V Trsta, v Mrtek S. junija letnik XLIV lihflja vsak dan, ucii ob nedeljah in praznikih, tjotni. — Urcdnlltvo: ttllet sv. F a ifcifc* AsfPrega Rev. 20, L nadstropje. — DopUl naj se poftl)a]o ured. «ji?i.n. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdnjutelj in odgovorni urednik Štetan Oodina. — Lastnik komorcl) Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Narftčnina znaša na mesec L 3—, pot leta L 18 — in celo leto L 35—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu In okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo t firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema Inseratni oddelek EdlnostL Naročnina in reklamacije se pošiljajo izkljuSuo upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As 20L Jadranska vprašanje. Jugoslovanska spomenica Wilsonu. PARIZ, 3. Kakor poroča »Temps«, zavzemajo Jugoslovani v svoji spomenici v odgovor na amerikanski predlog naslednje stališče: Za neodvisno reško državo zahtevajo Jugoslovani, da naj se ji ne priklopi predmestja Sušak s pristaniščem m tudi ne otok Krk, ker bi drugače država SHS ne imela nikakršnega izhoda v Kvarner. Pač pa naj bi se prepojil reški državi otok Cres. Nadalje se zahteva širši pas Istre do Raške drage. Poleg tega hočejo, da naj bi se ljudsko glasovanje vršilo v treh letih, da bi mogii vedeti, ali naj grade druge železnice in drugo pristanišče. Glede jadranskih otokov zahtevajo Jugoslovani, da se, izvzemši Cres in Krk, otoki, ki so strateške važnosti, ne podrede italijanski vrhovni oblasti, pač pa Zvezi narodov. Končno ne pristajajo na fco, da bi se Za-der in Šibenik prepustila Italiji, pač pa obljubljajo poseben statut. Nova meja reške države. REKA, 2. Po najzadnji rešitvi vprašanja reške države, ki ji je baje pritrdil Wilson, bi meja proti Itcliji ne začela pri izlivu Raše, temveč okoli 26 km proti severu, blizu Brseča, na vzhodni istrski obali; nato bi šla proti severu v smeri grebena brda Učke in nato proti zapadu do Materije, ki je okcli 16 km zračne linije od Trsta. Od Materije bi se meja zasukala proti vzhodu, pokrivajoč precejšen kos ljubljanske železniške proge v nje najjužnijem delu. Na ta način bi ostal Italiji Plomin in Labin z vso oklico. Ta meja bi, s strategičnega gledišča, mnogo manje ogrožala Pulo, ki bi od prvotne meje bila oddaljena komaj 18 km. Največ zanima novi predlog radi tega, ker ne vključuje v novo reško državo rudnikov, ki se nahajajo zrpadno in severozapadno od Labina. Ti rudniki so bili last avstrijske premogovne druži: e »Trifail« (pomenja: Trbovlje), s sedežem na Dunaju. V Trstu se vrše pogajanja, da se nadomesti tuji kapital z italijanskim. V upravi je na vs?.k način italijanski komisar. V rucnikih dela okcli 2000 delavcev in srednja produkcija iznaša do 12.000 vagonov, t j. 120.000 tonelat na leto. L. 1913. je produkcija iznašala 10.000 tonelat več. JrntfosIovansJii protinačrL PARIZ, 2. Čeravno francosko časopisje še vedno priobčuje optimistične vesti o skorajšnji rešitvi jadranskega vprašanja ter pripominja, da jugoslovanska delegacija sprejema v glavnem načrt, ki ga je odobril Wilson, stvar vendar v resnici ni taka. Juguoslovani so pred 2 dnevi predložili protinačrt. ki odklanja tudi samo podlago takega kompromisa. Ne dovoljujejo priklopitve Zadra in Šibenika k Italiji, ter predlagajo za Zader značaj svobodnega mesta v Jugoslaviji, a o otokih nočejo sploh razpravljati ter priznavajo samo Vis Italiji. Kar se tiče reške države z ozadjem, ne samo da ne sprejemajo rešitve, po kateri bi se ta država podvrgla petorici — sestavljeni od 2 Italijanov, enega Rečana. enega Madjara in enega Jugo-llovana — temveč zahtevajo, da se uprava Ic-te države poveri Zvezi narodov, po enem komisarju, in da se po treh letih vrši ločeno ljudsko glasovanje med reškimi prebivalci in slovanskim ozaJjcm. — Radi jugoslovanske nepopustljivosti, izginja možnost rešitve, ki so ji doslej pritrjevali Amerikanci, in ni izključeno, pravi