMfiwan« dwaiftsto pustDlov&a • MKMZÉVI t&.40. n^o 64m30, (kuSffshs pos&lDvttini • pBdnnlov^ ISm. 17.00 rofluntóni iuradna im 11411.21J» HwTyfonar « princ mňmm hnň. donďl^ pusuMfiu 15.30 fUisAí • lontina ikima 17.20, 20JO Uéw 1 Zen âwzsTO. «MBRAS kmdía- ffahrgobnnSO IS 20 Miiltwii bifíht, wjM «fcdja I7.ia 2020 Ohr^ 9 • znantwtfrfvitssttM «keîa 16.2a 16.60.21,10 Pn • œmiflttên* komiiM drtnn 18.30 SMbitav, rvwitKAe Inmd^ 21 iO METROPOL $RaA2aínífnnDC24.9. 20.00 XiAtoMHiMiHtapc^ WMBtltnt IWflWé)! 16 novi tednik Iztok Paiiič Í2 Štor (levo) In tvan Vučina 2 Vranskega (desno) Sojenje za goljufijo, vredno 250 tisoč evrov Obtožena ničesar kriva - Ivan Vučina: »Navajen sem, da mi sodišče ne verjame.« Minuli petek se je na okrožnem sodišču v Celju začelo sojenje za 250 tísoČ evrov vredno goljufijo pri prodaji stanovanja. Ivan Vučina in Iztok Perćić sta obtožena goljufije in ponarejanja dokumentov, saj naj bi pred tremi leti prodala tuje stanovanje v Izoli, pri tem celo preslepila šmarskega notarja Sergeja Roj sa. Dvojica naj bi pri tem ponaredi* la papirje, celo osebne do* kumente. PerČiČ se zaenkrat na sojenju Še ne želi zagovarjati, Vučina pa v celoti zanilui očitke iz obtožnice: »Kriminalistom je bilo lažje ovaditi mene> kot pa poiskati pravega storilca.« Za Vučino je bila pred leti razpisana celo tiralica. >^Mo-ral sem na prestajanje zaporne kazni, vmes pa sem imel Še psihične težave. Skrival sem se, da me ne bi izsledili. Vendar sem že navajen vseh obtožb in da mi na sodišču nikoli ne verjamejo, toda tega nisem storil,« je bral z lista med zagovorom. Da mu na »sodišču ne verjamejo«, je menda že navajen, ker je obravnavan v kar nekaj sodnih postopkih ... Za goljufijo s stanovanjem obema ob- toženima grozi večletna zaporna kazen, že nekaj mesecev pa sta v priporu. Decembra leta 2006 sta se pod pretvezo» da sta resna kupca, za-nimaJa za izolsko stanovanje v izmeri nekaj več kot 100 m^ Vučina naj bi se lažno predstavljal za Aleša Tavčarja. Šla sta tako daJeČ, da jima je lastnik stanovanja Žeij-ko Brkljača iz Izole da! tudi zemljiško knjižni izpisek, spisana je bila tudi kupoprodajna pogodba. Cena za sta-novanje naj bi bila nekaj več kot 242 tisočakov. Preden pa je kupčija stekla, sta se z lažnim računom, da je stanovanje prodano, !n s ponarejenim polnim listom pojavila v pisarni notarja Sergeja Roj-sa. Vučina naj bi takrat spet menjal identiteto, z Roj som se je rokoval kot Željko Brkljača. Ko je ta naivno uredil vse dokumente, je Perčič (že po 15 minutah!) v pisarno stopil z novim kupcem. Ta je kupil taisto stanovanje za 250 tisoč evrov in se isti trenutek pod nosom obrisal tako za denar kot za stanovanje. Vsazadeva notarju Roj-su ni bila sumljiva. Petkovo sojenje se je zače-]o z zaslišanjem izvenzakon- ske partnerke Iztoka Perčiča ŠpeJe Zuper in Vučinove nekdanje partnerke Malči Bede nik. Obema namreč grozi odvzem premoženja. Ravno zato sta morali odgovarjati na vprašanja» povezana s svojo lastruno. Župerjeva je na sodišče prišla kar z beležko, s katero je hitela dokazovati, da si je osebne avtomobile kupovala iz lastnih prihrankov. Nekaj tisočakov naj bi ji daii tudi starši in brat, Perčič ne. Ibdi večji avtomobil, ko sta dobila otroka, jekupUa sama. da ji je med pričanjem «ušlo«. da >»sta kupila avto«, pa je čez nekaj minut zanikala, ko jo je na to opozoril odvetnik oškodovanega kupca stanovanja. »Rekla sem, da sva se skupaj odločila za nakup avtomobila, ne da sva ga skupaj kupila I« Bedenikova je bila v pričanju nekoliko nejasna v tem, do kdaj sta bila sploh z Vučino par. Menda mu je posojala tudi denar - ker sta bQa prijatelja. V sodni dvorani je bilo v petek zaradi varovanja kar nel^j kriminalistov v civilu. Naslednja glavna obravnava naj bi bUa konec meseca. SIMONA ŠOLINČ Foto: GORDANA POSSNÍG Kradla za droge Konjiški pobcisti so ovadili 29- in 30-letna moška iz Slovenskih Konjic, ki naj bi minuli teden vlomila v prodajalno v Draži vasi in gostinski lokal v Ločah. Odnesla sia več kot 400 evrov denarja in več kot 200 škatlic cigaret. Poleg tega naj bi bila osumljena še enega vloma v nek gostinski lokal. Oba - ki sta odvisnika od drog» ukradene stvari in denar pa sta porabila za nakup mamil - sta na prostosti. Izlila se je kislina v četrtek zvečer je v Cinkarni pri prečrpavanju klorovodikove kisline počila cev. V lovilni jašek je izteklo okoli 70 litrov kisline. Poklicni celjski gasilci in gasilci iz Cinkarne so preprečili nadaljnje iztekanje, pri preverjanju pH vrednosti pa niso zaznali odstopanja. Na 113 kličejo isti tudi do dvestokrat! Medtem ko nekdo krvavo potrebuje pomoč, bi se nekateri le pogovarjali Ljudje na Celjskem so na številko policije 113 v prvem polletju poklicali več kot 34.000-krat! Klicev, ki so zahtevali nujno in takojšnje posredovanje policijske patrulje, pa je bilo le 400. Povprečen reakcijski čas policije na celem celjskem območju, to je čas od sprejema klica do prihoda na kraj» je 15 minut In 55 sekund, za najnujnejše klice pa 10 minut. Če boste potrebovali pomoč in boste klicali na 113 z našega območja, boste na dvig slušalke na drugi strani čakali 7,1 sekundo, najnujnejše podatke pa boste povedali v 72 sekundah. To je namreč povprečni čas takšnih klicev v preteklih mesecih. So pa tudi osebe, ki na 113 kličejo tudi po 200-krat, potrebujejo pa le pogovor. Kar 76 odstotkov klicev pa predstavljajo tisti klici, ki ne zahtevajo ukrepanje policije in 50 informativne narave, razlaga vodja Operativno komu-niicacijskega centra Celje Božidar Pezdevšek. »Kličejo ijudje, ki se želijo samo pogovarjati, ali ljudje, ki imajo težave, reševanje le-teh pa ne spada v delo policije. Pogosto kličejo tudi denimo zaradi zastojev na cesti in kazni za neuporabo varnostnega pasu, sprašujejo o veljavnosti vozniškega dovoljenja, tudi o ,tem, kako je z beleženjem in brisanjem kazenskih točk. številka 113 je namenjena tistim, ki potrebujejo pomoč. Torej, če so žrtve ali očividci kaznivega dejanja, če zaznajo kršitev javnega reda in miru ali udeleženci v prometni nesreči, pa se ne morejo dogovoriti o krivdi oziioma, ljudem, ki je kako drugače ogrožena njihova varnost,« razlaga Pezdevšek. To ne pomeni, da policija ne želi'dajati informacij občanom in občankam, še dodaja. Gre le za to, da se deru-mo lahko zgodi naslednje. Medtem ko se operater na 113 pogovarja z nekom, ki želi podatek o višini neke kazni, lahko na liniji čaka oseba, ki pomoč nujno potrebuje. Celjska policija občanom tako vsako drugo sredo dopoldne ponuja možnost odprtega telefona, torej klicev na 542-62-00, kjer na vprašanja odgovarjajo inšpektorji. Svoja vprašanja lahko pošljete tudi na elektronski naslov tiskovne predstavnice in sicer mil ena. trbulin^p olici j a .si. SIMONA SOilNlC Številka 112 je številka Regijskega centra za obveščanje. Ta Številka je na voljo, ko nekdo potrjuj e nujno medicinsko, gasilsko ali veterinarsko pomoč oziroma pomoč gorskih, jamarskih reševalcev, drugih reševalnih enot ali tudi policije. 