naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.« četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani sredo avgusta 1877. k iVt ■ - > • 'SVi Obseg: Kje je mavec (gips) dober, kdaj in kako? Gospodarske skušnje. Gospodarska novica. Strašni nasledki živinske bolezni. Mnogovrstne novice. Iz 40. odborové seje Matice Slovenske. Solska poročila koncem letošnjega šolskega leta. Angora. (Dal.) Ogerske finančně in druge razmere pa prevzetnost Magjarska. Naš dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Kje mavec (gips) dober, kdaj in kako? e čez 100 let je mavec kmetovalcem znan skor po vsem svetu, vendar je pravo znanje o tem jako zato koristnem gnojivu še zeló redko gori navedenih vprašanjih o njem govorimo treba, *) da o rastlino Gotova resnica, katero trdijo skušnje vseh kmeto- gnoj za vsako njivo in za vsako , le za nekatero zemljo valcev, je: da gips ni za nekatere rastline in za nekatere kraje ob pravém času je dober in po- sebno dober. Kar se rasti in tiče, vsak umen kmeto válec vé da se: 7 za navadno deteljo, in tudi za druge detelie: nemško (lucernsko), turško (esparseto) pohvaliti ne more; res, čudom to novanib detelj. pospesuje mavec rast ime-Poleg detelje koristi posebno grabu in všemu sočivju, tudi ajdi. Žitom in turšici pa večidel ne pomaga nič. Hvalijo ga nekateri tudi pri olj- I i A mmI B flftga natih sadežih (pri lanu, ogeršici itd.); tù in tam hvali tudi kdo pri krompirju in drugem korenstvu , ni takih veliko. Gotove skušnje na Angleškem in na Francoskem pa so učile, da na senožetih s pahovko obsej ani h se mavec kaj dobro obnaša, manj pa zda na navadnib travnikih. Kako pa mavec pomaga senožetim : ali da trava po njem bolj raste ali da se bela detelja zaplodi, katere se res na gipsanih senožetih več vidi, to se dosih- sosebno mai za gotovo povedati ne more. Ameriki i v Mirilandu, gnojé z velikim pridom njive, kjer tobak pridelujejo. Po vsem tem se vidi, da mavec posebno le takim ra8tlinam dobro tekne, ki imajo veliko nežnega in sočnatega perja in ste bii c, in očitno je tudi, da moč gipsa se posebno razodeva v obilniši rasti perja, s katero se pa tudi večidel obilniši zarod semena vjem a. Lastnost zemljišča. Vse skušnje pričajo y da tam dobro stori, kjer je mavec rahla, suha in ne plitva zemlja prhka, , 2) kjer se dobro gnoji, kjer že zemlja sama po sebi nima gipsa v sebi. Lahka, peščena zemljišča, ilovičin pesek, laporasta ilo- v suhih krajih in kjer je spodnji m vica, peščena apnica * y Namesti da pismeno odgovorimo gospodarju J. K. v naj damo odgovor v našem listu, da bere poduk vsak M. kdor ga potřebuje. y Vred. svet tak, da mokroto rad skozi spušča kjer se je moč gipsa najbolj potrdila. to je svet težek y ilovnat, moker in mrzel y tam Kjer je pa svet malo zdá gips, ali celó nič ali je včasih še škodljiv. Malo zda tudi na zeló slabih, izmolženih njivah. čeravno y ljisČe pripravno za gipsanje je sicer zem- Kraj in vreme. deželah. katere tako ležé. da y je zavolj bližnjih velicih gozdov ali vodá podne bje bolj mokrotno, se zamore kmetovalec vseiej bolj na korist mavca zanašati, kakor v suhih krajih. Od tod menda tudi pride, da na Angleškem, v severni Ameriki, v severni NemČiji in na Ceskem sploh gipsa prehvaliti ne morejo, v marsikaterih druzih deželah pa ne tako. e mokro vreme koj po tem nastopi > ko njiva gipsana bila, pomaga to gipsu hitro ga pa zadržuje. To je lahko razumeti. je moči se zbudi y Moč kedar sta obstojná njegova dela y susa gipsa se a p no in žveplena kislina v vodi y naj bo po dežji ali rosi raztopljena bila. Suh mavec je mrtva stvar, oživi raztopivši in razkrojivši njegova voda ga se obstojná dela. Velike plohe pa niso dobre. Kako in kdaj gre gipsati? Za deteljo in de- telji enake rastline je takrat najbolji, ko so spomladi do palce (cole) visoke izrastle in da že popolnoma pokrivajo s perjiČem zemljo. Poprej in pozneje ni tako dobro. Vendar nekatere skušnje učé, da tudi na pozno jesen in pozimi včasih tekne. Zgodaj zjutraj ali na večer — pravijo — je najbolje gipsati, da na rosném perjiču ostane gips; drugi pa pravijo, da na tem ni nič ležeče, ali ostane na perji ali ne, in podpirajo to misel s tem, da tudi s semenom vred se dá gips sejati. Kakosen naj je gips in v kolikošni meri? Navadno se jemlje gips, kakoršen se iz zemlje kopá, da se v droben prah zmelje. Cem bolj je prah droben, tem