italijanski dopisnik, da se bo iskal dogovor brez ozira na pritrditev z jugoslovanske strani. Upravni odbor na Reki. PARIZ, 3. Kakor-poroča »Humanitfc«, se predloži novi svobodni državi upraven odbor, sestavljen tako-le: dva Italijana, en Jugoslovan, cn Madjar, in en prebivalec Reke. Rečeni list pripominja, da nova porajajoča se država ne bo imela večje zemljepisne pomembnosti, nego republika San Marino, pač pa bo imela kapitalistično vrednost prve vrste. Plovitbena družba »Cunard-Line« bo imela izboren izhod za veliko preseljevanje v Ameriko iz balkanskih držav in vzhodne Evrope, s čemer bo mi-lijardarjem Amerike dobavljala delavne roke. Na poti do rešitve, PARIZ, 3. »Matin« piše danes, da so na dobri poti, da se uravna jadransko vprašanje, pa naj je tudi nevarnost konflikta velika. Četudi Jugoslovani oporekajo že znanemu »modusu vivendi«, ki gre za tem, da bodi Reka svobodna država, davajoč Italiji v Dalmaciji dve o-pori, v Zadru in Šibeniku, vendar ni dvoma, da se bliža srečna rešitev. Javno mnenje v I-taliji — pridodaje rečeni list — se zadovolji, kajti ta rešitev prinese Italiji gotovo vrsto do-ločeb, ki jej podele pravice velevlasti, ne samo v Evropi, ampak tudi v Aziji in Afriki. Ker je PODLISTEK Rose Mcry. ^ Ivo Vojnovid, — Prevedel M. C—6. Nisem te videl — je odgovoril grof Branski, pozdravivši ga z roko in postavivši se na stran tik kamenitih stopnic Ferdinandovega mostu. Kam, Hugo? Izprehajam se... je odvrnil častnik. A ti?.~ zdi se mi, da blodiš kot pes brez gospodarja!... He, hel — kje sta ti konja?... V hlevu ... pokvarile so se jima noge ... Skoči k menil Pohitiva po »praterju«-- lepo vreme. Bon! Evo me ... je rekel Branski ter sedel na visokega »kozla« kraj grofa W ... Poznala sta se iz družbe in strinjala v marsičem. Častnik grof W. je bil na glasu med prvi-*mi »sportsmani« kot uzor kavalijerja in aran-žerja kotiljonov, Pobočnik enega članom cesar- novi jugoslovanski državi sedaj zagotovljeno znatno ozemlje in razni dohodi do morja, kakor tudi izvestna gospodarska in financijelna podpora od strani zaveznikov, ne bi mogla tirati modreje politike, nego da vzdržuje najbolje odnošaje s sredozemsko velevlastjo, katere podpora je neizogibno potrebna. »Matin« zaključuje: *WiIson je sedaj odločen, da ne zapusti Evrope, ne da bi ovenčal svoje avtoritete s poravnavo spora, glede katerega je javno zavzel stališče v svoji sijajni poslanici. Rimski glasovi RIM, 3. Vest, da se iz različnih razlogov, zlasti pa zaradi odpora jugoslovanskega odposlanstva še ni sklenilo nič glede takoimenova-nega sporazuma v jadranskem vprašanju, je porodila upanje, da se morda razdere vse in da italijansko odposlanstvo zopet dobi popolno svobodo dejanja. Tem bolje« če se imamo za to neprecenljivo pridobitev zahvaliti dejstvu, da jugoslovansko odposlanstvo, ki je bilo vajeno doslej smatrati ne samo za dovoljeno, temveč celo tudi še pospeševano po naših zaveznikih, vsakatero pretirano zahtevo nam v škodo, danes ne more pojmiti, da mora na tem svetu vse imeti svoje meje, tudi neomejena imperialistična požel ji vos t, ko je že nasilna preko vsega pričakovanja. V nekaterih rimskih krogih, in sicer zlasti v onih, ki pripadajo najskrajnejši levici, se kaže volja, da naj bi se pogodbe ne odobrile, in kakorkoli se bodo morale revidirati v najkrajšem času« italijanski narod v tej opoziciji ne ostane sam, temveč bo žnjim večina evropskih narodov, ker jih veliko ugovarja proti pogodbam. V tem smislu sta se že konkretno izrazila vodstvo republikanske stranke in italijanska socijalistična zveza (Unione socialista italiana), katera se, kakor znano, globoko razlikuje od italijanske socialistične stranke (Partito socialista italiano) v mnogih ozirih in zlasti v tem, da jo tvore socijalisti intervencijonisti (ki so bili za vstop Italije v vojno). Ta vodilna misel, da naj se mirovna pogodba ne odobri, ali da naj se vsaj revidira, pridobiva tal tudi drugje in gotovo spravi v