112 je Številka, ki slU' ži tudi za obveščanje o naravnih nesrečah. V primeru klica na 112 mora klica* telj za čim bolj učinkovito in hitro pomoč pojasnili, kdo kliče, kaj, kje in kdaj se je zgodilo, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe in okoliščine na kraju nesreče ter kakšno pomoč potrebuje. Zaposleni v celjskom oi^rativno kom uni Icadjskem eentni se morajo ubadati tudi s takšni težave in potrebujejo le pogovor. Vikend tatov in vlomilcev à V preteklih dneh so na Celjskem prevladovali predvsem vlomi. Na Polzeli so neznanci vlomili v gradbeni zabojnik, kjer pogrešajo za okoli deset tisoč evrov različnega orodja, y Rečici ob Paki pa je nekdo vlomil v gostinski lokal in odnesel več cigaret, aekaj alkoholnih pijač in menjalnega denarja. Škode je za 500 evrov. Na parkirišču Stanteto-ve ulice v Velenju pa so iz tovorn^ vozila nepridipravi odnesli agregat. V novogradnjo v Arcllnu so neznani storilci prišli v soboto in ukradli komplet armatur, škodo ocenjujejo oa dobrih šest tisočakov. Tatovi so bili aktivni še v Šentjurju, kjer so s parkirnega prostora na Cesri Miloša ZidanSka odpeljali osebni avto Opel zafira kovinsko sive barve, re^su^klh številk CE DH-981. Ustnika so oškodovali za nekaj več kol štiri tisoč evrov. O (V (9 ^ C O naAp omoc Dostopnost za intervencijska vozila Kadar se gasilci s svojimi vozili ae morejo prlbli-žatí gorečemu objektu zaradi neprevoznih dovoznih poti, je njihovo delovanje zelo oteženo in veliko manj učinkovito. Mestna središča v vseh slovenskih mestih so v zadnjih letíh zaradi mirujoč^a prometa praktíčno nedostopna ali je doslop vsaj bistveno ote-žen. Celje pri tem ni nikakršna izjema. Poklicna gasilska enota Celje se tega problema zaveda in poskuSa z ustreznimi službami Mestne občine Celje Že nekaj časa zagotovili prehodnost dovoznih poti in delovnih površin. Skupno delovanje je sestavljeno iz več faz. Najprej je biio treba preverili označenost teh površin, medtem ko gre v nadaljevanju za preverjanje upoštevanja označb s strani voznikov. Vsi se zavedamo, da je predvsem mestno jedro obremenjeno z mimjo-čim prorûetom, po drugi strani pa urejeni parkirni pro-stori in garažne hiSeniso zasedeni. Res pri tem je, da so le-ti v nekaterih primerih nekoliko bolj oddaljeni od središča mesta. Ljudje pa velikokrat niso pripravljeni puščati vozil na urejenih površinah, ki niso povsem v bližini njihovih bivališč ali delovnih mest. Z vidika požarne varnosti to področje ureja Zakon o varstvu pred požarom, ki ureja tako pripravo prostorskih aktov, kot tudi določa sankcije za neprehodnost intervencijskih poti. Prav tako Zakon o varnosti v cestnem prometu omogoča policiji In občinskim redaijem odstranitev oziroma odvoz vozila, ki je parkirano v nasprotju s predpisi. V Mestni občini Celje se gasilci soočajo še z dodatno težavo, saj je veliko površin omejenih z zapornicami» ki preprečujejo dostop k objektom. Pri tem več kot polovica zapornic ni vezanih na občinski modul» ki bi omogočal dostop gasilcem in reševalcem v primeru nesreč in požarov. Priključitev na občinski modul pomeni le neznatno večji strošek za liste, ki so zapornice postavili. Nespošiovanje predpisov poleg neznatnega prihranka pomeni, da intervencijske službe ne morejo priti do objektov, ko je potrebno posredovanje. Lastniki objektov so dolžni z rednimi nadzori zagotoviti, da so dostopi, dovozi in postavitvene površine za gasilce vedno prosti. Prav tako so dolžni skrbeti, da so te povrtine pravilno označene. V primeru, da ne morejo doseči, da bi lastniki odstranili vozila, so dolžni obvestiti nadzorne organe, da poskrbijo za odstranitev. Več discipline in obzirnosti uporabnikov pri zagotavljanju prostih dostopnih, dovoznih poli in delovnih površin lahko omogoči gasilcem hiier in nemoten dostop ter hitro in učinkovito posredovanje. JANKO POŽEŽNIK, direktor-poveljnik PGE Celje Novo označena mterwaneiisJca pot v eeljskt Zagati (Foto: SHERPA) ARENA CMCel/e CBSn MOSTOVI CELJE d. d. NK ČM CELJE NK LUKA KOPER ARENA PETROL 23. 9. 2009 ob 20.15 18 Cl POROCEVALCI novi tednik Praznovanje teharskih gasilcev Sli. M ,!,>, ,¥ Za kakovostno, hitro In uspešno reševanje in gašenje morajo gasiJci poleg pripravljenosti In znanja poskrbeti tudi za varen prevoz modtva ter sodobno tehnično opremo. Prav zato je teharsko društvo prevzelo novo sodobno vozilo, ki je zamenjalo 29 let staro. Zasluge za to imajo pravilno načrtovanje, vztrajnost in zavest članstva našega druš-tva kot tudi organov GZ Ce-) je in MO Celje. Z dobrim gos-podaijenjem s prispevki krajanov KS Teharje in KS Aljažev hrib, botrov, s finančno pomočjo KS Teharje in KS Aljažev hrib ter donatorjev smo v soboto, 29. avgusta, slavili in prevzeli novo vozilo Mercedes Atego, ki je bi- lo nadgrajeno v GNV - 'Hirn-Šek v sodobno gasilsko vozilo s cisterno, ki je z vso pripadajočo opremo vredno 215 tisoč evrov. Vozilo je opremljeno s cisterno z 25001 vode, z visokotlačno črpalko, s svetlobnim stebrom, z vitlom ter vso pripadajočo opremo za gašenje in reševanje. Društvo je z načrtnim delom in z odrekanjem članstva uresničilo že veliko nalog. Pred prevzemomsmoob-novih garaže in dokupih dodatno opremo za vozilo. S tem vozilom smo teharski gasilci in krajam našega požarnega rajona veUko pridoblh $ stališča varnosti in zaščite, kar je novo vozilo že dokazalo na intervencijah, ki jih je že imelo, Slovesnosti so se poleg krajanov, gasilcev sosednjih in pobratenih društev ude-ležih Še predstavniki MO Ce- lje, GZ Cel}e in celjske regije ter predstavniki KS Aljažev hrib. Žal pa so izostali prav domači predstavniki KS Teharje. Po prevzemu ključev in blagoslovu ter krstu vozila smo se Še povese-liii v družbi prijateljev in ta- ko zaključili pomembno dejanje za gasilsko društvo Teharje. JANEZ SENICA Asfalt tudi v Zikovco Del krajanov 2ikovce na Ojstrem nad laškim se je minuli teden veselil nove pridobitve ' asfaltirane ceste v dolžini 236 metrov. »Njihove dolgoletne želje in prošnje so se uresničile,« je ob odprtju povedal Matevž Kolar iz KS Laško, ki že vrsto let pozna razmere in prošnje icrajanov. »Morda sta recesija in kriza pri-pomogh k uresničitvi njiho- vih prošenj, saj sredstev za večje projekte ni in so na vrsto prišli finančno manj zahtevni, kakor je omenjena cesta,« je še dejal Kolar. Zlasti pogoste nevihte so namreč tamkajšnjim krajanom povzročale nemalo nevšečnosti, saj jtm je voda s ceste odnašala pesek na travnike, nekaterim tudi pred prag gospodarskih poslopij in pred hiše. Z asfaltno prevleko bo tovrstnih težav manj oziroma jih ne bo več. Za razumevanje, podporo In prispevek so krajani Žikov-ce izrazili hvaležnost Občini Laško. KS Laško, laški komunali in Pivovarni Laško, čeprav so morali del sredstev In fizičnega dela za pripravo ceste do asfalta, s strokovno pomočjo izvajalca Ferda Her-coga, priskrbeti tudi sami, VM Odprt^ nstfi z rezom traku sta ob navzočnosti predstavnikov sofînancArjev m izvajakev (pravila laiki župan Fran6 Zdolšek in Matevž Kolar iz KS laiko. cesto pa sta blagoslovtid nadlupnik flok Metličartef župnik Iztok Hansi v Laški likovniki v Sirju v idilični vasici Širje nad Zidanini Mostom so člani Likovnega društva Laško v ^oj projekt Noč med zvezdami v barvni neskončnosti dodali Še ene^ v nizu dogodkov. V Šiiju namreč deluje astronomsko naravoslovno društvo graščina Sirje. katerega člani so likovnike prijazno sprejeli in po zanimivem predavanju Ludvika Jevšenaka in Borisa Khama popeljali v neskončnost vesolja. S teleskopi so si v topli In jasni avgustovski noči ogledali prečudovito nebo in tako obeležili tudi mednarodno leto astronomije. Hkrati pa so svoje likovno ustvarjanje obogaiiJi z novimi znanji in idejami. NF, foto: TJASA VRSCAJ Zaraščene zelenice Anton Kolar iz Celja je poslal fotografijo, ki jo je 15. septembra posnel v ulici Pod lipami v celjski Mestni četrti Dečkovo naselje. Fotografija je po njegovem dokaz »skrbi« Mestne občine Celje za urejenost površin, ki so v njeni lasti. Letos teh površin Se niso pokosili. Spomladi 50 namestili na zelenice večje kamne, ki prepre- čujejo parkiranje, s tem pa so otežili košnjo vzdrževalcem. Kljub temu meni, da bi se morali potruditi in ne pustiti predelov nepokoše-nih. Zato se sprašuje. Če sploh kdo nadzira opravljeno delo tistih, ki naj bi skrbeli za košnjo. Uspeh mladih gasilcev Mlajši in starejši pionirji ter ponirke in mladinci GZ 2alec so se 13. septembra udeležili državnega prvenstva v orientacijskem pohodu na Brdu pri Kranju. Mlajši pionirji PCD Veii-ka PireSica so dosegli 3. mesto. V ekipi so bili: Matic Me- klav, Tjaš Cizej in Nina Fric. Mlajše pionirke PCD Velika Pirešica so dosegle najbolj nehvaležno 4. mesto, prav tako starejše pionirke. Tekmovali so s 30 najboljšimi ekipa mi> ki so bile izbrane iz regij cele Slovenije. Mladinci s Ponikve pri Žalcu, starejši pionirji iz Andraža nad Polzelo ter starejši pionirji iz Arje vasi, ki so tudi zasto-paji Savinjsko-Šaleško regijo, pa so si Izborili v svoji konkurenci zlato sredino. V PCD Veliki Pirešici je bil sprejem mladih gasilcev zelo bučen, saj so bili starejši gasilci ponosni na njihov uspeh. Pričakali so jih s curko-metom