bolji je, ker se hitrejši raztopi. ^.gani gips se loči od nežganega , da nima nič svoje vode v sebi, kakor uni, ki v 100 funtih ima 20 funtov vode. gan je tedaj zatega voljo za del močnejši zato , ker je vodo zgubil. Novih lastnosti pa gips, če je žgan bil, ne dobi tako kakor apno, katero žgano ojstro, razjedno postane. Ker tedaj nežgani gips ni drugaČen od žganega, bolj kaže kmetovalcem navadni nežgani mavec rabiti, ker je bolji kup od žganega. Prava mera gipsa za oral (job) se računi na pol- drugi cent ali 2 centa. Kar se ga čez to mero potresa na oral, je potrata. Lastnosti in moč mavca. čist, ima v 100 funtih 32 V2 funtov apna Mavec 46 V y y 2 ako je funtov žveplene kialine (hudičevega olja) in 21 funtov vode. jim konjem navadno vsak dan v vodi Raztopljiv je , kakor smo že rekli, gipsa potřebuje 460 delov, da se raztopi. ) toda del prés dajejo med klajo. po funta íanénih Ker v vseh rastlinah najdemo nekoliko apna in tega očitno, da sta apno in zve- « žveplene kisline, je iz plena kislina potrebna za rast rastlinam. Očitno je tedaj iz tega tudi, da je zemljišce nerodovitno, kjer zemlja teh redivnih stvari v sebi nima. Ce pa takému zemljisču gipsa damo, mu damo rastlinam to, česar potrebujejo. Ako pa zemljišce Gospodarske novice * Nova turšična bolezen novica, da v več krajih Ogerskeg mnozih časnikjh gré skeg y Koroškega, Kranjskega *) i. t Hrvaškega, boleha turšica damo rodovitnost, ker (koruza). Perje prihaja rumenkasto, stéblo začne veneti in ne stavlja storžev Ž£vsamo po sebi gipsa ima (in večidel vsa zemljišča je krivo te prikazni ga imajo), je gipsanje nepotrebno Mnogo se > ker ze ima kar nove turšične bolezni pa V se ugibalo, kaj neki Našli le zdaj so zapazili vzrok so da ga A LU aj kj jy JW gl^on nj uvj/vt* VMUV^ »v«. «V * j ' w vm4uivuv uhavcjua« A.1C4 0U OU y ua j G uurva , k\ uiuaj mu damo, druzih gnojivnih stvari razun apna in žvep- vidljiva, višnjeva uš, ki se v veliki množini prime pod neka ko maj lene kisline pa gips v sebi nima. Mavec pa je tudi takrat korišten za zemljišče mlj gl en del od sebe, namreč apno, zemljišču dá dar ako zemlja apna nima v sebi ali premalo, gips y ke- steblo veneti mora korenine in njen sok popiva Da Je baja pa je ta uš Niki 7 tako > da ta mrčes, kakor na njeni gla drugod se na turšici ne na- korenini. Plodna tako, da je je kmalu kakor oskrbnik apna, rastlinam zeló korišten > se, da je vzrok te nove prikazni letosnj njiva pol Misli 9 lika suša se vidi iz tega, da tište rastline, za katere je gips naj- katera v nekaterih krajih neprenehoma že par mesecev bolji, imajo posebno veliko apna v sebi. Priča tega so, da v 100Ó funtih detelje je 18 do 20 funtov, v zrelem grahu, grahorki itd. je 14 do 16 funtov, v oger- žita in sploh bilja pa šici 12 do 13 funtov apna, imajo v 1000 funtih ali funtov apna delu Mavec pa more tudi po svojem drugem obstojrem > namreč po pi k 7 zemljiščem kori sten biti ako zemlja nima nič ali premalo v bi Priča tega so tište skušnje, po katerih se je pokazalo da tudi druge soli, ki imajo žepleno kialino v S3 7 7 apna pa celó nič, kakor na priliko železni vitriol, imajo enako redivno moč v sebi, kakor gips, s katerimi v vec krajih pri detelji namestujejo gips Mavec pa po žvepleni kislini more še po Ireh potih rastlinam korišten biti: in ga iz zraka vleče v zemljo; in ga zadržuje, da on srka amonijak on veže amonijak iz zemlje izpuhteti ne more; on r^azvezuje amonijak, ker razkrojuje obstojné dele prstí. Ce je tedaj, kakor smo gori rekli, gips rastlinam živež 7 ker jim naravnost daje žvepleno kislino in apno, moramo tudi vedeti, da jim je po svoji žvepleni kislini tudi zato korišten, ker ona nabira, veže in razve-zuje tudi druge stvari (amonijak), ki so red/vne. e je tedaj gips od ene stani oskrbnik apna in žveplene kisHne, je od druge tudi osrbnik amonijaka. e tedaj ob kratkem hočemo popisati moČ gipsa, bi smeli reči takole : Redivna moč mavca obstoji posebno v žvepleni kislini (hudičevem olju), katera od ene strani v prsti amonijak razvezuje in ga rastlinam takrat podaja, kedar izdeluje perje in steblica, — od druge strani pa v rastlinah moč izbuja ali množi, da morejo amonijak iz zraka srkati, kedar jim je že obilo nježnega in soČ-natega perjiČa izrastlo. traj Strašni nasledki živinske bolezni. Strašna nesreča se je zgodila po vžitém mesu neke krave, ki je bila za vrancnim prisadom (Milzbrand) bolna daš nj mestu W na Saksonskem mesar zaklal kravo z imenovano boleznij on-in meso po navadi razprodal mestjanom. Po povžitem tem mesu okoli 80 ljudi zbolelo 7 med katerimi so do onega časa ko ► , jo bila ta nesreća prvikrat razgL-ocu«, odraščeni ljudje in en otrok umrli. Vse mesto je trn razburj 7 kajti v smrtni nevarnosti je se mnogo dru zih ljudi, ki so od tega mesa kaj povžili. Preiskava e bila kri mrtvih vsa ostru- umrlih je pokazala 7 da Sodnija je dala mesarja hipoma zapret pena preiskava bo razodela in dali kako bila omenjena krava zaklana ali po ogledu mesogleda ali brez tega ogleda skrivaj 77 Novice" so že večkrat svojim bralcem raz- kladale grozno nevarnost, če člověk od goveđi ali pre šičev, ki so za vrančnim prisadom zboleli, meso, kri v klobasah ali kaj druzeg večkrat poročale o tacih od jih povžije Tudi so ze mezne ljudi take dogodb rečah, ki so zadele posa 7 da k mesto v smrtni nevarnosti, nismo še doživeli ta žalostna dogodba našim Naj bi ljudém svarilo bila, da ne dadó zaklati take živine in potem jo povžiti, kajti tista kakor g!j črna in kakor kolomaz (šmir) gosta kri 7 ki se po žilicah zasede v meso in ves drob, je strašen strup člověku Ker pa vrančni priaad zlasti polet o budi vroČini živini navadna bolezen 7 zato treba . da posebno o poletinakem čaau paziti na meaarje ne zakoljejo kake take bolne živine ali da je zanikerni goapodarji ne dadó natihoma zaklati in mesa, ker ga prodati ne smejo, ne osolijo, posušijo in za domaći vžitek porabijo. * Gospodarske skušnje. Rman (Schafgarbe) po mnozih skušnjah přežene muhe in brencelj konjem in drugi živini tako gotovo, da to zelišče, ki ga vsak pastir pozná raste 7 eljá povsod za včasih hudo nadlegujejo jboljo pomoč zoper mrčese, ki živino * Da konj dobij lepo svitlo dlakOy naj se jim, predno nastopi spomlad in predno nastopi jesen, kedar konji ■ 1t----r- wi-------— j dlako menjajo, vsak teden dvakrat ali trikrat pe- nšče 1 a n e n e g m skuha v taka lanena voda mlačna skozi litrih vode tedne piti daje 7 m Slovstvene stvari. dr. na 40. odborové seje „Matice Slovenske V Ljubljani 30. julija 1877. Ko se je zbralo 12 odbornikov, «k Ie predsednik Bleiweis pozdravil došle gospode in z ozirom točko dnevnega reda jih vprašal : ali hoté, da se po časnikih že razglašeni zapisnik zadnje (39.) od- * Angleži, o katerih vemo, da so izvrstni konjerejci, svo- tej uši turšici toliko škodljivi. Do sedaj nimamo iz Kranjskega še nobenih poročil o Vred. 253 borove seje bere ali ne, se ve da vsacemu odborniku je zapisnik na razpolaganje v pisarni Matičini odprt. Soglasni sklep je bil, da se čitanje opusti. dela in tudi zato ne, ker gg. pregledniki se niso vsega pregledali 13. Gosp prof. Fr Šuklje je poslal životopis Potem poroča odbornik in „Matice" tajnik A. Pra- „Palackega", ki se je po sklepu odseka za izdavanj protnik o različnih Matičnih zadevah tako le: 77 7 Od zadnje odborové seje, ki je bila 21. februarja pristopili so k „ knjig gosp. prof. Vavrů-u izročil v pregled t. Anton, kaplan v Mokronogu Matici" ti-le gospodje : Zlogar 14 7 Lokar Jožef, pisar pri slednj 15 Gosp. Terstenjak je za Letopis poslal po svoj spis „Slovanski elementi v Venetsčini Gosp dr. Gest odhajaje iz Škofj Loke kmetijski družbi v Ljubljani, — Muri Anzelm, trgovec priporoča za tamkajšnjega poverjenika gospoda župana z lesom na Koroškem Jezeru 7 profesor na Dunaji Stritar Jožef, c. kr. Mobarj gimn. v Višnji gori Kočevskem, 7 Lavtar Valentin 7 7 kaplan 16 Gosp prof Urb 7 Gerzin Matija, kaplan pri Fari na Costovem životop pos rokop o nica v Blagovici, Laški dekaniji, Užnik Ivan, profesor na realki v Trstu , — šolska knjiž- Flego Peter, škofov kaplan v Trstu v Obran Lovro , kaplan v Dolu v 17 Ptuj 7 Gosp pošilj Miha Lendovšek kapi katehet 7 7 dr. Arko Anton, okrajni zdravnik v Puši Tomaž. rokodelec v Doberlevesi Škofj i Loki Skofji Loki in Omers Jožef, duhovnik v Trstu. je sedaj zadnja številka 3124. Mohar Blaž, posestnik in župan v tako le Kar je bilo v zbraně spise Val. Orožn a adnj seji naročeno, dovršilo se je 1 bili Gospodje Parapat, Raič^in Trstenjak so glavni knjigi slov." Napro naprošeni, naj sestavijo náčrt „Casop Mat svete je potem odsek za izdavanj gospodje so to storili ; njihove na- Umrl je prof. Ivan Tušek, velecenjeni slovenski obravnaval in določil knjig » # seji maja da se prvi list znanstvenega