tok mogočno strujo v javnem življenju. Kirovna Konferenco. Izročitev pogodbe nemško-avstrffsklm delegatom. — Rennerjev govor. SAINT GERMA1N, 3. Renneriev govor v odgovor Clemenceauju se je glasil: Dolgo in trdo je bilo za ljudstvo Avstrije pričakovanje tega dne, ki nal je odreši iz negotovosti, v kateri se -nahaja glede svoie usode. Hirali smo v želji po uri odločitve, predvsem zato, ker mora končno povrniti mir v našo deželo, taiko težko izkušeno. A-vstrijsko-nemška republika ni napovedala vojne, ni vojevala nikdar s komur-sibodi, in nikdar se nI nahajala napram zapadnim vtastim v mednarodnem položaji* vojskujočih. Z nobenega gledišča ne bi se moglo sedaj govorrti, da je bila mlada republika v vojnem stanju z eno ali drugo državo-iraslcdmco, ali z novimi narodnimi državami. Nasprotno, na Dunaju, uri nas, so vse države-nasledn!ce ustanovHe komisije v svrho, da v skupnem sporazumu razdrfe med seboj dedščino stare države, pred vsem pravice in delovanje te zapuščine. Ne gre za to, da se sklene mir med njimi, ampak, da se s .posredovanjem in jamstvi vlasti, od katerih zahtevamo pomoč, likvidira stara skupnost ter da se na čim praktinejši način urede (prihodnji odnošafi. AH vzlic temu položaju držav-naslednic, se nahajajo te tu v Parizu postavljene pred vse drugačno nalogo. Nadejamo se, da bomo mogli mirovnemu kongresu pojasniti ta zapleteni položaj. Ker ne morem danes vpošte-vati vseh posledic, izhajajočih iz teh protislovij, si pridržujem, da razložim to pismeno temu visokemu kongresu. • Naša mlada republika se je iznebila sedaj vseh stremljenj po gospodstvu nad drugimi narodi, stremljenj, ki so bila vzrok pogube stare monarhije. Vaša republika se je tudi osvobodila vsake reakcijonarne tradicije, kJ je napravila iz te države ječo za svoje narode; republika je nesrečna žrtev strašnega zločina, storjenega v letu 1914, zločina starih vlad, ne pa zlcč'na narodov. Z idru-ge strani so se države-«nasIednioe s stališča mednarodnega prava ustanovile šele potem, ko so prenehale sovražnosti. Je torej le en del .premagane in razrušene države, ki ga ml predstavljamo tu pred vami. Mi smo. gosipoda. popolnoma pripravljeni. da sprejmemo v svoje breme svoj primerni delež odgovornosti, izhajajočih napram velevlastim iz položaja, ki sem >ga razložil, ter smo si točno v svesti, da vest človečanstva ne -odreče našemu ljudstvu neminljive pravice, proglašene od zavezniških in pridruženih jim vlasti kot svrho njihove vojne proti monarhijama Haibsburžanov in Hohen-zollernoev; pravice, ki se je ob našem soglasju uresničila nemudoma v prilog naših sosedov, in ki je je naše ljudstvo v polnem zaupanju do načel, pripoziranih od veđevlasti, sprejelo kot podlago svoje nove konstitucije. Nadejamo se, ća razum in praktični smisel sveta ne moreta želeti in tudi ne privoliti naše »gospodarske pogube. ske hiše je bil predmetom mnogih laskanj, ki jih je prostodušni a iskreni dvorjan sprejemal kaj nepovoljno. Edini, ki se mu je bil v družbi priljubil s svojo moško odločnostjo in s preziranjem plitvosti, je bil grof Marko. Odtod prijateljstvo. — Sveži veter, ki je udarjal mladeničema v obraz, je razgnal za hip oblak z njegovega čela. Kočija je hitela po bujnem prater-skem drevoredu. Debla drevoreda so razprostirala svoje mlado zelenilo na vedrem, skoro belkastem nebu, ki se je na zapadu Šarilo v pomerančastem pasu. Solnce se je že nagnilo nad gričevje in je skozi umes vijolčastih in rožnatih odsevov metalo svoje žarke, ki so kakor zlate igle prodirali skozi iusteče vejevje ter zaj-ili v vijočem se prahu. Rezgetanje konj in ropot kočij sta dajala temu omamnemu prizoru nekaj veselega in hrupnega. Kakor da gre vihar spomladi in mladosti preko nedoslednega drevoreda. — Marko je zaprl za hip oči-- in zdelo se mu je, da ga besna vožnja, polna vonja trave in sena, nosi v palačo, ki meče tam na zapadu proti nebu plamen radosti. Mi vemo, gospodje, da nam y1, znragovalci, naložite pogoje