In tudi torta ni manjkala. Mladi gasiJci pa so obljubili, da bodo še naprej pridno delali s svojimi mentorji. Zato vsem skupaj čestitamo za tako dober uspeh. SILVA ŠTEFANČIC Celjski pevci slovensko ponesli v svet pesem »rKD-iWCeW se je v začetku septembra v avstrijskem Koflachu udeležil bienainega srečanja zborov iz alpskih držav Caeli-cantus 2009. Po toplem sprejemu pri županu Wilhelmu Zaglerju smo se v mestni hiši srečali pevci petih zborov: avstrijskega Sing und Spielgruppe Kóílach, italijanskega Coro Fioccorosso, švicarskega Jo-delchôrli Alpeřósli Watiwil, francoskega Choeur d'Hommes Liederkranz Attensch-willer in celjskega KD APZ Wfdenfç'250 pevcev je bilo prisrčno, saj smo se vsi razen Alzačanov, ki so nas s svojo prisotnostjo razveselili prvič, do sedaj srečali že šestkrat. V soboto smo imeli v razprodani dvorani kulturnega doma večerni koncert. KD APZ Celje je vodila dirigentka Sonja Cendak Pavlič. Vsak zbor je samostojno odpel od šesi do osem pesmi, nato smo vsi skupaj zapeli še dve skupni. Program je bii pester. Mi smo se odločili za narodne pesmi, saj se nam zdi prav, da svojo deželo in tradicijo tujcem približamo z ljudskimi pesmimi. V nedeljo je vseh pet zborov sodelovalo pri maši, vsak z dvema skladbama. Po maši je sledilo slovo. Seveda ob taki priložnosti brez pesmi ne gre in prav poseben občutek je, ko se zbor naenkrat postavi vpolkrogin spontano odpoje kakšno ljudsko. Nad slovenskimi pesmimi je občinstvo vedno navdušeno in pevci smo zadovoljni, da z ljudsko pesmijo, ki jo ponesemo v svet, izpolnjujemo svoje narodno poslanstvo in opo- zarjamo svoje evropske sodržavljane tudi na našo drobno deželico in nase, Organizacija Caelicantusa je zahteven projekt. Zborovodje in predsedniki zborov so se odločili, da se bo Caeli-cantus iz bienainega prelevil v triletno srečanje. Naslednji Caelicantus bo tako leta 2012 v francoskem Aitenschwillu. Celjski APZ pa se bo do takrat gotovo naučil mnogo slovenskih ljudskih pesmi, ki so večno lepe, a prepogosto prezrte. SIMONA ŽGEČ Guzaj na Prevorju Krajevna skupnost Pre-vorje je s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja organizirala pohode po Guzajevih poteh iz Dobjar Planine in Prevorja, pnlč je bila označena pot prehojena 50. avgusta. Po končanem pohodu je bil kulturni program, ki so ga izvedli domačini z prikazom Guzajevih dogodivščin. Sledil je golaž In ples z ansamblom Ljuba Užmaha. Kdo pa je bil Cuzaj? Franc Guzaj se je rodil pri Botrič-niči v Šentjurju leta 1839 kot edini sin revne družine. Do služenja vojaškega ipka je hodil na dnino, da }e prislužil vsakdanji kruh. V vojski se je izučil za orožnika in v Splitu tudi služboval vse dotlej» ko se je vrnil v rodni Šentjur. Ker primerne službe ni našel, je odpotoval na Dobrno v gostílno kot pomožni de- lavec. Gostilničarka ga je hotela za svojega, kar pa njemu ni bilo po godu in se je odločil, da odide. Gostilničarka mu je podtaknila boljši jedilni pribor in nekaj denarja. Ko je hotel oditi, so ga že imeli orožniki in ga odpeljali v celjski zapor. Gostilničarka je še na sodišču krivo pričala, da je Guzaj dobil večletno zaporno kazen. Iz zapora je pobegnil si pridobil prijatelje, ki so skupno kradli vse naokrog, tudi čez Sotlo. Dobil je ime ravbar» razbojnik in še kaj. Leta 1880 so ga pokosile krogle iz orož-nikove puške. Pokopan je na pokopališču Prevorje. Da njegova zapuščina ne bi Šla v pozabo, so ^evorjani poskrbeli, da so v njegov spomin organizirali pohod, ki se mu bo kmalu pridružila tudi konjenica. Zahvala vsem, ki so sodelovali pri tem projektu. ALBERT TANŠEK Po izkušnje v Grčijo Celjski mladinski center in Youth information center of Kilkis izvajamo skupen mladinski demokratični projekt z naslovom Is there anybody out there?, ki je ena izmed akcij Programa MJadi v akciji, financirana s strani Evropske komisije. V sklopu projekta izvajamo različne aktivnosti, katerih del je bil študijski obisk mesia Kilkis v Grčijťv času od 2. do 6. septembra. Spoznavali smo mladinsko delo in mladinsko politiko v njihovem lokalnem okolju ter okušali in spoznavali grško kulinariko in njihov sproščen »siga sigan stil življenja. Sou vlaki, gyros, tzatzild, grško solato in še druge slastne tipične grške jedi smo okušali Špela Božinovič iz Celjskega mladinskega centra, Urška Krajne iz Kluba študentov Občine Celje 1er dijak L gimnazije v Celju Alex Wirth. Glavni cilj celotnega projekta sta priprava smernic za izdelavo Predloga strategije razvoja mladinskega dela in mladinske politike v Mestni občini Celje in izdaja obsežne publikacije za mlade. ŠB www.novitednik.coni Po vzoru Matije Gubca Kmelje, člani KZ Šentjur (enote Slivnica, Dobje in Planina), so se v začetku septembra udeležili strokovne ekskurzije v Hrvaško Zagorje. Pred spomenikom Matije Gubca so zaradi nizkih odkupnih cen mleka in mesa z dvignjenimi rokami pokazali svoj revolucionarni naboj in napovedali nadaljevanje upora, kakršnega je načrtoval Matija Gubec. MARTIN LUSKAR IŠČEMO TOPEL DOM O prostoživečih mačkah v Na podeželju« vse več pa tudi v mestih, lahko srečamo mačke, ki živijo skoraj takšno iSvIjenje kot njihova daljna sorodnica • divja mačka. Mačkam, ki živijo v naravi in so same sposobne preživeti sebe in svoje potomce, pravimo prostožive-če (po domaČe divje) mač-ke. Pogosto so ljudje, ki živijo v njihovi neposredni bližní, prepričani, da zanje ne predstavljajo nikakiine koristi, temveč le škodo. A v resnici prav mačke zlovom opravljajo nadzor nad malimi glodavci, ki se radi razpasejo po mestih in na podeželju. Ker pa so ljudje očimo postali že prav alergični na prostoživeče mačke, pa čeprav jim te same po sebi običajno sploh niso nevarne, dobivamo v zavetišče čedalje več klicev z namenom, da bi odpeljali te nadležne živali. Nekateri vzamejo stvari kar v svoje roke in sami začno zmanjševati populacijo mačk, kar pa po moje ni prav. Edina rešitev. da se mačke res ne namnožijo preveč v določenem okolju, je nadzor nad njihovim raannoževanjem, To pomeni, da se mačke polovijo, kastri-rajo in sterilizirajo, primemo označijo in vrnejo nazaj v naravo. Kajti, čez nekega območja divje mačke popoboma iztrebite, se bodo mali glodavci v kratkem času tako namnožili, da bodo kot prenašala bolezni ogrožal vaše zdravje. Velik problem predstavljajo tudi sicer dobrosrčni ljudje, ki tem mačkam nastavljajo hrano, ker se jim živali pač smilijo. Ker ob tem pozabljajo na d^stvo, da je mačka plenilec in si sama priskrbi hrano, se seveda mačke ie hitreje množijo, pojavijo se razne bolezni in spet so ljudje nezado-voljfti, mačke pa grešni kozel. Zato je najbolje, da prostoS-veče mačke pustite na miru in se raje ubadate s svojo udomačeno sorodnico divje mačke. Zato ko boste v prihodnje šli skozi park. da bi mačkam nastavili hrano, prej pomislite, kakšen začaran krog s tem ustvarjate. NINA ŠTARKEL y •• • . m;:- f\ - • L 1' ^ / , -ri \ ' ^ iL'*^.'