ča pisatelj in bivši tajnik „Matice". Naj mu blag spomin sopisa dá na svitlo in zarad tega po časnikih napravi ostane v zgodovini Matičini ! Izmed dopisov, ki jih je „Maticať sprejela, navajamo: i zadnji čas P na naročbo in za mernih člankov Do danes se pridobitev časopisu pn- za ta list oglasilo 71 naročnikov, izmed katerih so nekateri tudi že na- Gosp. Matija Dobršek, notarski koncipijent v ročnino vplačali vkup 24 gold. 50 kr Kozjem, nasvetuje, naj se v prihodnje tištim udom ka- Mnog naroč nikov pa je odboru razodelo misel, naj se s tem listom teri se za to ogiasé in stroške plačajo, trdo vezane počaka do novega leta, do tistega časa pa naj se naroč- prosi knjige pošiljajo. 2. Prvosednik c. kr. deželne sodnije v Ljubljani , .da bi se knjižnici Ljubljanske kaz ni In i ce podarilo primernih Matičinih knjig. . Fr. Koke pošilja na ogled z Dunaja prve iz-tise novih zemljevidov, kateri so jako lično izde- J/V VVI uvv v» v/ «j v/ » V^V^ A VVVf ^ v/ III U UV^ niki še enkrat vabijo, da se jih glas časop s podporo Matice mogel izhajati vsaj toliko > da stavlj 77 Potovanj e okol Hostnik. Rokopis „Zgod t v 80 dneh pre , in prosi, naj se mu izplača zaostali dolg. jo je pisal prof. Julij slovenskega slovstva t ki 4. Gosp. Gašper Kri žni k v Motniku pošilja 25 -v Al n m/\ v\ nu r\ V\ 1 n ftin i ( m rf n A vin n vm Vv v\ m n rt 1 i n izdavanje knjig povrnil pisatelj Kleinmay z íifciujvi aujig vi uit ptoaticiju ct Želji/, uoj u i ju pic" edil in dopolnil; isto tako je odsek tudi vkrenil o 7 odsek za naj bi pre pisanih pól „narodnega blaga", največ raznih pravlic, Koroških narodnih pesmah ki jih je nabral v Motniku na, Vranskem in v Tuhinju 7 Odsek za izdavanje knjig nasvetuje, naj bi se in želi za svoj trud nagrade. 5. AkademiČno literarno društvo „Hrvať < mentinum) v Pragi prosi, en iztis vsake izdane knjige. (Cle Parapatovemu spisu o Fr. Andr da bi mu „Matica" poslala nekoliko slik v Letopisu, vrednost dél tega umetnika natisnilo da se svetu pokaže velika Životopis dr. Cos te se že za natis pripravlj Učiteljsko društvo za Slovenski Stajer da bi se zaostale knjige (5. udov) podarile uči- tudi podoba dr. Coste je že gotova 7 prosi, u® Ul OVJ Cl €»vs»v«*w —"J. teljski knjižnici v Ljutomeru. Zagrebškeg gosp Gosp. Fr. Sumi nasvetuje, da bi Matica izdala djansko Rusko slovnico in sicer po nemški „ Prak-tisch-theoretischer Lehrgang der russischen Schrift- und Umgangssprache nach der Robertson'schen Methode". Gospá Lujiza Pesjakova izroča svoj roko vatska slovnica" dal se je v pregled g. prof. Žakelj prof. Marna rokop 77 M Cigalet Hr- L in Knjige za leto 1877. se pridno tiskaj , je natisnenega že 8 pol 7) ki bode obširen Tudi Letop u 7 mije vidi bodo kmalu gotovi (Konec prihodnjič.) pis „V gUAUU 1U JJIOV, UM JV ^li^lUTljVUU ,, UA HV1VI «« ćiti svoje izbrane izvirne poetične in prozaične spise v gozdu « in piše, da je pripravljena „Matici" izro- Gosp. Bož. Raič pošilja za 77 asopis Matice Šolske stvari. slovenske" dva spisa 10. Gosp. Fr. Hubad, profesor v Ptuji, pošilja za „Letopis" dva prevoda gani na Crnigori") 17 gOVlOl . „outv iu „1. iiObga UC» uiuiguu , IU unuu«uj«| da namerava posloveniti dobroznano italijanski roman ? 97 Sok << in Praznik pravoslavnosti", „ Ci-Verske razmere v Bosni in Herce V Prisega na Crnigori", in naznanja, Solska poročila koncem letošnjega šolskega leta. 27. Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in G'ôrz 1877. g* 77 Matica" ho- Manzovijev ,,I promessi sposi", ako bi tela natisniti. 11. Smithsonianov ustav iz Wašingtona v Ameriki piše, da je prejel lanske Matičine knjige, za katere izreka svoje hvaležno pripoznanje. Znanstveni spisi v tem sporočilu so spisal : 1) „Neug chische Volkslieder in deutscber Uebersetzung" A. Luber; 2) „Popravki in dostavki k lánskému spisu": „0 določevanji časa, poldnevnika itd."; spisal M. Vodu sek. — dr 12. prof, Šolska statistika kaže to Gosp. Fr. Peter lin vprasa, kaj je z njegovo Pripravlj za obe srednji šoli (gimn. in realko) je zbirko narodnih povedek, ki jih je leta 1871. „Matici" imela konec leta 54 (slov.) učencev. Prvi gimnazijski poslal in ki jih je v pregled dobil gosp. dr. Krek v razred je bil na oddelka delj vseh Gradcu. Odgovorilo se mu je, da do sedaj se narodno dih je bilo 272 učencev; Slovencev 130, Italij blago še ni moglo za natis pripraviti, ker to dá veliko Nemcev 24 (prav