miru. in odločeni Temps«, ne vsebuje nobene finančne klawu!e; ta vrzel je vredna graje. Med Jugoslovani in Avstrijci bi se lahko dosegla pravična mei-a. ^PmJvo spornega ozemlja celovške kotline, majnega obsega aH velike važnosti, vodi železnica, ki se Šteje nič d najvažnejše v srednji Evropi. Prebivalstvo je mešano, nemško ki slovensko. Ljudsko glasovanje za vse ozemlje skupaj W bilo najgotoveTše sredstvo za pothtčeoje enega obeh plemen. Pametna rešitev bi bHa taka, da H se ves blok Tazddtf v pasove. Meja U šla po Dr»v{ nizdol do Rožeka, potem po Vrbskea jezera, ob Jezernld do Gline, Ti molčiš — ---ga i« prekinil Hugo po kratkem opazovanju« Nekam zamišljen? Uživam... je odgovoril Marko, zroč na zapad. Ah — res?--Entuzijast narave! Čestitam! — to vem tudi ja*. Na plesu menda--— »• rekel Marko, na- smehnivši se. Bah — tako misli svet —■ je odgovoril lepi Častnik, izpod plavih zavihanih brčic. — Varajo se. Konji in voženje — to je moja narava. — A propos — je nadaljeval po kratkem presledku, ko je zaobrnil kočijo okolo rondo-a — kam pojdeš nocoj? Ne veml je odgovoril Branski kratko. Hugo ga je pogledal od strani: imaš morda rendez vous? Kaka idejaf Nič nenavadnega. —< Obžalujem. — Obžalujem. — Nocoj plešemo pri poslaniku Ducha-telu — obenem kettč9T+ — bo pela Dalmon-tova... Boli me glava.., po Glini in končno ob Krki. Vzhodni In Južni del kotline bi pripadel Jugoslaviji, ostanek pa Avstriji Ta meja bi mogla postati končnoveljavna. Ce četvorica pristane na to, se izpolni tako ena glavnih VTzeli mirovne pogodbe. Pripomba uredništva: »Tempsov« predlog ima predvsem veliko napako, da ne govori o najvažnejšem dehi meje med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, namreč o vz-hodnem delu. Kakor je znano, je mirovna konierenca že določila mejo med Italijo in Nemško Avstrijo. Kakor je razvidno i -z ko-ttkortoliko nejasnih poročil, pripade Italiji, kar se tiče Koroške, ves trbiški sodni okraj. Meja gre tod po vrhovih zadnjih razrastkov Karnskih AJp, ki obrobljajo Ziisko doKno proti jugu, do Ostrnika in potem južno Vrat proti vzhodu do kranjske me;e tnad Ratečami. Tako ostane nedotaknjena Zllska dolina, katera pa }e vse-tik do Smohorja CHcrma-gor) popolnoma slovenska. Zadnja obci-na prod Smehorjem je občina Brdo, rojstni krat in bivališče koroškega slovenskega poslanca Grafen-aiterja. Železnica od Vrat do Beljaka — 25 kilometrov — teče po izključno slovenskih tfeh. Slovensko narodno ozemlje od Smohorja oz. Brda pa vse doli do Spodnjega Dravograda ni pretrgano nikjer. Na Pesari, beljaškemu predmestjn, se govori slovenski in v Beljaku samem je lepo število Slovencev. In Tavno za ta najvažnejši del Koroške »Tempsov« načrt ne pravi ničesar. Ne pove pa tudi ne, odkod naj gre meja po Dravi nizdol. Će vtzam-OTio, da naj bi smatral »Temps« za izhodišče podravske meje ialiv Žile v Dravo, bi po njegovem načrtu izgubila Jugoslavija naslednje slovenske občine severno Drave. oz. Vrfeskega jeeera: Vernberg, Kostanje, Lipa, Vrba, Dholica, Poreče, Kriva vrba. Ker naj bi bila meja od Vrb-skega Jezera dalje Jezerrvica, vodica, ki teče iz Vrbskega jezera ter potem kake 3 km Južno Celovca in se nad 2relcem (Ebenthal) izMva v Glino, bi ostala Nemški Avstriji občina Smartin (med Vrbsikim jezerom in Celovcem), Celovec sam, in vse ©zemeije severno Celovca, vzhodno pa do Krke. Meja bi šla torej od Vrbskega jezera dalje v razdalji kakih 3 kilometrov pod Celovcem na ravnost od eapada proti vzhodu do iztiva Gline v Krko (7 km vzhodno Ce'ovca)", odtod pa po Krki naravnost proti -severu, oz. severo-vzhodu, tako da bi občine Vetrinj, Zrelec, Grabštanj in Pokrče pripadale Jugoslaviji, vse ozemlje med Glino in Krko, torej tudi Go&posvetsko polje, pa Nemški Avstriji. O veKfcovškem okraju, ki meji v svojem severozapsefnem detu ob Krko, »Tempsc zo^et molči. Mogoče pa je tudi, da misli »Temps« Krko kot mejo le od izliva Gline pa do .izKva Krke v Dravo. Na ta način bi šla za