.. ' ' • , •-.t. I»». . '4 Î-/ f« — . ' _ l^vA .r -t':/ . VzavBtižčd sam pritia iek pred kratkim. vMdar mi jetukaj žettdflj vík. No. » bolj bi mi pa bilo vnovem domu, z ljubečimi lastniki, ki bi ma razvajali. (7439) Uradne ure zavetišča Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi živali: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure; sprehajanja po predhodni najavi: sobote lo nedelje od 10. do 12. ure; spletna stran: www telefon: 03/749-06-00. Sem Tori Sem samček, a to ste veijetiH) 26 razlvd iz mojega imena. Se^ Črne baive, no.ti) lutfi vMite % sike. Sicer ie pa iMjb^^^.ds me prideta kar obiskat če vesanima Še kaj več kotle moje ime n baivt dlake. (7430) Sem prav posebnepesme-križanecmedistčko in psom. Memine lastnosti se odražajo v mojih uhljih m barvi, očetove pa v mojem prijaznom, Pjubeamm, zvestem, ubogl^vem (in ie kakšnem) značaju. (7429) Jaz som Bona in sem pritliuvi pinč. Zar»di svoja »voBka« na reve lepo »pasem« v cvetlično korito namesto roz, tako ds ne zavamem veliko prostor«. S pozornost pa Je povsem drugače... (7432) Pesa velikanka pri Poiutnikovih Igra narave Na njivi Polutnikovifa na Lopaci (KS Prevorje) raste tako velika pesa» da bi pri puljenju skoraj morali poklicati na pomoč vse junake Iz pravljice o repi veli- kanki. Obilen pridelek je »rataI« po zaslugi naravnega gnojen|a, tehtnica pa je pokazala tudi več kot deset kilogramov. Danica in Jo-že sta povedala» da so jima seme ponuditi v Šentjurski zadružni trgovini. Kako bodo šele njihovi pujsi zadovoljni, oi potrebno ugibati. MAJDA REZEC Takole se je narava poigrala v vrtu Mrvarjevih v Spodnji Rečici. Albin je nenavadni pridelek prinesel pokazat tu-di v uredništvo, kjer smo ne- kaj časa ugibali, kaj bi paradižnik naj predstavljal. V igri so bili piščanci» pa pingvini - nismo se mogli zediniti. Ni pa bilo dvoma o tem, kaj sto- riti s paradižnikom, ki nam ga je Albin kar prepustil. Seveda je §e istega dne postal malica. Foto: GrupA NOVI TEDNIK I 21 MASE BOGASTVO Na Kunigundo za zdravo srce Piše: prim-JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog Kot vsako leto se tudi letos na pobudo Svetovne zdravstvene oj^anizacije -WHO povsem svetu praznu-je svetovni dan srca. Letos se je WHO povezala s svetovnim ekonomskim forumom, saj je ob padcu produkcije in dela po vsem svetu pomembno, da ohranjamo zdravje. Če želimo ustvarjati. moramo ohraniti in krepiti tudi srce. Tega se vsetx)lj zavedajo čudi organizatoni dela, saj je delo tudi dejavnik, ki nam omogoča ohranjati zdravje. Vse več podjetij posveča problemu zdravja na delovnem mestu vse več pozornosti. Zagotavlja se varnost na delovnem mestu, izboljšujejo se pogoji dela na vseh področjih in za vse zaposlene. Tako se lahko pomembno zniža svetovni leini davek, ]q ga predstavlja 17 milijonov smrt», ki so posledica kardiovaskularnih bolezni. Polovica teh umre v najbolj ustvarjalnih letih. Zato naj delo pol^ uscvaijanja novih dobnn predstavlja tudi mesto dobrega počutja in zdravja, saj se s tem dramatično zmanjšajo stroški, ki nastanejo pogosto zaradi slabih delo\^ pogojev in odnosov. Te SteviÛ^e so visoke zlasti na Kitajskem, v Rusiji, Indiji, tudi v Angliji. Tako izgubijo države, kot so Brazilija» Kitajska. Rusija in Indija lemo preko 20 mùijonov let produktivnega življenja. Finančne izgube zaradi tega izpada so za 400 odstotkov viS- je, kot pa bi bil potreben vložek v zdravje teh ljudi. Zdravje na dëu tako pred-sta^ja pomemben ekonomski pokazatelj razvitosti dnižbe, promocija zdravja med zaposlenimi pa pomemben generator razvoja. Zmanjševanje dejavnikov tveganja na delovnem mestu in dvig zavesti o pomenu ohranjanja zdravja pri delu izboljšajo motivadjo zaposlenih kar za SO odstotkov. Raziskave so pokazale, da t^-šno obnašanje zmanjša odsotnost z dela zaradi bolezni za 27 odstotkov, za 26 odstotkov se znižajo stroški zdravljenja, zmanjšajo se tudi nadomestila za invalidnost za 30 odstotkov. Torej nam vložek v kvalitetne delovne pogoje, kjer bo O zdravju srca, fizični aktivnosti in nevarnosti po^ kodb pri preobremenitvab bo več govora v soboto, 26. septembra» 11. uri oa Gori ali Kunigundi oziroma na Šentjungerti, kot ji različno pravijo. Voden pobod z Lopate (avtobusna postaja -obračališče), iz Galicije (zbirališče pri šoli), iz Šmartnega v Rožni dolini (pri cerkvi) bo ob 9. uri. Srečanje organizirajo Koronarni klub Celje, Društvo za srce Celje, Društvo na srcu operiranih bolnikov Celje. Planinsko društvo Galidja, NT-RC Celje, Pivovarna Laško io Mlekarna Celda. Še do konca oktobra £enejše cepljenje proti HPV Na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Želijo vzpodbuditi k cepljenju proti humanim papiloma virusom kar najvčč žensk in d^et Odlodli so se, da bodo še do konca oktobra zagotovili za več kot polovico lúžio ceno cepljenja proti raku na maternična vratu. Namero 126 evrov bo tako cena za ^ odmerek d vovalent-nega cepiva 60 evrov. Za zaključno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva v obdobju šestih mesecev. K nižji œni cepljenja še do konca oktobra je zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) vzpodbudil do- ber odav po julijski prepolo-^tvi cene. Od konca jtilija do sredine septembra se je prod raku materničnega vratu cepilo 85 žensk. Od uvedbe cepljenja se je v dveh letih in pol v Celju proti raku na materničnem vratu in genitalnim bradavicam c^ilo 227 žensk in dva (anta. ^demiologi priporočajo cepljenje zlasti mladostnicam in mlajšim ženskam, starim do 26 let. C^ivo je namreč zelo učinkovito pri preprečevanju okužb s humanuni papiloma virusi, ki povoočajo predrakave spremembe in ral^ materničnega vratu. Okužba s t^ni virusi je zdo pogosta in se prenaša s spolnimi odnosi. V starosti od 15 do 24 let se z njimi okuži vsak Četrti posameaiik. ?n večini žensk okužba v osmih do dvanajstih mesecih spontano mine, pri okoli 10 odstotkih žensk pa se razvije trajna okužba, ki se lahko po več letih konča z rakom na materničnem vratu. Cepljenje proti raku na materničnem vratu je sicer l^os uvrščeno v program cepljenja in bo v tem šolska letu brezplačno za deklice, stare od 11 do 12 let, Id oblskuj^o 6. razred osnovne šole. Za vsa ostala del^eta in ženske je celjenje samoplačniško. MĐP zaposleni ustvarjal tudi s srcem, zagotavlja zdravo okolje za zdravega in zadovoljnega delavca. Delo ima veliko vlogo za naš psihični status, a ludi za fizično in duševno zdravje. Stres, depresija, kronične bolečine, nezdrave prehrambene navade, pomanjkanje Časa za sprostitev predstavljajo dejavnike, ki so podlaga za razvoj bolezni. Na stra- ni pa zdravo delovno okolje spodbuja tudi zdrav slog življenja, odgovornost, podporo sodelavcem, stabilnost, re-snost> vamost, dvig znanja, znanje pa omogoča ustvarjalni razvoj itd. Tega se zaveda tudi naše društvo za srce in s promocijo zdravega odnosa do dela pomaga zmanjševati ot>olevno5t med zaposleno in ustvarjalno populacijo. Zato smo pripravili smernice, ki naj vzpodbudijo zdravo delo. ki ohranja zdravo srce. S - 121(0 ni»«»6i»o Dr. PIRNAT 1^523256,01/51935 www.fHrnat.il RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR Informacije! 03/4225-100 Podpiufli-4 HAROiČIIINlCM mfnk^kMtnïm neprsiilicno naročam RBpreMicn? naro^m nepřeli I rtRí ndroúm íwidofKiÉiniBUfcii iTimaifcíli iHutf^j ......................... poilňa). I« ^oitníni). pviidwbiÍQe2*iiřflM2tf na domači stran» Zavoda RS za zaposlovanja: http://wvkw.ess.gov.sí: • prí delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CILJI OSaOVNOiOLSKA IZOBItAZBA mimik ■ H/l iisčtiu. u^BUi h m VANJE TAL m HAKlSlH JlEKLfN« PDViâN. SvniLiH PQHiSTVA. PflCZRAfCVAMlE PROSTOflOV. OOUÂUU SMEH ^ OOUCEN ČAS. IKRSKEV. mim DOM 08 SAV)fUI fSUl JUflCĎVA OEiAVU BREZ POKUCA POMOte OiUVlC M/t S3DaDVAUE PHI RAZREZU IN (Bfm KOVINSUH MBEl SimUNQ IN ROČNO PIHBUE SÍT. SOOUOVANJE PRI UWTAâ H SESTAVI KOVmSUH PREDUrOV. VZDtífVAlLK fltCMIN{iSniÍ£VO(U3VNEMQKnJU:OOUlCOI ČAS. 3 msio, asjooo; m stromovha. mm. pRocvocKu in stqrttvi m. LAVAII.JUIdŒLK SflEĐNJA STRĐKOVKA AU SPlOŠMA IZOBRAZBA VOUA 08JB(TA • M/t KONTBKA NAO ČtŠÍENJtH PO O&EKTK KOfaAKTI Z NAflOÍWKl VUflU IN UVAJAHIE OEIAVK V DCUL VtIOSUE UIHOVE PRISmiOn) IN ODSOTNOSTI 0010(ÏN ČAS, IZ MESUFV, 23.B.20IS: %ftim COfîtR POOJETA ZA m^î STOlUTM tffONMOONI MARKE- TiNa TRSOMNO IN OSTAJ STMITVL aaa. OROttSd 18. \mmu ZAVAflCrVAlNO RNAIIČM SVHOVAIE M/t' SVE-rOVAU PRI ?m\ IZBIRI RNANĎIK NAIOŽB. OOlO&KiAS. 6 MESCEV. 39.9^003; A6!VrA36 ZAVAROVALNO ZASTOnuŠKA DRUZBA OJ3J3, STT-^ 6NE27.10(M)UUDIJANA AVTDKUPAfl AVnKUPAR • M^ RASRAflUA RABUENIH VOZH. flAVKAKJE OaOV mi SESTAVA IN MU^ TA2A OaOV NA AVTOHOait' KDOIAĎN £A$. Dtm TROKWAIOEI^ KMSBOVSE SlUfiiïVt ĐM. LiaUâCOVA USTA S E. IDCO UiAUANA STAVBNI SHKLAR STEKLVl L • Wt IZDEUVA ALU PftOHLOV, PROtZVDOHJA COUaiSKSA STEIOA. KLO XA MONTAŽI, tSOJIĚSH CAS. 2 MESÍCA. TUM, STEiaJUl DRUŽBA lA OËJKOVAIUE IN OBOEIAVO ST»kA D JU). KOSOVA U JCA 6. JDOU ISUÍ MIZAR MZAR • wt iUnSmHM MIZARSKA DfiA V OCUVNia IZDEUVA NOTfiAUECA POHI^A ?0 NAWĎUI- OadVNOMISniJEVCaJU LDKROVFC 15. ODLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 219^ MUAf^ STYD KAiA ANDREJA m Sf. RFEN60ZD 1i 327DlAâ(0 SIAS6ČAA SlA^ M/t* O&O V SlÀÈbt DaAmiCL IZDOOVANJE TORT. IŒKSOV; NEDOLOČEN ČAS. 219Í009: PEKAMA SLA^ČARKA TBCffVMA m. NATAUJA PETERNa Sf. MELIAASKA QSTA 3312 PRSOU} raCMMUAlK mOAJALEC • M/i ffiODAJA OTROČKE OBUTVE. ODIUČEH ČAS. }2 MESECEV. BAMBI OBUTEV DÍ1J3. PE CELE. PREŠERNOVA UIXA 7. 