za prav 14; razre 118 ostali so se menda dali 7 254 zapisati za Nemce). Razen obligatnih predmetov se emirov strahu. Čudovito, vendar čudovito je to! _ ■ A % * A m. ^ 41 A ■ a A A % ta m - - - - ^ * IM je učila italijanščina za Neitalijane in slovenščina za Kazančič je iz svojega ) Neslovence je, da sta imela oba italijanska tečaja samo 14 učencev, slišal, kako zmagcTslavno Vreščé oba slovenska pa celó stranskega zakotja videi, da se vsak teh 2 jezikov v 2 tečajih. (Čudno neumorno jate za jatami podé k serajlu, že dvakrat je uporniki, kako se stenografija f petje ) njih učencev). Učila seje dalje vrisek razgrinja po zraku, lahko' torej mane roci in prostoročno risanje in slednjič telo- radostno trdi: „Zgodilo se je! pregovoril je Branko- _ 1 ^ À? V n_______• _ _ __y# i _ 1 •__•____• / 1 • •iii • • i • • i r^ % Profesorjev, učiteljev in vadstvo (poslednje poleti), suplentov je bilo 18, katerih eden je stalno odpuščen (kot šoiski nadzornik), dva sta bila bolehna (1 teh je umri), 5 je bilo suplentov. nažiji v 1. semestru 1300 vica, da je izdai domovino, in z ? izdaja pogubila bode tudi njega izdajo je zmogel Srb- in umori > 1z- sko dala ga bode njegovih vojščakov blaznost, poginil bode Solnina je znesla na gim- pod njihovimi meči in buzdovami, kakor kak pes J — — ("5*UJIUVYIU1» ui^ui iu uuúuu Youji , ivatvui. aaa pos , « semestru 1136 gold., nihče ne bode z vedel, na katero stran so vetrovi raz-skup tedaj 2436; v pripravljavnici pa v oběh semeatrih nesli prah trupa Bajazetovega, ki je samega sebe zval 307 gld. 50 kr. Stipendiji znašajo 4968 gld. 58 kr. liderima. Božja pravica in Kriščeve vere slava je to » vv - » - ~ ~ -j • -UMUMJV O "" xiuviiui«! JLiUûja piaviva iu iv uo^dvo vcic oiaym jo i Gimnazij ima tudi svoj pomoćni zalog znašajoč 2500 da nje vragi davijo drug drugega, hahoj !" — vskriknil gold, (nominalnih), od katerih spada 1600 gold, sebnemu „grof Gyulai jevemu" zalogu. po- V „Andre- je jako, popolnoma je bil zabil, kdé tako neprilično uzde prepušča svojej jišči" je 47 gimn. učencev. — Učni pomočki so stali 892 gl., je tudi kedo začul ga, radosti; al to trenotje bi bil smei knezo-nadškofovo-Werdenberškem zavodu) še glasnejše krikati, pa bi nihče ne bil slišal ga > a da botaniškega vrta vzdrževanje pa 50 gld. njim vred vriščé veroval bi bil, da kavrin sam z 7 a hahoj ! t« )) 17. Jahresbericht der k. k. Oberrealschule in Gorz 1877. bode tako brzo Bisurman mori Bisurmana, kedo bi se kriknil je Kazančič bil nadej al, da a še danes Srbska slavila svoje vsta- Na čelu temu sporočilu nahajamo za veščake in nevešcake jako mikavni obširni spis g. prof. Fr. Er-j a v e c - a : „ schaft Gôrz" jih ta spis 82. Vvod pravi razpravi je popis Goriške Die malakologischen Verhaltnisse der Graf Od 114 straní, ki jih šteje letnik, obsega jenje?!" — začudil se je radostno preverjen in obrnil v Jefrema. Ta je bil hladnejši nego vojvoda, prikimal je z da je to poslednji dan pa bode po trinajstih opomnil: „Sam vidim f dežele, katero je g. profesor večkrat vso přehodil. Učiteljev je imela viša realka 16; med temi direktor in profesorjev (1 odpuščen) ; suplentje so bili 4. glavo in sultanu in njegovih letih danes Srbské slave prvi dan, tega ne znam. Kaj začne Srbski ljud, ker je njegove vojšČake Bajazet od- tovarišev; ali Ne- zapovedani predmeti so tisti, kakor na gimnaziji s tem razločkom, da slov. tečaja za Neslovence ni bilo (gotovo zarad pomanjkanja poslušalcev), pa tudi v itali- Po narod- peljal iz domovine sebi na prid? Kaj začnó vojsčaki v daleki tujini, kristijanstvo sredi najgrozovitejsih so ) vražnikov, brez vodnikov ?" » Ali brez vodnikov?!" janském tečaji so bili samo 4 prostovoljci. in ponosno je vsklonil glavo. začudil se je vojvoda nosti je bilo v vseh 7 razredih 30 Nemcev, 127 Itali janov in 40 Slovencev, skup 197 >> Vojvoda, ti ne znaš. da midva morebiti ne bodeva ucencev; v pnprav- nikoli več videla svojih bratov; mesto je zaprto ljavnici pa (katera služi, kakor gimnazijska, obema sred- si slišal. pazi ) ) ti besneži" > saj dejal je in pokazal upor- njima šolama) je bilo 87 učencev (6 Nemcev in 81 Ita-lijanov). — Solnina znaša v obeh semestrih s priprav-ljavnico vred 2264 gold. 50 kr. — Štipendijev je samo niške jate, ki so o glušečem vrišči korak za korakom pomikale se naprej , pa zadržane pomaknile se nazaj, kakor voda, ki se kroži v vrtinci » besnežiu 210 gold. Za vsakošne uČne pomočke se je potrošilo govoril je Jefrem j> slavili bodo svojo zmago s pobo- 1200 gld. Pridejan je letopisu pregled meteorologičnih opazovanj v 1. 