JusoslaviJo v izgubo vsa severovzhodna Četrt celovškega okraja, dasi-ravno je vsa slovenska. Ako naj bi bila od izliva Krke dalje Drava meja, izgubi Jugoslavija tudi ves velfkovški okraj. Tako nekako bi bil tudi razumljiv izvleček ia mirovne pogodbe z Nemške Avstriji. ki jrovori o meji šele od PHberka (6 :km Južno Drave) dalje, kjer naj bi prestopila Dravo. Po tem načrtu bi bilo polovico koroških Slovencev, torej najmanje 60.000 pod nemškžm jarmom! Sposenta nemške tfelegccije o vzrokih vojne. BAZEL, 3. Iz Berolina poročajo: Neka spomenica se bavi s poročilom ententne komisije glede odgovornosti provzročiteljev svetovne vojne. Spomenica vztraja pri zahtevi po ne pristranski preiskavi, ki naj bi se vršila po vseh arhivih in pri kateri bi imeli obe strani pravico do besede. Prvi del pobija odločno trditev, da se je v Berclinu in na Dunaju zasnoval komplot za zrušitev Srbije, Iz početka je berolinska vlada odklanjala predlog za posredovanje (Od kod je prihajal ta predlog? Prip. ured.), da bi se spor lokaliziral. Potem pa je Nemčija priporočala direktno izmenjavo mnenj med Dunajem in Petrogradom. Nemčija je bila vedno naklonjena posredovanju med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Vrhu tega je nemška vlada do 2. julija čvrsto pritiskala na dunajsko vlado. Drugi del se bavi s katastrofo. S splošno mobilizacijo Rusije je izginila možnost ugodne rešitve krize. (Ves svet pa ve danes, da se je Nemčija že dclga leta pripravljala za to veliko borbo mćd Germanstvom in Slovanstvom, kakor izhaja to jasno iz tistega glasovitega govora tedanjega državnega kancelarja Beth-mann-Holwega. To poznanje je zgodovinsko dejstvo, ki ga ne izbriše nobena nemška spomenica, in nobena preiskava. Sklicevanje na rusko mobilizacijo ni torej nič drugega, nego obupen poizkus zatemnevanja notorične resnice. Prip. ured.). Da so bile nekatere vesti o francoskih zračnih napadih objavljene brez kontrole in lahko-mišljeno, to ne izpreminja nič na dejstvu, da se je Nemčija nahajala v prisilnem stanju. Nemška vlada ne bi bila mogla prevzeti odgovornosti za čakanje. (Verujemo: pred nemško javnostjo. Kdo pa je vzgajal to nemško javnost k tolikemu napuhu, kdo jo je podžigal k tolikemu imperijalizmu? Kdo ji je sistematično vcepljal vero, da Nemec vse more in vse sme, da se mu ni treba nikogar bati, to je: da mu ne treba imeti nikakih ozirov na čutstvovanje in pravice drugih? Kdo je utrjal Nemce, vse do zadnjega, v veri, da je Nemec od Boga izvo- Ahl — Hočeš-li, da te opravičim? Svobodno. — Kočija se je obrnila na povra-tek. Glej!--comtessa Margita z babico... je nadaljeval grof W. po kratkem presledku, uzrši elegantno ekvipažo, ki jed hitela pred njima. Dve gospi, ena zelo mlada in dražestna, druga že stara, polna perja in z naočniki v roki — ste sedeli razvaijeni v sijajni Daumont-ko-čiji. Stari angleški kočijaž obritega obraza ter mlajši lakaj prekrižanih rok in strumnega vedenja sta sedela na »kozlu« ter se približevala factonu, v katerem sta se vozila mladeniča. Prosim te, preletiva to staro brbljačof — je rekel Marko, videč od daleč naperjene naočnike. A mlado? ... ga je prekinil Hugo s svojim navadnim telegrafskim zlogom — Apetissante! Ni možno — blizu sva! — Samo dve besedi! In adjutant se je pripognil z mojstrskim naklonom, zadržavši konja. Grof Marko je privzdignil klobuk s hitro kretnjo. Ijen za gospodarja nad vsem svetom. Bili so to odgovorni činitelji, bil je to proračunjen sistem vzgoje: potem šolske in javne vzgoje, učiteljev, profesorjev, militaristov, cele vojske Časopisja, parlamentarcev in — hura-govornikov Viljema samega. Te javnosti so se seveda bali nemški državniki. Zapalili so plamen, ki ga potem njso mogli gasiti, tudi če bi bili hoteli. Pa niso Hoteli. Tu ne pomaga nobeno zvijanje več: vprašanje krivde in odgovornosti je definitivno rešeno in obremenja Nemčijo. Prip. ured.). Kar se tiče — nadaljuje spomenica — kršitve nevtralnosti Belgije in Luksemburga, meni komisija, da gre za krivico, ki se mora popraviti ter obžaljuje pozneje poizkuse, da bi se udrtje v ti deželi opravičilo. Zadnji del pravi med drugim: Komisija vidi v poizkusu, da bi se vprašanje o vzrekih vojne rešilo z naštevanjem formalnih slučajev in s pogrešnim opisovanjem posameznih dejstev, temeljno zmoto vsega postopanja. Za komisijo obstojite vprašanja: 1) Katera vlada je v minulosti najbolj pospeševala grožljivo vojno stanje? 