3BOOCEUE PR0QAJA1£C • M^ niOOAJAUC ŽENSKE KONFEK CUE. NUlfEN ČAS. 12 MESECEV, mim. PET. MAR. TftCOVtNA NA OROBNO aaO. STANFTDVA < ULICA 19. aOCDCEUe IfSARSKinNMIK SAMOSTOJNI MQAR • M/t IZOEUVA NDTRAMiE OPREME PO NAB0ŮU1 KDOU)ČEN ČAS. UUm MIO OPREMA MIZARSTVO iN THC0V1NA. DiliL VOJNIK. VIŠNJAVAS IS. 3212 VOJNIK ÍKONOMSKinHNIX 'KDNERGHUI REFERENT 2A TUJI TRQ M/t DE lOVM) MESTO JE STTtDKOVNO IZ ZAHTEVA VISOKO RAVEN ZNAUA DVEH TUJIH JEZIKOV (ANGLEŠČINA. NFMiŮNA). KANDIQAT MORA BITI PRODAJMO USMEUEM M OOVIADATI VEâÙNE PflOOJUE. VSEBINA KIA. XI JO QEIDVNO MESTO NAVAJA JE: PRIPRAVA PONUDB ZA lUIHO. OBDUOVANJE TUJIH KIPCEV IN ISKANJE N0V1K NA TUJM m-B«. PREVZEM NARDČa IN POSREDOVAHE lEfl V PflttZVODN». REiEVAUE ROUAMAOJ. DStSKI SEiMDV ODMA W V TUJINI': NEDOLOČEN ČAS. imm. MANPOWER OJIO: MANPOWER O.QJ). PE CEUE. STANETDVA MA ti SMO CEJE ADMINISTRATOR V PfNPflAVI O&A • M/t VNAŠA VSO OOHtMENTAOJO V RAČUNALNIK. PMIA6A PM VDDPUU EVIUaCE MAT^IAUHi TOKOV. DOIOČEN ČAl 12 MESECEV. 3.10JieS: CELI9Í ME»NE D JI. QUE CESTA V THNOVLIE17.3188 HUE POSLOVNI SEKAHAR POSLOVNA SEKRETARKA • M/t SPflEJEM STRjU» OlREKTffiUA. POSREOOVWJE TEiEHlNSKIK POSA ^ VOflOV OIREKTORJA. E^^DENTIRAHUE OBVEZNOSTI OIREKTDfUA. STREŽBA STFlANKZNAPITKf.PlSANJE ZAPSMKOV. PISANJE DOPISOV, VOO0UE EVIDENCE XDftESram. ARHIVIRANJE KORESPODENCE: OaOČEN ČAS. 12 MESECEV. 23J.26SS: MAKSIM * TR6QVSX0 ]N STOI^TVOO PODJETJE. aO.D.. M CEUSHH KNEZOVI 3000 CEUE VlilASIROKOVKA IZOBRAZBA VDOJA ORADfil^ • M/t ÛRÊANIOWUE VDOE NJE. KOOROINAULJE \H NADZKAUE DEL NA BRADBIŠáH ZAHTEVNEJŠIH OBJElfTOV. OBRAČUN BEL PBTTUEVANJE STROŠKOV. SKRB ZA VOBEUE vsa ZjUCONSKIH « ZAKTFVMIH OOKUMENOTOV TBI EVIDENC NA 6HA0BIŠČBÍ: NEOOLDČEN ČAS. n.amTTtENKWAlOER KADROVSKE STORITVE. OJIJL lESKGŠKDVAOSU 9 E. 1D60UUBLIMA ufnverznetna izobrazba KOMBOAUST ZA PMDUO OaOVNE 2A^ • M/t PRDOJUA IN NABAVA BLKA V VELffRODAJL DOLOČEN ČAS, 6 MESCEV, mim INPOS. TEH> NIČNA THGOVHtA NA DEBEO IN DROBNO. OM. Olff. OPCKAfWâUCSTAt SOOOCOJE KOMEROAUST NA fiAAOOENEM OQOEIKLÍ • Ul/l PRODAJA N NABAVA BUBA V VElEPROaU ODLOČEN ČAS. B MESECEV, ilO.20»: INPOS. TEHWiîNA TTIBOVINA NA DEKLO W OROm. OJIJL. CflJE. OPEKARNâCA CESTA 1301» SUE WnmT NA OOKUUIVI6QVQ0A (N 06REVA-UA-M/t PRODAJA IN NABAVA BUfiAV^fLEPRO-M DOlflČEN ČAS. 8 MESECEV. 8.iUOOft INPOS, TE1WČNA TBBOVftA NA OBELO N OROML m SUE. ÛPBCtôNl^CESTAl 3089 CELE umiverđtrmi DiPUIMIRAMI imženir mralurgue W PiUTERIALOV KOMBOAiiST ZA PROSŮM MnAUJRaK Wt PRaiAUINNABAMBlASAVVamDAJ.OaO> ČEN ČAS, I MESEdV.UBiOOB: INPOS.TEHWČNA TB60VWA NA OEBEiB Dl OftOBM. D OJ), âUE, opBARNâu osTAtaonsuE UMIVĐOrimfl DIPLOMIRANI INŽENIR rmojNtîfVA KOMERCUUJSTZAPRODUOVUAKDVIN OXDVJA-M/t PRODAJA n NABAVA BLAfiAVVfiimOAJl DOlOČ» ČAS. 6 MESECEV. IIOZDO»; IIIPOS.TEH> MČNA TRGOVINA NA DE^ IN DROBNO. SÍLO. CELE. OPBUMkACESTAl 3000 CELE UWVERZnnW WnOMlRANI INŽENIR ELEICTBOTBINSCE KOMSmJSTZA PKIDAJO EiaíTROHATEMA IN OROOJA.I^ PROOiUAUl NABAVABtAU VVUf-PRODU. DOLOČei ČAS. B MESESV. aiOiOOS: IN PDS. IIHRČNA TB80VDIA NA OEBEU) IN OSOBNO. OJld. ŒLIE. OPEKARNIŠKA USTA 2.3000 CBJE UNFVERZimW DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEICniM OOBOVORNI PROJEKTANT ARHTUKTUflE m/t IZ. DEUVA PROfinK IR TB«ČNE OOKIMEKIAOE. SQOaOVAHf S PRQJeOANTl NEDOLOŽ ČAÍ 23JJ1DB; GRADtS GRADBENO PODJETJE CEUE DJL.BLIUP^7UOOSaLE umveaztthmi mtomlaajij ekc^ nomist STROKOVNI SQOaAVlC ZA PIAN IX ANALIZE ZA PODROU ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI. M/t* DBA M NAUCE S PODSOČJA PUKA n ANAUZ V ZORA^ VSTVU. NEDOIOČEN ČAS. 2612MB; snjPNOSTZA* VOOOV OSNOVNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI CELt SKE RE6UE. CSEGORČIČEVA UUCA 3.3006 CEUE UE LAiNO DEUVEC BREZ POKUCA áiČOUE PROSTOROV uvi ÚŠČENJEHOTEU IN SOB. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 26.9.2009; ROBERT RAJŠP iR: Pt SAVINJA BOSTINSTVO. ROSFT HA> SJ". VALVASORJEV TR61.327B U^O POMOŽNA DEU • M/t POMOČ V Sn^ POMIV ŽNA 86A V KUHIUL OOlOČEN ČAS. 6 MESECEV. 3.ÍOÍOOS; COSTIJIA JANE KRIVEC. IP. SDANI MOST 18. U32 ZIDANI MOST STROJNIK • M^ UPRMUUK OEUIVHH STROJEV. NEDOLOČEN ČAS. 14.11^009; MSV ŽOHAR m RITVE W TR60VWA. OÂO. TBOBNí DOL 34.3271 ^NTRUPERT MEHANIK VOZU IN VOZNIH SRE0S7EV STBOJNIKVOZNIK • m/t UPRAVUAIEC DaOVNIH STRUfV. VOZNIK DOLOČEN ČAS, \2 MESECEV. 14.^.2009: MSV ^OHAR. STORITVE iN TR60V1NA. 0.0.0. TT(OBNiODl.34.3271 ^NTTiUPERT VOZNIK VOZNIKTBVDRNEfiA VOZlU V KEDNAflOONI^ OM M/t VOZMKTDVORNEBAVOZlU DOLOČB ČAS. 12 MESECEV. 2312009; TIS. LOQSTKA. SKUDI&NJE IN TRANSPORT. 0.0^. TI^UBARJEVA imS.327DU$K0 SREDNJA POKUaU IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZJU • M/t PREVOZ BU GA PO SL0V0UÍ. OIUÍEN ČAS. 12 ME^. mum AVTOPfsvozM^ IGOR m. ip, UUCAOF Z. 1433 RADEČE NATAKAR NATAKAR. M/t STREŽSA V BOSTINSI^ LDKALU. OOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. XtQ.2009; SOSTIINA JANEZ KRn^C. IP. ZSANI MOST 18.1432 ZIDMI MOST PflOOAJAlEC PROOAJMKA • Wt PRODAJA TEKSTllMGA BU 6A. OOlOČEN ČAS. 6 MESEIEV. 23.12009; TEKSTIL PBOtZVOOND IN niCOVSKO PODJETJE O.O.. IfTiU^ dlA CESTA 34J0e0UUBUANA KUHAft KUHAA • M/t KUHMSn POMOČNIK. NEDOLOČEN ČAS. II.IQÍ008; fiOBB^T flAJ^ PE SAVIUA BOSTlNSTVa ROBEHT RAJSP SJ'. VALVASttUEV T1^61.3270UiKO EKONOMSKITEHNIK POSLOVNI SaCRETAR • H^* KNJIŽENJE, VOODUE POSLOVNIH KMa RAÛINOVOOSTVO: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, m.Tm ROBERT RA^ Sit: PE SAVINJA eOSTUSTVO, ROBERT RAJSPiP. VAL' VA$OftJEVntGl.3270Ud(0 Tl^GOVIMSKI POSLOVODJA PGSUMUUA ' IK^t VOOENJE TRGOVINE S TEKS nUAM BUSOM IN PROOAiA. DDU^ ČAS. B KCSECEV. 23.9JSIJ9: TEKSTIL PROIZVOOM) IN TTtSOVSKO POOJETJE fli). IHAIiSKA CESTA 34. ISnUUBUANA DOKTOR OCNTALNE MEOICME DDXTD1Í ÛENTALNE m\m {ZOBOZDflAVNK} ' M/t KLO ZOBQZDRAVNKA VAMBUUim ZD lA ŠKO. OaOČEN ČAS. 30JÍ0IS: ZDRAVSTVENI OOM Uâœ. KiOnČEVA UUU S B. 32?0 UÛIO WÊ mOIÈHJÊ "" VOZNIK VOOIK TUWNE6A VOSU • M/t S TOVORNIM vnaiOM OPflAVUA PffVOZE filAGA (VZHHHA EVROPAL VOZMK V CSTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 2512009; TRANSPORT KOKALI, PREVOZNIŠTVO M SÏÏAirVE. OXU). 60UČMK0VA UUCAS. 3330 MOZIRJE SLAÍCIČAR SUáŮČAfl • PRODAJALEC • M/t EZOaAVA M PfíO DAJASASÚC.ČI$ČBUE DOOVOftNAH IN OB NEDfiJAH DOLOČOI ČAi 3 MESBE. 2IÍ2S89: Mt ^ PEMRNA. SUiČIČARNA. TICOVINA 010. MOZBUE NA TRGU 52. KA TTtGU S2.33» MOZIRJE ue SLOviiisiai hùhjkë NIŽJA POKUCMA COBRAZBA (00 3 ini ÙSTUA OZ. POMOŽNA DEU • Vfi. ČtSČElLE IN VZDRŽEVAUE oaoVMH fflOSTOROV. SANiïN^U. nSARN, OVOnSČA in okouce. prawe in lkanje. SKRB ZA NABAVO ČISTIUUHSflEDSITV. POMIVANJE POSOOt OOlOČEN ČAS, 6 KSECEV. 2B120D9: lU ROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PQÛJEUE. 010, STRANKE 55.3Z06 SUMNKE SRED8UA POKUGNA IZOBRAZBA POSLUŽEVALE IMUEM/t PR»iAVAIN DOSTAVA MATERIAU. PRIPRAVA ORODJA IN POMOČ PRt MENJAVI OlSIfMKJE MATERIAU. POMOČ PR[ ZACONi; IN ZAUSTAVITVI. NA020R DELOVNEGA PROCESA PO UNLlL SAMOKONTROLA. nas20r OELOVANJA. OPTIČNA numUXA. IZVAJAKE MERITEV BDEW PAKiWUE KONČNIH IZDOKOV. NEOTOČEN ČAS. 26.BÍ009; MANP0W8I D.0J)4 MANPOWEA 00.0, pe celil sranftow uuca 14.3008 c&je NATAKAR DUB V STREŽBI M/t STREŽBA HRANE IN PUAČE. OOlilČEN ČAS. 12 MQECEV. 281^ PSPVB BLANKA MERNIK KRAU SJ>. LJFTUVSKA UUCA i 3210 SLOVENSKE KONJKZ PROOAJAIK mOOAJALK M/t PROOAIA JTTUM OPiKME KRAČ IN 06UPL DOUČEN ČAS. 9 MBECE. 26.12009; PfiCAPOKA BIO; PIKAPOLONICA VSE ZA OTOKA. imSKA UUCA 40. azie SIOVENSIS KOlUlCE COSnNSKITĐINM VOOJA KUfKNJE • M/l* VOOEUE. DRGANIZIRAILIE IN KONTROURANJE OEU V KUHfNJL OOLOČEN ČAS 12 MESEŒV, 2312003; MMCHE 0.0.0.* MARCHE GOSTINSTVO DJ)1. PE TEPANÁ IL SPOUUE m ^ 10 O 3Z10 SLOVENSKE NSNJCE UE ŠBiMUR PRI CELJU FRIZER fflIZOI' DOLOČENI SRAOffiNA OEA IN STORITVE Pfl MZRJH 6RA ONJAh. HlGStSKE STORITVE HOENA LE^EK SJ>, POOGRAOar. 3230 ŠENTJUR ELEKTftOINONTBI aEKTTBMONTAŽNA DOA • M^ BEKTI^OMONTA-ŽNA IN SERVISNA KU DOU^ ČAS. 3 MESECE. 1&.l0.26fiS; MAJO TRAOE. TRBOVSKO « PROIZVO ONO POOJEUE. 