1876. na Goriskem opazovališČu. jem ubogih kristijanov, kolikor jih najdejo v Brusi, a ne daj Bog, da bi naše brate tam v taboru poplavil njih naval!" * IzNovomesta dosel je vredništvu iz častitih rok pojasnilo, da zarad bistvenih o vir v slovenskem jeziku za letošnje šolsko poročilo gimnazije Novomeške že izbrani članek ni přišel na svitlo, da tedaj po >> Ali so babe!" razhudil se je Kazančič a za- kaj zaničuješ svoj narod, da bi mogel vdati se taki surovi množini?" — poprašal je, kar iskrile so se mu oči. j) Saj je že vdal se enkrat" ki gre takem pritožba Novičnega referenta v 31. listu na to, da „veje slovenščini nemili veter" dandanes v šolah, vsaj za gimnazijo Novomeško ni upravičena. zančič Tej surovini se ni vdal še nikoli" oponesel je Jefrem. odbil je Ka- » potlačila jih je izdaja lastnih bratov t kate- rim je slaboglasni Brankovič bil načelnik. ta, ki je slavo in Zabavno berilo. osnoval izdajo, Bajazet, pa ta, ki je zavrgel sužnost odbrat si, Lazarjevič, morda že zdaj le izdihu-jeta vsak svojo dušo." >> Cuj in vojvodo potegnil za levjo kožo, ki mu je visela ob kaj je to, vojvoda? a poprašal je Jefrem Angora. Zgodovinski - romantičen obraz pleČih da je zavehral Kazančič. Od serajla, kjer je došlé razsajal najsilnejši hrup, ništa slišala ničesar več, in tudi ti, ki so se tlačili in gnali serajlu ) pa ) so še daleč bili, i ti so umolknili, (Dalje.) Sultan pa zmirom lenobo pase v svojih sobanah, ni mu na mari svakovo svarilo, ne oznanilo vernega age, kateri je svojo vest in svoj nasvèt moral platiti se smrtjo, ki mu je prizadela jo baš roka tega gospoda nehali so se riniti naprej grozo prešinila vse vrste. 7 beseda „padišah!" je bila z to je „Ubili so ga, zdaj pa jih je strah krvavega čina, to!" Jefrem ni opomnil ničesar, dvomljivo je odmajeval opomnil je Kazančič brzo. z glavo , kajti ni se mu ta nagli spremin zdel 7 da je tega 77 despota u (samosilnika), kateremu na ljubo je bo- nastopek zmagi, ki bi bila raji razmnožila njih běsnost; jeval in krvavěl v nerazmernem boji; že prodirajo sipi ali so zadeli na kako neprestopno težavo ali pa so (pfeil) in střeli v sultanove sobane, pa še zmirom gnjije, ne mara popolnoma onemogli? znal je, Bisurman morda je že potratil vse svoje telesne in duševne moči kakor se hitro blasniški besno razvname, da se taks o samopašnih radovankah, ali pa se posmehuje svojih urno zopet zaziblje v največo nemoč. 255 A ni ae kanil. Že so bili sicer ovladali prvo in drugo dvorišče; že je le slabo še branila se verna sultanova straža njih navalu na tretjem in poslednjem dvo-rišči, od kodar bi se bili lahko brezi vsakojakega upora razkropili po vsem serajlu , da bi bili davili in morili po njem ; že so njih strele prodirale v sultanove so-bane, a ker so brzo, gotovo zmago videli že pred seboj, slavili so jo pred koncem boja s takim hrupom, da mu čiovek ne more primeriti ničesar, ni tigrovega rijevenja, ko plane na svojo žrtvo, ta pa omaguje pod njim. Ali nenadoma so utihnili, orožje omaguje, roke omahujó, oči se bulijo , glave se nagibljejo naprej , kakor bi se jim bila nenadoma prikazala kaka pošast, in o grozi kričé: „Padišah!" Marsikedó je o svoji slučajni omamljenosti zgrudil se na tla med druge trupe, stražo je bila ojačila sultanova navzočnost in uporniška bojazen, zato je z novo močjo planila na nje ter osvetila se jim zbog mnogih padlih tovarišev. Nihče se ne brani straži, njenemu streljanju , vsakdo je raji iskal, kako in kodi bi po-begnil nazaj, ali poslednji so pot jézili prednjejšim, mnogo, jako mnogo je poleglo jih, predno so najposled-nejše jate zvedele, predno je po mestu razgrnila se upornikom strašna vest, da je prikazal se — ,,padišah, padišah sam!" Orožje mečejo proč, tlačijo se jih celi korušlji nazaj, da marsikdo, ko prostor dobi okrog sebe, zdruz-njen in mrtev zgrudi se na zemljo. Bajazet sedi na konji in mirno caka na čelu svojim emirom in vojvodom, kedaj bodo vrata vsaj toliko prazna, da bi mogel odjezditi skozi nja; zdi se člověku, da je hladan, kakor bi ne zadevala njega morija, ki jo motri; ali nenehoma nateza svojo brado, to, pa njegovo iskro okó, ki tako, kakor kak živ ogel igra mu v očnicah, priča buro, da