2) Katera vlada je imela pred očmi politične in gospodarske interese, ki se niso dali uresničiti drugače, nego z vojno? Greh Nemčije je bil, da se je vsled neizogibnega nasprotstva s carizmom, spustila v komplikacije z elementi, s katerimi je bila vezani po tesni skupnosti duševnih interesov in s katerimi je bila sprava možna. Francija se ni nikdar odrekla namena, da zopet pridobi Alzacijo in Loreno in vrhu tega je bila zvezana s carizmom. Zato absolutno ni smeti smatrati vojne proti Franciji kot ofenzivno vojno. Komisija pravi, da bi bilo želeti, da bi bila Nemčija drugače postopala, ko se je na mirovni konferenci v Haagu razpravljal pomorski nemški program. Posebno obžaljuje komisija, da so predloženi mirovni pogoji vsikdar utrjali nemško javno mnenje v misli, da je Anglija pripravljala vojno, da bi pobila grozečo konkurenco. Narod nemški je začel vojno 1. 1914. v veri, da je to obrambna vojna proti carizmu. Komisija bi pisala nadaljevanje vojne po padu carizma v greh stare vlade, čim bi bil podan neoporečen dokaz, da so bili sovražniki tedaj pripravljeni za sklep miru brez zmagovalcev in premagancev. Ali tega dokaza Še ni. (Vsa ta spomenica zgreša svoj namen: nikakor ne razbremenja Nemčije od krivde in odgovornosti na vojni. Priznava sicer grehe nemških vlad, ali vendar stremi za tem, da bi postavila Nemčijo v luč žrtve raznih nespora-zumljenj, ali krivih umevanj, pred vsem pa: strahu pred — carizmom! Temu poizkusu pa odjemlje podlago spomenica sama s konstatacijo, da je Nemčija nadaljevala vojno tudi po padu carizma. Seveda se izgovarja, da ni dokaza, da bi bili tedaj zavezniki pripravljeni za sklep miru brez zmagovalcev in premagancev. Mi pa vprašamo: kje pa je dokaz, da bi bila Nemčija kaj storila, ali ponudila, kar bi bilo podobno takemu miru, ter da so ga zavezniki odklonili?! Vsi vemo, da so v Nemčiji slej ko prej kričali o: nemškem miru, proti »mehkemu miru«, o miru zmagovalcev v okvirju »strelskih jarkov«, čeprav so bile — in to je fenomen, značilen za nemško narav — nemške kolonije že v rokah sovražnikov! Sedaj plakajo Nemci na grobu svojih kolonij, da-si so sami kopali ta grob s sklicevanjem na zasedena o-zemlja, proglaŠujoč v svoji pijanosti, da mora bodoči mir sloneti na principu: kar je zasedeno, je- zavojevano. Nasprotniki pa so dobili kolonije v roke. Bič, ki so ga Nemci pletli za druge, pada sedaj po njihovih plečah in sedaj pišejo — lepe spomenice. Prip. ured.). a JUGOSLAVIJE. Celovec zasedli Jugoslovani? DUNAJ, 2. Danes se je raznesla tu vest, da so srbske in slovenske čete zasedle Celovec. Doslej ta vest še ni potrjena. Gctovo pa je, da so, četudi glavno mesto Koroške še ni v rokah Jugoslovanov, jugoslovanske čete oddaljene kvečjemu kakih dvajset kilometrov, ker so že prekoračile Dravo. V dunajskih krogih se upa, da v nekaterih dneh ententa vsled posredovanja kancelarja dr. Rennerja v Saint Germainu naloži Slovencem, da ustavijo svoje operacije. — Pripomba: Ce so jugoslovanske čete prestopile Dravo po humberškem mostu na ljubljanski cesti, niso imele do Celovca niti 10 kilometrov več in je, sodeč po dejstvu, da je vest stara že štiri dni — Celovec bi bil po njej zaseden že 1. t. m. — najbrž tudi že potrjena. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Ceho-slovaško. REKA, 3. Belgrajski »Trgovinski Glasnik« poroča: Na podlagi vzajemne trgovinske pogodbe s češko republiko bo Jugoslavija dobavila Češki naslednje blago: 1500 vagonov žita, 400 vagonov krompirja starega pridelka, novega pa v razmerju pridelka, 30 vagonov fižola, 10 milijonov jajec, 10 vagonov sira, 60 vagonov sveže prašičevine, 10 vagonov prekaje-ne, 25 vagonov masti, najmanje 1000 glav govedi, 10 vagonov gosi in divjačine, volno, 100 vagonov konoplje, 200 vagonov maščob za kože, les po možnosti, 200 vagonov cunj, ter železnih rud ter bakra, kolikor bo mogoče, antimona, cinka, magnezila itd. Dobi pa zato iz CeŠke: Vsak mesec 12 tisoč ton premoga, 4000 do 8000 ton koksa, 600 vagonov sladkorja za tri mesece po 5050 kron, 15 do 20 vagonov užigalic na mesec, steklenine, porcelan in lon-čenino, vsak mesec 15 vagonov papirja za liste, trgovinski papir, blago za obleke, kolikor bo mogoče, 5 vagonov olja za avtomobile, I vagon vazelina in 1 vagon olja za mazanje, 8000 kg olja za stroje, 20 vagonov sveč in parafina, mineralne barve, firnež, klej, kemične proizvode, plošče iz bele kovine po možnosti, poljedelske slroje in pripadke po zahtevi, električni materijal in stroje. — Kakor poroča »Obzor«, se je podobna vzajemna pogodba sklenila tudi z Nemško Avstrijo. V Trst«, da* 9. Jaaij« ifif, f Dr. Milan Amruš. ZAGREB, 3. Tu je umrl v ponedeljek bivši poslanec in večletni zagrebški župan dr. Milan Amrui. Zveza mod Beigradom In Solanom. ZAGREB, 1. Jutranlemu listu oročajo iz BeT^ra-o£te in brzojava za Dalmacijo v Dubrovniku, ccgo v Splitu. a NEMŠKE AVSTRIJE. Dunajski glasovi o mirovni pocodbL DUNAJ, 3. Mirovna pogodba, ki so io danes priobčili listi, je provzročila velikanski vtisk. Vsak se izaveda katastrofe, proti kateri £re Nemška Avstrija. Parlamentarni krosi so pobiti, a poslanci se strinjajo v tem, da so taki pogoji nesprejemljivi, ker onemogočajo obstoj nemškoavstrijskega prebivalstva. Svet narodne skupščine se bo bržkone izrazil tudi v tem smislu. »Neues VVifner Tagblatt« piše, da je AlUze zagotavljaj Nemški Avstriji teritorijalno reoskrunljivost. če se podvrže ententni volji, ker je bržkone hotel zatreti idejo za prikio-pitev k Nemčiji. Sedaj se pa vidi, pravi list, da je Allizćjevo delo bilo nevtemeljeno ali ca ga je n;e-go.va vlada .zapustila, ker vse stranke se smatrajo brez obvez proti Alli'Z-eju. »Arbeirer Zeituns« piše: Odvzeli so nam vse! 4 milijoni Nemcev bodo živeli pod tujim jarmom. Ententa se maščuje nad slabo Ncmlko Avstrijo, reže ji brezsramno živo meso iz telesa, brez usmiljenja, brez milosti. Druge države bivše mcnarhi.e *>obijo gospodarsko neodvisnost, a mi bomo sužnji. Za nas ne obstoji »samoodločba«, ententa nam celo ukazuje, ka-ko n-aj se kKčemo: ne Nemška republika, temveč avstrijska repwbllfra, samo, eC£radu imenovan gvardijan frančiškanskega »amostana v Sarajevu, Pasata, ki je že tfošel v Belgrad. Jngo?!ovitsfca ttsnetnlška razsfava v Pariza. ZAOR-EB, 2. Naš-a umetniška razstava v »Petit Paiaisu«, v kateri sodelujejo vsi jugoslovanski umetniki, vzbuja čim večje zanimanje spričo političnih razmer, ki vladajo sedaj v Parizu. Razstava bi morala biti zaključena 15. maja, a se je po-daljšata do 1. junira. Število sojetnikov je znašalo do 15. maja nad 140.000 eseb. Katalogi razstave so se morali ponovno iiskati, crodanih pa je bilo tudi precejšnje število umetni«. Pcmijolitev mar-iafov v narccTnera pre-J^tavništvu. BSTGRAD. 2. Minister Sv. PrUričević ie meseca Januarja v Zagrebu svečano izjavil, število poslancev za narodno predstavništvo oi odločilno in da se morajo vse zadeve reševati sjerazu^ao. Razprava o verifikaciji macedonsk'h poslancev pa je dok:iza?a ravno n?.r?rct-no. To je dovedlo do ra&ljudka v parlamenta, da se število mandatov po\iša. Kakor se z-dd, se bo to povišanje izvršilo v korist Bosne, Crnegore, Dalmacije in Istre. V eni prili;~dnjih sej narodnega predstavništva se bo volil odsek, ki bo imel calcgo, proučiti to vprašanje. Z ozirom na to, bodo dale vse stranke svojim pcstaficcm navodila, kako stališče naj zavzamejo z ozirom na to vprašanje. Predsednik demokratskega kluba odstop:!. B^LORAD, 2. Dr. Bcgdan Mcihtović ie oJoiil predsedstvo demokratskega kluka. Izredni državn? krediti. BELGRAD, 2. Na seji finančnega «d*eVa ?e bfl odobren izredni kredit za 3 mesece, .hilij, a\gust in seotember, in sicer v višini 220 milijonov cina-rjev in 165 milijonov krcn. ki se imajo porabiti na račun državnega proračuna za leta 19-19—1920, o katerem se bo razpravljalo te dai. Aitgieške bolnišnica ▼ Eefgradm SELGRAD. 