0.00.00L£ U. 3230 ^UR VlilA STROKOVNO EZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK • K/t KLO S SIRA» KAMI V PiSAflM IN NA 1ERENU, NEDOIOČEN ČAS. L10.2008.' GESU). ZAViUOVAUfIŠKO ZASTOPALE. 0.0.0. UUCA rmik MAIDAJA U 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEOiaNE aWAVKIK BREZ SPKrAUZAOlE Z ucenco AU ZSRAWK SPEOAUZANT OfMŽtMSKE AU SPLOÍNE MEOiaNEVZPPUMNA M^ZDRAVNKVSPLO AMBULANTI ZP PUHNA IN KŽURNAStU^ NEDOIOČEN ČAS. iail2005: ZDRAVSTVENI OOM âNIJUR. CESTA IÍONA DOBRORN^KA 3 8. 3230 SENTJUfI ui immjB PRI JUÀMH OSNOVNOŠC^SKA IZOBRAZBA HATAKM^ M/t* KLO ZA TOČILNIM PULTOM, NEDOLOČEN ČAS. 2912009.* POSEKI TRAS POO DALJNOVODI. ROČNI IN STROJNI IZXIřl JARKOV. BAR KAJA. VA10EUA POUJŽER Si*, POOTURN Z A.324)POOPlAT STTUUNIK strojnik l • m/t neposremo opravliake oa na strojih za (ttukovafue steku s prk paoajoůmí napflavaml menjava moqelov in ordou. tsoíi vzdrževanje m mazanj MOOaOV in ordou. nastavuaiue teže kapue in IZBIRA krogle za nabiranje stđaovue. sooaovaue pn REMOWTNIH in vzdrževauiih eeua kontrola kval/tete izdelkov. tsshx strojev in delovne okouce. ûpravuane oru-5ih primerwh kl po navooiltn neposfsdnega vodje. odločen čas, 6 mesecev, 23.bí009: stekurna rosa^ùk OJI. uuca talcev 1,3288 rosalka slatina STROJNIK POMOČNIK STROJNKA M/t POMOČ STROJNIKOM NA STROJIH ZA OBUKOVAfUE STEKLA. niPRAVUA UE MDOELOVZAOOUKOVANJE STEKU. MAZAXIE iN VZDRŽEVANJE. OBČASNO NAOONESČANJE STROJNIKOV. ČlSČEME STROJEV IN KUIVNE OKO UÏ.OONA^ STEKLENIH IZKUOV V PEČ ZA POPUŠČANJE. IZVAJANJE PRU6W PKM^MH KL PO NAVODIUK NQ»0SREDNE6A VODJE. OOlOČEN ČAS, B MESECEV. aiŽOlft STEKLARNA ROGA^ O J). UUCA TALCEV 1.3256 RDfiAâ(A SUTINA SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA KNIGOVnUA . JiVt VODENJE SALOAKONTOV. IZVAJANJE PUČEVMIA OBVESlOSn 00 008A VITEUEV. PREGliO NAD OBVEZNOSTMI Kl^. PimJAKJE PREJETI DOKUMENTOV. UKWDACI> JE FAKTUR. IZ^^OBA KOMPENZACU. KNJIŽENJE FAKTUR ^ NEDOIOČEN ČAS. 4.102»» JAGROS TRGOVINA. PROfZVOOUA IN STORiïVL 000 USE snvžeue barvaut sušeiileus. en čas. 12 mesecev, 2812069; zemeusu I/B. POOPUT. USE I a 3241POOPUT W0DAJA1K PftODAJAUC miNIČNEGA BUBA V CHRU JA6ER MEUE • M/t PRODAJA, PREVZtfil SKUDkSČEN^ NAKUOANJE. RAZKLADANJE, RAZVOZ TR6.BU6A. NALA&UUE «A POUCE. OPREMJAUE ARTIKLOV S VSMI POTREBNIMi OOKUMOm DOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 4.112008; JAEROSTBGOVINA. PROIZVIK DNJAlNSnaTVE. DlO.UâE 1/B.P0(PLAT. USE IB. 3241 POOPUT ZDRAVSTVENI TEHNIK ADMINtSTRATlVNA KU M PRODAJA MEDtONSUH PRIPOMOČKOV NA TERENU • M/t KREIUNJE. SPREMLLUUE tN EVIDENTIRANJE DOKUMENTOV POSLOVNESA mOOSA INABAVA PfSVZUil. PROQAJA} TER INTERNIH NKUMENTDV PODJETJA. PflOOAJA hRDUNSKIH PRIPOMOČKOV NA TERENU IN DOSTAVA BUfiA KONČNIM KUPCOit SPREMUANJE JAVNIH RAS1S0V IN ODDAJA P& NUOBE NAROČNbOI.. DOlO&N ČAS. 12MESE(ÏV. IL1BÍ009: ORUNA. POOJEU ZA TRGOVINO UVQ2 • IZVOl DO.O, ROGATEC. aOM^KOVA lUCA I 3Ž52R0eATEC UœORATORUSKI TEHNIK -AOMINISÏÏIATIVNA KU IN PRODAJA MUMN SKiH PRIPOMOČKOV NA TERENU • M/t DELOVNO MESTO ZAHTEVA ZNAUE U^NTA. POZNAVANJE OaA V LABORATORUU {BOLNISNCA. ZDRAVSTVENI DOM) KENUA. HEKATDLOGLIA. KREIRAME. SPREMLLAUE IN EVIKNTRANJE DOKUMENTOV POSLOVKGA PROCESA (NiOAVA. PREVZEM. PROOAiA) TER INTERNIH OOKLNENTOV PODJETJA. PRODAJA MEPCUSKIK PRIPWOČKOV NA IBIENU W DOSTAVA fiUfiA KONČNIM KUPaK SPRENUAMJE JAVNIft RAZPGOV TUl IZDRAVA IN OODAJA PDMHBE NAAOČHKU.' DOIOČEN ČAS, 12 MESECEV, OflIANA OUfi. TROOVINA IN STORITVE, m. CEU9U CESTA IB. 32U ROGATEC KOMEHCUmST Pf»QAJANA TERENU * M/t NAKUOUJtTHŽt NJE BLAGA. RAZVOZ. DOIOČEN ČAS. 12 MESG2V. 23120»: DKlNIZU.POSIi£DNt^O. PROIZVODNJA tN TRGOVINA OIO. VOJSK017. B2B2 KOPRIVNICA IN&(IR6RADBENI$TVA VOOJA RAZVOJA PffOlZVOOfUE IN GltADVE • M/t RAZVOJ NOVIH PROIZVOODV IN GlUDNJE NOVIH OBJEKTOV. SANUUA OBSTOJEČIH Sn« ELEDE iZOLACUE [VU^ MRAZA. VROČINE. HRUPA]: N£> OOLOČEN CAS. 11.102099: EKS^IMENTAINI RA ZVOJ NOVIH IDEJ RAZSKOVANJć IN RAZVOJ DJIJ). KUNSPEML 19.32» BISTRICA OB som EKONOMIST ZA ANAUZE K PIANI-RAMJE [ZDEUVA^OC ZA JAVNE RAZPISE • M/t' IZDEUVA VLOG 2A JAVNE RAZPIS {SI« EU)TER POSUMNH NAâïïDV K TEMI ZA RAZVOJ NOVIH PR0IZV1»0V Ifi STORITEV. NCN&OČEH ČAl 11.t9iíN9: EKSPt RIMENTiUJII RAZVOJ NOVIH IDEJ RAZISKOVANJE IN RAZVOJ DJIJ). KUN^ IB. 3256 BtSTRKU OBSOTU UNrVERZnFTNI OtnOMMANI EKO-NOMIST raODAlNIK M/tl7VAJAUet^ESANAČflTA OZ PLUIA PRODAJE TUJIM BLAGCMUM ZNANKAM IN PRODAJA LASTNE SUfiOVK ZNAMKE. PRO UČEVANJE PROQUUK POTI IN U60TAVUAUE MOŽm PROQUE, KONTAKORANJE S KUPQ IN PRIPRAVUANJE GEOLOGOV PRODAJNIH POGOOa SODELOVANJE Pft PRPRAVIPROIZVOONIK IN PRO OAHH NAČRTOV, OBISKOVANJE KUPCEV IN RAZ1> SKOVAIUE JHÎÉiK SPREMLIAIUE mmv S PODROČJA MEONARODNE MENJAVE IN OPRAKJA-KJE ORUfilH PRfMEiWH KL PO NALWJ NADfft-JENEGA DOIOČEN ČAS. I MESECEV. ItOiOOS; SnJURNA RO&ASKA CLO. UUCA TAUZV 1.3260 ROGA^ SUTINA DOKTOR MHKaNESPECtAUST SnO- SNCMEOICINC ZDMVNIK SPECIAUST SPLOŠNE AU ORUŽiNSKE MEOIOK V 20 $MtfJE PRI ja&U Z? ROGAŠKA SUTINA • M/t OaO SnAVfflKA SPEOAUSTA V AMBULANTI. NEDOIOČEK ČAS. 3.10ÍOI»: ZORA VSTVIM OOM ^itARJE PRI JO^, (ZUSXA SSTA l6.324G5HAfUEPRJJBiAH UgVELBWJE OSNOVNOŠOLSKA EZOBRAZBA STREŽNICA n (Hf| M/l'ÚSTI SlR^ IN OŽJE OKO LC OPREMO fN IBINIÔIE PRIPOMOČKE ZA NE60 IN OSKRBa PLAČUJE PROSTORE POSTIUA IN PRESnuA POSTEUE, POMA£A PRI SERVIRANJU HRANE OOLD^ ČAS. 8 MESECEV. 2612069; PV INVEST DIO, NALOŽBE. miMi OKOUA tN SEODEiaCE STORiïVE. VELÍME KOROŠKA CESTA 62B.3320VEÍÍKIE DElAVECBREZPttOkCA âSTILKA POSLOVNIH OBJEKTOV M/t ČI^E POSLOVNIH OBJEKTOV. ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 23.006: MODRI VAL ČlSČEUE « VZmŽEVAKJE OJ]i!. PRESNOVA CESTA $3.1235 RAOOHUE SfiEONJA POKUGNA (ZOBRAOA PRODAJALK V TRGOMNI M/t PROOAJAUC V TRGOVINI. NEDOLOČEN ČAS. 4.10J008: lESABSTVO HUDOVERNIK PROIZVODNO IN TRSOVSKD POOJE Tjea01.aSTATALKV 11.3320 VELElilE STROJN« UPRAVLJALEC STROJEV • m/t UPflA-VUAIEC STROJA ROVDXOPAČ JLB. NEDOLOČEN ČAS. 24.9ÍDDS: PREVOQ. GRADUE KOVKARSTVO IN SdMS, MIHAEL VOLX S.P, $MARTM OB PAR 131A 3327 ^INO OB PAN NATAKAR M/t STR^A. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 23i JOOS: GOSRINA OSTiniVR^K. JOŽEFA OSTHOVfâNK. S.P.'^MI BAR OSTFOVR^NK JOŽEFA aP. TOM^ČEVA CESTA 2t 3320 VELENJE RECEPTOfl IV • Wt SPRFMUA GIBANJE STANOVALCEV. 0BSX0VAU2V. ÛAJE OSNOVNE INFORMACIJE O DOMU. SPREMUA VARNOSTNO STANJE iN V m MERt) POTREK OBVEŠČA NADREJENEOOLOČEN ČAS. 6 MESEOV. 2&9.2009; PV WVESTDJ1JL. NA L0Ž8E. LIREJANJf OKDUA IN GEODETA STORITVE. VELENJE. K0R0SKACESTAfi2 9.3320 VEIENJE VARNOSTNIK m/t VAROVANJE PRODAJNIH MEST VARNOSTNII^ARNOSTNICA DOU)&N ČAS. 6 H& SECEV. 2312ÛÛ9: PBOSICNAI DRUŽBA ZA VARO VANJE. 001KERSNIKOVAUUCA )9.3000 CEUE SHED PUA STIf OKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA UČfTlLJ VOŽME • m/t POUČEVANJE KANDIDATOV ZA VOZWS-TEORilA H PRAKSA. OOLOČEN CAS. 3 MESG^ mm. WIEÚW ooo.: vniEčNu; OJI.O. PE avto $0U VELENJE. tbg mladosti e. 3320VELEILJE ekonom v • Wt ODGOVORNOST ZA BREZHIBNO DELOVAKIE NAPRAV. NAPEUAV. STROJEV. OPREME in OBJEKTOV. OQPRAVUAIUA MAJUSE OKVARE. skrbi za OSNOVNA srqistva REDNO PflEfiliDLt JE INVENTAR in OPRBn cvd. vodt PRALNKQ M SlVALNIQ], NADZIRA RECEPOH) ODLOČEN čas e MESECEV, 26.bíd09: pv »VEST 010. NALOŽBE. UISJAMJE OKOUA IN SODETSKE STORITVE. veu> NJE. KDROSKA CESTA s2 b. 3320 VEIEIUE instalater stromihinstalacu mSIAUTBI STROJNIH INSTAUCU • m/t MONTA ža.VAa«IL£.D0lfiČaČAS.2MES£A. 2612069; IVO MONT. WSTAUCUE vodovod. OfiïEVAlUE. IVO tmUK sf.^93.3320 VRENJE INSTAUTER STROJNIH INSTAUOJ m/t MONTA ŽA.vaajue.o0ai(^ČAS.2MESB>.z&12069: IVO mont. INSTAUCUE. VODOVOD. OGREVANJE. fVD CREPLLIASi., ŠAL» s3.332« VELENJE želczokrivk GRADSENADOA OanNAMZOaMSKEM M/t-MEZOKRIVSKA TESARSKA IN DRU&A KU - DEU) NA NtZOZENSKEM. OOlOČEN ČAS. 24 MESECEV, 11.i0í908: ZAKUU^ GRADBENA OBA ARMR RADIČ S.P. SORtiKA CESTA 57.3329 IffiENiE natakar NATAKW • M/t' STRËBA. OOLOČEN ČAS. 3 MESE CE. aSi009: KAVARNA MARKO, ANDREJ UJŽNIK S.P. RUDARSKA CESTA 6.3320 VELEUE natakarskj pomočnik ďRViRKA iO • m/t PMPRA^ POGftlNKE IN STREŽE OBROKE KRANE V JEOILNIG IN ČAJNI KUHINJL POHA£A PRI PRnUVI HRANE POMIVA POSODO IN PRIBORDOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 2B.9Í8Q9: PV INVEST OJIJI, NAUl^ URUANJE OKOUA IN CE0KT3XE STORITVE. VELENJE. KOROlKA CESTA 829,3320 VELEILft sivlua ŠMUAIV • M/t SPREJEMA IN SDRTKA PERILO. ^A IN KRPA KMSKO PERILO IN OSEBNO PĐOL0 OSKRBOVANCEV. RAZVRŠČA IN IZDAJA PERILO. PERE SUâ !N UKA PERILO ^ OOIJ3ČEN ČAS. B MESECEV, 26i.20Qa: PV LNVEST BOJ), NAUIŽfiE. UI£1AKIE OKOUA IN SEOOETSKE STORITVE. VHi Ul HORO^ CESTA 62 B. 3320 VBEN^ frizer raZDI' OSEBNE STORmf-M/t ni2RSKESTl»V TVE MOSKE IN ŽENSKE, OOlOCENČAS. 