razsaja v njegovi notrini. Naposled so vrata bila prazna, le trupla so ležala okrog, krila so tla, kakor kak tlak, Bajazet je zbodel konja in sè svojim spremstvom vred je dirjal na vso sapo naprej ; skakala so konjska kopita po trupih!, pod njih težo hrskne zdaj kak črep, zdaj se odpró kake prsi in zazije njih notrina, a okrog mnogih kopit se motajo čreva, kakor kake krvave vrvi; Bajazet je pri-jezdil na sredo dvorišča, od kodar ni polovica uporni-kov ni pobegnila še. (Dal. prib.) Mnogovrstne novice, * Nekaj malega o živenji Njih Veličanstva našega cesarja Franca Jožef a /. — Ker so unidan nam „Novice" poročale, kako živijo sv. oče papež, naj povedó svojim bralcem tudi, kako živi presv. naš cesar. Pozimi naš cesar vstaja ob 6. zjutraj, piše M. P. v Dunajském „Welt-Blattu", po leti pa blezu ob petih. Njegova postelja je priprosta, brezi vsakoršne „draperije", navadno počivališče. Pri postelji ima majhno mizico, na njej stoji križ in ropotačica (wecker). Ta ropotačica je navita vselej, kedar Njih Veličanstvo sklene, da pojde na lov; o takih prilikah vstane vsak pot o raném jutru. Duri v spalnico so ponoči odprte, stoprv v sosedni sobi gori svetilnica, v tej sobi spí posteljnik (kammerdiener). Po deveti uri zvečer gre cesar spat, če ne slaví kake dvorske svečanosti, ali pa, Če ne gre v gledališče; o posebnih prilikah hišini pové, kedaj želi vstati, zato da zná, kedaj mora zajutrek prirediti. Ta hišina je neka poštama vdova gospá, nje soprog je bil poštar Capek, služil je cesarjevega očeta, pa je umorila ga neka ne-sreča — in cesar je zapušČeno vdovico vzel v svojo službo , dobrotna cesarica pa je v svoje varstvo vzela nje osirotela otroka in oba dala v žensko odgojilnico v Debling-u. Vsled navadnega zakona nosi ta hišina zmi- rom črno obleko, pa bel zastor, drugače oblečena ne sme biti, kedar je v službi. Poleg tega mora pokorna biti ostrému ukazu, da nikakor ne smé ogovarjati cesarja, temuč, če jo pokliče zvonec, mora tiho prikloniti se Njih veličanstvu, ko stopi čez prag njegove spalnice, in čakati, kaj jej ukaže. Tretji ukaz, ki mora verno biti mu vse bližnje cesarjevo služništvo, ta je le-ta, da noben služnik ne smé ne v svojem imeni, ne v imeni koga drugega nikakoršne prošnje ni uatmeno razodeti, ni pismeno oddati cesarju. Temu zakonu mora pokoren biti tudi životni služnik (leibkammerdiener), stari Hah-nekamp, ki že mnogo let služi cesarja in ga spremlja o vseh popotovanjih. Hahnekamp je poštena Dunajska duša, z njim se cesar nemški razgovarja, njegovih tovarišev eden pa je Čeh, eden Oger; Njih veličanstvo se s Cehom razgovarja češki, z Ogri ogerski, trdé, da zato, da stanovitno govori jezike glavnih narodov v s voj i mnogojezični carevini. Hahnekamp se ponaša s posebnim zaupanjem, ki ga ima cesar do njega; cesar se z njim, predno se leže spat, rad razgovarja nekoliko minut. Najraji govori z njim o vremenu bodoČega dné. Cesarju je precej dosta do tega, ker pozná oblake in ume meteorologične prikazni; rad zvečer, kedar spi na Dunaji, stopi na pomole „Bellaria Rampe" in okó opré proti gorovju, pa pové, kako bode vreme druzega dne. Predno gré cesar spat, vselej poklekne in tiho moli in odmoli svojo večerno molitev. V tem nihče ne sme stopiti v spalnico, ter ga motiti. Te verske pobožnosti nikoli ne opustí, ali je domá ali na poti. Ko se cesar slači, ne smé mu pomagati nihče , svojo toaleto spreminja urno tako, da to iznenadja člověka ; Njih Veličanstvo dobro zna, da red je vsega živenja duša: vo-jaški natančno obleko vselej položi na tišti prostor, kjer je vajen, da jo drugo jutro najde osnaženo. Varčne čitatelje, vse takove, ki imajo sami radi vse v redu, zanimalo bode gotovo tudi to, da zvedó, da ima cesar najoatančnejši red tudi v spreminjavi podnevne in ponoćne obleke. — Cesar nima rad nikakoršne „medicine", a če malo oboli, zdravi se s posebno zmernostjo, pa z domaČimi zdravili. * Koliko je ljudstva na zemlji? — Prebivalcev na zemlji šteje se sedaj 1 bilijon, 423 milijonov in 817.000, tedaj biva počez 28 ljudi na štirjaški milji. Evropa ima 309 milijonov in 178.000 ljudi, Azija 824 milijonov in 548.000, Afrika 199 milijonov in 921.600, Avstralija 4 milijone jn 748.600, Amerika pa 85 milijonov in 519.800. Število prebivalstva se je leta 1876. od leta 1875. pomnožilo za kakih 27 milijonov. Prebivalci raznih Evrop ej skih držav se razdelijo