2. Angležinja Miss Nilgrode je oivo- riTa v Belgradu bolnišnico, ki jo jc satna uredila. V bolnišnico se bedo sprejemali sa^o ranjenci io siromašni n;ežč*2ni. Izpremcmba poslovnika narodnega predstavništva. BELGRAD. 2. Radi nekaterih necostatkov v do-!c< lih pos!o%-n;ka narodnega predrta\-mštva je došlo do revizije poslovnika. Odsek je sedaj dovršil svoje delo. Povodom razprave o poslovniku fe orič a kovati v zbornic: živahne debate. Ob te» priliki bodo tu-i raspravliaii o delokrogu skn-p-ščine, ki se je sestala r.a podlagi novembervtih načel v prvi vrsti zato. da pripravi vse za koii^ti-fiu.ato, katero priznavajo vse str^rJie. 2elezsičarskl tečaji v Belgradit. BELGRAD, 2. Za o tvorile v žeierttfčarskih tečajev v Belgradu je vlada dovcHJa lO.OCO dinarjev podpore, vsled česar ie pričakovati, da se ti tečaji v kratkem otvori jo. Žeiczničarska stavka v Srbig — končana. BELGDRAD, 2. železniško osofcje v jnčni Srbiji, ki ie stopilo v stavko, je zahtevalo povišanje plač in osem urni delavnik. Vlača je ugodUa njihovim zahtevam. Železničarji so se zopet vrnili na ddo. Brczžičua postaja v Belgradu. BELGRAD, 2. Dovršena je nova breržična postaja. Pričakujejo samo še nekatere aparate i2 Pariza. Ko ti despejo, bo brezžična postaja, takoj začela delovati. Preskrba invalidov. B5LGRAD, 2. Vojni minister je izdelal načrt za preskrbo invaiidov in vdov po padhh vojakih. Na- Č"t pride v kratkem v razpravo % ored- ftcavaištvu. U^-nr avstroo'rrs'-'e^a Vovmega d^bi.^a v Benečijo je, kakor poroča včerajšnji »Osservato-re«, v večjih množinah od 5 krcn prepovedan. Cciior 7-\ stradajoč o dcc» je nr.p-cš-cn, da nri/e da-nes ob b k seji v ioTo ira Ac^uečoiiu. — Fred-sednica. Iz TcJ-»i!r:a nrm pršejo: Marsikaj ??i b:!o -pri n-.s novega, kar bi se d^lo .poročati v svet, ali kaj hočete, je pač morda'boljše, ako svet slase v soboto, 7. t. m., ob 8 zvečer v društvenih prostorih. Obenem se isti dan »določijo vaje za teorijo; zato se vabijo tudi učenci, da se ta del na PiavL '1825— 1875 ! £35— 570 . Borzna poro&ls. Trst dne 4. junija 1919. Vsled t?goABeJ$ih vesti borja Cv-rsta. T-esdeoca dobra. Tečaji: ^ CosuiicTr (Airatroamericana) — 800 Daknatia (Parofe. <1t.) v }. 365— 385 Gtrolunicb » f 4S00— 1^00 LIoy4 - 1. 1160— 1320 Lussino ' . Martiaolich ^^ ' NavirazieniA. Zadar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v binčno stroko spadaje^e p^ie- Sprajsma na hranilne knjižice proti Si/2% letnim obre-stim. v bancogifo-pronictu proti 3'o letnfni o-fcrestim. Na odpoved navezane zneske spre jenu po najugodneje h pogojih, ni se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. Clif v mi larasiH pniils (Jaf.T fcjLitu). Blagajna posluje od 9 do 13. j + ■m UJMSUL'BJMII ■' ■■ Tvrdka VlRGiL! 0TT0RIH0 81 Comp. Za.oza uika TsrreSiSana it. 13. PodraSnica v:ia Znlđ&sšU, Občina-- čariA . 111 BELA ' cd Lir 220 do 303 21 kvinta?« asortirano nimizro vino> šampanjec itd. — Konjak, žganje in (kugi ti^e. i. — Meso, pa ad žniki vkonservi, zaJiir.be, sa-dine - nne v olju; kondenzirano m tko. Čokolada, p epeč^nec, milo it J. !:i. t ZHSirjica n u. pavasna — mt. ns« rnitm «37. n 111I ElOflROO BflLLOHE, Trjt, DL Gliliia 1 (Zraven ljudskega vrta). Prodaja na đebslo velijo množino volnenega blaga, svile, bombaževine, perila, musoline in črnega satina itd. po znernih cenah. Preprodajalci dobijo velik popust - LE J ET in kakao se dobi povsod V RESTAVRACIJI Al I A POSTE uSica Ciiorsio Galatli štev. 18 (pH JtoralpoflD ■■ " ^ ■ ^^ ^ a EFm ui^no M Rusinja. — Toč! se kraikl teran In razna trm »lun. lom a. stasc