9 MESECEV. 11.16.2009; FRIZERSKI SALON N. NATA^ VRČKOV. MK S.^ FLORJAN m. 33â ^ANJ kuhar KUHAJ) V RESTAVRAOil NORMAN VELENJE - M^ KUHANJE MALJC. K09L A u CARTE; NEOOUlSN ČAS. 30.9m ANTON ZVDNE S.P. SO STILNE> MTIEU ^TORMAN. RIMSKA CESTA la 3311 SEMPETOI V SAVINJSKI OOUNI DlETM KUHAJO • M/t NAČRTUJE. ORGAMBRA. USKUJLUE IN KONntOUHA DEU3 V KUHINJI. SPRE> MUANOVOSniN RAZVUATBMKEKUHAIUANA tmA SISTEM PflEMANJEVAHIA STANOVAUIV. VXUUČM) Z nETNO PREHRANO D0U3ČEN ČAS b MESECEV. 2612109; PV INVEST 0.aa. NALO^ IHEJARff OKOLJA lf(GBUIETS)£ STORITVE. VELE- kokeska {^a12 b. 3320 vbhue boinlcafmlebovalec BOLNIČAR JCGOVALEC <• M/t SOKUUE V PROCESU ZDRAVSTVENE NE6E PRI ZAfiOVOUEVAKJU OSNOVNIH ŽIVUĐISKIH POTREB. VSRŽUJE OtiE DKDUE STANOVALCA. OPAZUJE IN BELEŽI STAND. VAIČEVD POÙmi ViïALNE FUMCCUl ZAU^ HRANE .j NEDOLOČEN ČAS. 26.12009; PV INVEST 0)3.1 NAUIŽBE. UREJANJE OKOUA M GEODETSKE STORnVE. mkA. KOROŠKA CESTA s2 EL 3320 VEUNiE STnaiMnKNiK REFERENT ZABOTAVUAKJA KAK7V0STI • M/t IZVAJA DEU ZA LTVEDBO STANDARDOV {QO 9O0t. 14001. IWAY, TS 16..I TftfMUA KAKOVOST. PLUIRA IN IZVAJA PRESOJE (INTERNE PH OOBA-VITEUIH), ANAUZIU TTSNOE. PREDLAEA UKREPE ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOST) IZVAIA MEDFAZNO KONTROLO KAKOVOSR OEU V PROIZVOONH. RE^E REKLAMACUE KUPCEV IN flEKLUUCLIE 00 DOSAViïEUEV (S PODROÙA KAKOVOST!} JH ANAUZAA IN P«OIJUA UKREPE; OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 2B.1200S: PUSTIKA SKAZA. PROt ZVOONdA. TRGOVINA. SiOHTVE. 0J3J). SaO 20 A332DVHENJE računalniSkitehnik PROGRAMER M/t PROGRAMIRANJE RAČUNAL NI^IH APUKAOL DOUČEN ČAS. 12 MESECEV, 23.9J0D9: ATEI RAZVOJ IN UPRAVUANJE INFOR. MAOJSOH TEHNOLOGU 0.a0. KOROŠKA CESTA 48,33?flm£UE q)ravstvf Ml tehnik SREDNJA MEDIQNSKA KSTRA II.. M/t IZVAJA IN SODELUJE V PROCESU ZDRAVSTVENE NE6E m SPECIFIČNE INIENZMS NEBE PRI NEGOVANJU STAROSTNIKOV IN MVALJOOV. CZVAJA MEOKIN-SKO TEHNIČK POSEGE. RAZDELJUJE W NAOZMA JEMMIE ZDRAVIL NEOOUIČEK ČAS. zbjí009; PV INVEST 000. NtiOŽBE. UREJAKIE OKOUA IN 6£(aET9(E STORITVI VELENJE. KORO^ CESTA B2B.3320VBi}UE organizator posiovama v60-stinstvutvsš) VDOJA PREHRANE. M/t NAČRTUJE. OR&AMZIHA. USKLAJUJE IN KONTROURA OaO V KIHILfl. RAZPOREJA KUVCE SUJŽBE PREHRANE V IZMENE. NAàirUJE SISTEM PREKRANJEVAfilA V DOMU OOlOČEN ČAS. fi MESECEV. 28.^089; PV KVEST oj3j3, NAUŽBE. UREiAKJE OKOUA IN SEOOETSKE STOROVE. AIEKIE. KORO^ CESTA 62 B, 3320 VGiftiE ÍMŽEWR STROJNIŠTVA TEHMUK RAZN^ - M/t ^EMLIANJE DOSË KOV STROK! IN UVAJANJE V PRAKSO: KREPfTEV STIKOV Z NOSILD ZNANJ S PDORO&U DOA T^ UVAJANJE DOBRE PRMSE. SPREMLJANJE N(V VOSn NA OONAČOt IN TUJEM TRGU: TEHNIČNO SmVANJE KUPCEM; RAZVOJ IN KONSTRUIRANJE ÍMLXOV: UVAJAKIE NOVW PROJEKTOV V PRO^ ZVODftJD: NEODLOČEN ČAS. 23 JiOOS: VEPIAS VE. LEUSKA PLASHKA. 0 J). CESTA SUMNA BUTNKA II. 3320 VELÍME VOUA IZMENI. M/t 00 IZBRANIH KANOfOATOV SE PRIČAKUJ; OBMAfiOVANJE NASTAMTV! STIHLfV IN UIHO^ PROCESOV. NVUDOVAUE MWTA2E IN OeiONTAŽE ORDOU, OBVIUOVANJE PRIPRAVE KU. POZNAVAKIE VSEH MATEftJAU3V ZA POTEK ' PRUZVODNJL SPOSOBNOST VOOENJA. DREAMZ^ RANJA IN KDOROINAUUA OEU CELOTNE EZMENE; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. UUm PLASRKA SM2A. PROIZVODNJA TRGOVINA STOfKTVL 000. SaO 20 A 3320 VELENJE PROCES« \BmK . M/t IZBRANI KANDIDATI BODO ZADOLŽENI PREDVSEM ZA: COEUVO TEffr NIČNO TEHNOLOŠKO OOKLHENTACUO ZA CELOTNO PflnZVODNJD. ZA NASTAVITM PARAMETRE. Ct UÏÏNEGA PROCES OBA V PROIZVODU. OlUVO OSNOVNIH BffiZGAU« PMAMETROV (PR09LAM BflimUj. TlSTIftAklE NOVIH ÛROOLL PI«lEO m PREVERJANJE POPRAVLOIH (ROOU. LZDEUVO PRVEGA KOSA VPROIZVOONIH P060JIH OBUPO^. VANJU POSTOMA POTRJEVAUA PRVEGA KDSA V SKUOU S POSUIVMKDN KMOVOSR; DOLOČEN ČAS. 12 MESECE\L 2.10.2009: PlASTIKA SKAZA PROtZVOOUA TRGOVINA. STOfKTVE. OaO. SaO 29A3329VEiaJE DIPLOMIRANA MEEHONSKA SESTRA fon 03) 320410. 43i8 NA od^i lokodp pod Golovcom v Celju prodom iriinpolsobno komfortno slono-vonje, 104,5 m^ vsdfivo h^ vpis v ZK urvjer, KTV, cenfîdno - pritiiqe, vrt. Ceno 123.550 EUR. Tefsfon 041 632-955. p CÛJE. V Nùicevi ulio, v 3. nodstroplu, prodom eno$obf>o stonovonje, 43 m^ Tele^04] 251-002. 4320 STAN0VAKlEvc«^t^uŽolco.71m^klimoti• zhono, vselfivo lokot prodom zo 91.000 EUR. Telefon 04U7»62. 4337 TRISOBHO stonovanie, v strogem (eniru Coljo, 9. ooddropie, z lepim razgledwn, bolkon, klet, CK, kolsko, telefon, d^ golo, prodom, (ono po dogovoru. Telefon 04135m6. 4351 NAJAMIM SfANOVAHlEd bisofloiomo îâomkadni-zína, po možnosti opron^eno învokotîd Šontiurjo. Telefon 031 37M03. $474 ^ SOSTANWALKO vdwobnom stQnovanju.y Zolcu, Icbko tudi mamico z otrokom, &'emJ^on03l892-942. ng PRODAM HLADILJitK, tdrâir, zvnmvdm snom, mizo s tremi stoli, prolni str^', suniní stroj, kuhinjo, 4 m, kotno sedežno m oljno pot, prodom. Telefon 040 869-481. 43S7 GRAD MATE PRODAM SUHA drm zo kon^n, lipo, brus, prodam. Teléin04161{M09. 4335 BUKOVA drva prodom. Ceno po doQovofti. !elefon051 66^-992. 4^ ŽIVALI PRODAM lEUCO, tô»350 kg, pmlom. Telefon 031 537-866. š47i prodom.Telefon03l45S-375. 4328 PRAâ(E, mesnate posrne, od 25 do 80 kg, možno dostavo, prodam. Te^fon 031 S44Í53. $477 V SPOMIN 21. septembra 2009 minevata dve leti žalosti, kar nas je zapustil nal dragi sin in brat ALBIN LESKOVSEK Hvala všern. ki prižigate sveče, prinašate cvetje in postojite ob njegovenf grobu. Žalujoči vsi niegovi Lsao PRODAM GR02UE, sorte souyigíwn, chcrdormey, modra fronkinn zometno cmino, loški rizling in mesono belo, prodam no lepi, sončni iegi šnrarskovt^onjsbgo vinO' rodnega okolîû. Telefon 031 575-777. $427 GROZDJE, mùono, belo, ugodno prodam. Moino tudi dostavo. Tde^n 031 765-466. 4331 KAKOVOSmO mnono belo tiominecln niece grozdje prodom. Možno dostovo, menjoni tudi zo smrekov les. Telefon 5808-112,031 836-175. $461 îSSfXï rizling, riding, bel pinot, sou-vignon, mešano, prodom. Dotjo Ukor, lelefon 040 23^44. 4223 OROZDiE. c^ljeno, belo, mesono, okolico Šmorjo, prodam. Telehin 5821-139, 041 264-336. 4305 BELO in niece grazi^ pradam ali menjam zo smrekov les Jriefon 041 79»34alí (03)5808^56. 42» PESO, knnno, >njnkl je in jobolko. Možnost dostave. Telefon 041690-309,(07)495-1478. p GROZEUE DO brojdi prodom po simbolioii cem.relefon (03) 5471-663,041 855-228. 4315 VINO, dormie sorte, ni ânpijeno, prodoitu po ugodni ceni. Telefon 041 5564)70. 4313 KRMO, v ogtotA boloh, pradom. Možno tudi dostovo. Telefon 041 297-961. 4312 &ROSUE;kââ rtding« Spon, no Tinskem, prodom.!elefon031 298-264. 4322 GROZDU, bele wH: l(slâ rtdine màî li^ng, kraljevfrto, pradoniTeiefon 031 526-260. 4340 MESANO sortno belo In rdeře grozdje pradom. Ceno po dogovora. Tdefon 040 500-487, pc^Uon in (03) 576-3236. 4334 KAKOVOSnO^ozdjerdHirdofftoy. souvig-m, modli pinot, prodom. Telefon 031 448^91. 4342 KRMNO peso Hvnbk pnidom. Telefon 031 620-534. 4349 KAKOVOnNO mBcno belo grozdje zelo ugodno prodom. Telefon 031 533-745. p ZEIO kokovosloo grozdje: muškot oto-nel, sûuvignon, mesono belo, no Tinskem, p/odom. Telefon 041 520-030. 4358 GROZDJE, mùano: íznliela, jtfios, prodom. Store,telefon040161-3B0. 4360 KUPIM SUROVE bMOMce, Kohb ph son» otrebim, kupim. Telefon 041 574-577. 4310 OSTALO PRODAM SODE, hrostove, 50,65,120 in 1301, prodam. Telefon 041 724-409. 42CM IHJCKO simeirtolb, storo 10 drri bi veř metrov meûnih metrskih drv, prodom. Telefon 031 241-540. l3B3 BON zo dve oseb}, zo Mnevno letavDnje v 271-359. 4330 KÛZOŒC18-6 m, ugodno prodom. Tele^ 041508-243. 43S0 NAKUf>OVAlNI voziček, nosilnost 30 kg m novoviseco mrežo, prodoiïi. Telefon 031 578-736. 4354 OTROin voznk, yvnini straj, Fitness neprave, hlodilnik, susilni stroj, televizor, mJ-kravolovno pefiro, gknbeni stolp, drsalke, usnjene jokne, več slik in podobno, prodom Telefon 051424-303. 436i srn UPOKQJEKECzDobme, vdom,ž^ spoz-notr žensko zo skupno življenje, stara nad50{eiJ^on031 662473. 4279 Breqilsčna poeredovartjs 2â Ženske do 46 let Posredovalnica 03 031 a3e-378 ^erviînÊ^o^edovaÎniM za vse osamljene^ 03 031 ^eogojdOrelfliJ^^gjPregoj^ UPOKOJEKI m^ í5e iendio zo ski^ mljsnje. Imam hišo z vrlora. Telefon (03) 5824^11. 4341 60l6t ut«iBna pcâeno,debna,reda plesán, Bôm uTG^enegd prijolelio 20 obisk toplic in morja. Pisne ponu^M posl^ no NowledtŇkpal^VDmA. 4346 334etm sín^atiáia îen^ iz okotke Ce^ želi pnloteljo do39 let. Telebn 041 248-647, ogencijo Super Alon. 43S2 iMnu uslu^ko, iitkD,»fi prfloteljo. Telefon 041 248-647, ogencjjo Super Alan. 4352 5(Metni inženir, s Iko, osomljen, žefi no žensko do svojih let. Sen zdrav in vitolen moški. Telefon 041 24U47, ogencijoSuperAlon. 4362 ZAPOSLITEV iSÍEM delo gospodinje, dvokrat tedensko po 8 ur. T^ 041 830-841, (03) 5777-371. 4275 Podje^ \SH komunikeNvne, uttfvt 0» bt n m v kfifMfràli. Molnoíi honeivnegi iWi. kesnai« tudi mo!nosi redne zepesltvt bifonudje po tsl. 03/4» 61 5C. vnk 4af»od 900. tfo pftici od S. Oo 14.30. litini, d Um^rAM e.44.Ml ZAHVALA Ob smrti drage žene, nurûe in babice IVANKE DEBENAK iz Primoža pri Šentjurju (9.3.1939-11.9.2009) se zahvaljujemo vsem, ki sieji bili voporoin pomoč na njeni Življenjski poti. Mož Ivan in sin Dušan z družino Š473 IŠČEM dek ctcenje hS, stopniii Telefon 040422-156. 4346 IZVAiAAlO izkope s kombinrrko in mini bogri, kiper prevoze, rasenje objektov in odvoz mcleriaio, izgradnjo konoli-zotíje, dvohšf (tlokovonje, osfoit^ro-nje..), moptozo gips ploie in ostolo gradbeno delo. GM6 Vinder, d. 0.0., Zodobrova 126,3211 Skoijo vos, telefon 051 377-900; gmgvinder- I.COm. 4042 RAâfflOVODSrVOzn iLa 0.. S.P. društwin zovode, se poseb^' ugodno v septembra. Telefon 031 332-815. Kalikonio. d. O.O., Mariborsko 6B, Celje. n KNAUF strne, siropovi, monsoidezlzolodío int)opusGlDe{o(Zvojamokokovostno,v dogovorjenem raku in z gorantrjo. Andrej Kavko,1 p., Ulira I. cetiskećete 22, ^ntjur, telefon 041 684^10. 4339 rnm-^frmnMrniniJim Uogom na fiovi bkadp v Cb(u, Kotenon 4, sprejeme v kofflis^ prodajo. Eura Wld, Dragon Mílenkovi4 v p., fWs ^ Co|e, lMvi041415412. 1381 www.novitednik.com LGM visokokvalitetna stanovanja na Novem trgu, Celje ^^stanovanj. VKSTA STAřtOVMIA iAWftM* M.' i/Sl TTMM* rA2J/9/ * n^êt^ (A.I.Í/fl |7HMIM' t/Lf.4J9t ttUmtm' lA.* U2} Hifclhl in ' I II P0VS&9M CetAi»,f*DOV »■II ■iiii" III i« OMA tnm wů 149* tu» mmeuB fZAt/ffMm* I0t9 EUf msûfOM tiff cut EUtt l««,(Ty iSUi m' i**í tUŘ nr.oM au« itíyi/inMm' tm M 211 UR •rN DNEVI ODPRTIH VRAT! petek,1».9.2M9;odl2.aredo18.ure nov1tr92Q,zelenll»Mcpfmieje jobofa,ig.9aOÍ»;od9.uredo14.urB petek, 25.9.2009; od 12. lír do 18. ure sobote, 26.9.2009; od 9. ure do 14. ^ InformadJ« in prodaja na: 041 63a418âli031 605 028 Investitor Lesni na LGM Podjetje KT&RC. d. 0.0. Direkten Srečko Šroi Podjetje opravlja Casoplsno-založniSkg, radijsko in agencijsko-tržno dejđvnost Naslov: PreSernova 19. 3000 Celje, (elefoo (03) 42 25 190, iâx: {01) 54 41032. Novi tednik iztiaja vsak torek in petek, cene torkovega izvoda je I EUR petkove^ pa 2.25 EUR. Tajnica; Tea Podpečan Veler. NaroUbe: Majda Klanlek. Mesečna naročnina je S.30 EUR. Za lujmo je letJia naročniria 199,20 EUR. šreviU(a transakcijskega računa: 06000 002676132Û. Nenaročeniti rokopisov in fotografij ne vračamo. Tifik: Delo. d.d.. "Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Roniil\. Novi tednik sodi med proizvode. za utere se plačuje 8.596 davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvlrn Namestnica odg. ur.: Ivana Stame^ćiČ Računalniški prelom: Igor Sarlah. Klara §te£ânec Oblikovanje: www,minjadesign.coni E-mail ur^dnižtva: tediiik@nt-rc.si E-niai] tehničnega uredništva: te{viika.tedJuk(Pn!*rc.^ RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica inionnativnega programa: janj a IntJ har E-mail: radio®n(-rc.sL E-mall v studiu: iníb(S^radíocelje.com UREDNIŠTVO Milena BreCko-PokliČ, Brane Jeranko, Špela Kurait, Rozmari Petek, Urika SeliSnik, Branko SiamejČIČ. Simona SoliniČ, Dean šuster, SaSka Teržan OcvLrk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celfe ter nudi ostale agencijske storitve. Pomotoica direktorja in vodja Agencije: Vesna LejiČ Marketing: zlatko Bobinác, Vojko Gratur, Vtk-lor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Téleíon: (03)42 25 i90 Fax: (03)W 4Î 032. (03)54 43 SU Sprejem oglasov po etekt. poâti: agencija^int-rc.si AW Neskončnosti naproti Zgodba mladoporočencev Golavâek se je začela kar nekaj časa pr^ poroko: oče, zaposlen na bencinskem servisu v ŽaJcu, je hčeri večkrat omenjaj enega od sodelavcev. In tako je hči Polona Jager iz Kasaz svojega 2daj že moža Jureta Go-lav$ka iz Podvina najprej spoznala iz pripovedovanja. Seveda potem ni čud j^o, da so med Polono, ki je na servisu delaJa kot Študentka, in Juretom preskočile iskrice, sploh ker sta večkrat delala v Isti Izmeni. Res pa je tudi. da za srečen konec zgodbe po skoraj Šestih letih »iskrenja« niso bili odločujoči bencinski hlapi, temveč zaključna zabava kolektiva konec leta. Šalo na stran, saj je odločitev za tisti usodni »da« precej tehtna stvar. In Polona in Jure sta se na sobotni dan temeljito pripravila. Po jutranjem dežju (Kaj že pravijo o dežju in denarju?) je tudi njim srečen dan zajelo sonce s polnim žarom. Po civilni poroki v prelepem okolju dvorca v Novem Celju sta se z belo limuzino popeljala do Petrovč> kjer sta si ob pomo- Moja poroka na straneh Novega tednika želite, da bi tudi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na stranki Nove^ tednika? Morda pa bi {niče, sorodni ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišitei Kaš naslov: Preš^nova 19. Celje, e-mail: tednik(^t-rc.si ali tdeibn 4225-100. Mladoporočenca sta so 2a »svojn dan pri|)rav(jala kar nekaj casa. či patra Vančija obljubila zvestobo v Marijini baziliki, slavje več kot sto svatov pa se je nadaljevalo v šentjurskem hoteiu Žonta. O marsikaterem nepozabnem Utrinku bi lahko pisali, a vendar je srečni ženin izpostavil presenečenje, AJfi-)a Nipičd, k3 je ženskemu delu radostnih svatov podaril svojo zgoščenko. Kako mu je us- pelo pripraviti presenečenje. Jure ni pretirano razglabljal, je pa obudil spomin na Šran-go> ko je žagal hlod in odgovarjal na različna vprašanja. Seveda sta v predpriprave na poroko sodila tudi fantovščina in piknik za najbližje prijatelje. Poročnih sanj s soboinim dogajanjem ni bilo konec, saj sta si mladoporočenca po na- pornih pripravah in poletju brez dopusta že privoščila oddih na Maldivih. Če se vrne mo na začetek zgodbe - od prvih pripovedi očeta sta mla-doporočenca kljub vročim pogledom dokazala, da sta delovna in marljiva. Nevesta je namreč medtem postala univerzitetna diplomirana ekonomistka in je zaposlena v knjigovodskem servisu v Žalcu, ženin pa je iz trgovca napredoval v vodjo bencinskega servisa všempetru. V Kasazah, kjer živita že več kot leto dni, bosta, vsaj želimo jima tako, nadaljev^ pot proti neskončnosti. »Čas za dste, ki se ljubijo» je neskončen,« sta namreč med drugim zapisala na vabilo za poroko. US F« jř^ • .v • ■ i ' i«--A. - . « - » .h > V «i-^ ^ i ; : Kostanj ' fasaderítoo cveti SUHOPIKM«™® A. V tem Času naj bi kostanj že skoraj nabirali, ne pa, da Šele cveti, kot je to zabeležil Janko Zupane iz Celja. Posnetek je nastal pri Stegu v Zagradu, je pa Še en dokaz, kako se je v naravi vse obrnilo na glavo. & M3GRADio. Gosposv€t$ka 3 3000 Celje GSM 041 7711 04 Obilni goban Milko Divjak s Polzele je že vrsto let vnet gobar in član Mikološko gobarskega društva Polzela. Minuli konec tedna, ko bi po obUnem dežju gobe morale rasti, se je rudi Milko odpravil na obhod svojih »placov«. Bera ni bila prav bogata, nekaj lisičk in drugih gob, trud pa je poplačal goban velikan, ki je tehtal kar 1,17 kilograma. TT Milko Oivjak s svojo gobjo trofejo www.novitednik.com FOTO TEDNA Foto: Grup A Izočivoči