tako-le: Nem čij a ima 42 milijonov in 723.249, Av-stro-Ogerska 37 milijonov in 700.000, S vica 2 mi-lijona in 669.147, Holandija 3 milijone in 809.527, Belgija 5 milijonov in 336.634, Luksemburg ima 205.153, Evropska Rusija 71 milijonov in 730.882, Švedija 4 milijone in 383.291, Norvegija 1 milijon in 802.882, Dansko 1 milijon in 903.000, Francoska 36 milijonov in 102.921, Vélika Britanija 35 milijonov in 450.000, Š pani ja 16 milijonov in 551.647, Portugalsko 4 milijone in 298.881, Italija 27 milijonov in 482.174, Monaco 5741, republica A u dor a 12.000, Evrope j ska Turčija8 milijonov in 500.000, Rumuunija 5 milijonov in 73.000, Srbija 1 milijon in 377.060, Crnagora 190.000, Grška 1 milijon in 457.984 prebivalcev. Število prebivalcev Turčije v Evropi, Aziji in Afriki znaša 47 milijonov in 600.000, od katerih jih pride na Egipet, Tripolis in Tunis 20 milijonov in 500.000, na Azijo pa 13 milijonov. Rusija ima v Evropi in Aziji skupaj 86 milijonov in 586.000 ljudi; to število kaže, da je v Rusiji od 1875. leta 900.000 duš več. Prebivalstvo Britiške Indije 250 znaša 289 milijonov, v Kini 405 milijonov in v Japanu 33 milijonov in 299.014. Mesto London ima milijone in 489.428 prebivalcev, Pariz 851.792, Novi-JorkinBroklin 1 milijon in 535.622 milijon in začeli Po omahovajoči notranji politiki Cislajtanije do 1873. je Magjarom še bolj greben zrastel, tako da so misliti, da so v Avatro Ogerski gospodje oni. ) Se vé, da se je tem sanjarijam merodajnih krogov B ero lin 1 milijon in 45.000, Dunaj pa 1 milijon in Ogerskib pridružilo še mnogo drugih napak in slabosti 7 Po „statistische 1999 prebivalcev. * Število duhovŠČine v Avstriji. Monatschrift" je leta 1875. bilo v Avstriji svetne du-hovščine (to je, duhovščine zunaj samostanov) 19.003 z vštetimi bogoslovci ; 88 pa je bilo vojaških duhovnov. Viših škofij šteje Avstrija 9 katoiiških, 1 pa Grško- orientališke cerkve, orientaliških 24, škofij katoiiških in Grsko- latinsko katoliška general-vikarijata, skupaj z 8649 farami, 1846 lokalijami, 1678 semi- naristov v 32 serainiščih in 76 seminaristov zunaj se-minišč. Od leta 1870. se je število far pomnožilo, in sicer latinskega in armeniškega obreda za 101 namrec od 6567 na število far grškega obreda za dve ; namrec od 1427 na 1429 7 število grško-orientališkega obreda za 25, namreč od 316 na 341. Vzrok te pom- nožitve izvira iz tega, da so se lokalije spremenile v fare in da so se tudi ustanovile novev duhovnije. Grozna vroČina na juznem Spanjskem. dašnji časniki poročajo , da je zdaj na južnem Spanjskem taka vročina, da tiči po zraku komaj še leteti * On- 7 ki Je morejo; v mestu Se v i la pa se topi ulični tlak iz zemeljske smole (asfalta) narejen. * Luna bo mrknila 23. dne t. m. tako popolnem, kakor je mrknila letos 27. svečana. Začne se 50 minut čez 9. uro, najboij temna bo luna 48 minut po 11. uri 7 konec mrknenja pa je 46 minut po dveh druzega jutra. Politične stvari. Ogerske finančně in druge razmere pa pre- vzetnost Magjarska. Leta 1873. je vodja splošne Ogerske kreditne izdal spomenico v kateri se banke. pl. Weninger nahaja ta-le stavek: ' Če se Ogerska zbornica o sedanji finančni zadregi popolnoma preteklosti ne odpové, bo le pokazala, da Magjarski narod nima prav nobene zmožnosti osnovati in vzdržavati države, kakoršna mora biti dandanes. Vzrok finančnib zadreg na Ogerskem je svoje moči sami previsoko cenijo. Te napake pri to, da a nas nimajo posamezni, ne ta ali ona stranka, ampak mi vsi jo imamo. Te popolnoma resnične besede je Ogersko časni-karstvo pač oni čas cenilo; nadjati se je bilo zato, da bo nesreČna finančna politika Lonyayeva končana z nje- govim odstopom. Tudi 1875. umrli Horn 7 ki je mnogo pečal z umnim narodnim gospodarstvom 7 se Je med temi prva je znana lenoba Magjarskega naroda. Dandanes se mnogo govori o razmerah na Turškem in splošno mnenje je to, da delà v na ljudstva ondi so uboge „raje" (kristjani). Pravijo , da je Turek dober 7 dober lovec, sèm ter tjè celó dober trgovec al ni, ker je glavna slaba laat- vojak da za nobeno pravo delo nost njegova lenoba. Prepričat se tega pa ni treba iti do Marice ali Bospora, vsaj tudi zemlja ob Donavi od vtoka Litave do Orsove in polje ob Tisi kaže nam isto. Ni nas volja preiskavati, ali so Magjari pri- jatelji Turkov zavoljo te obema narodoma enake last- nosti, ali zavoljo kaj druzega; eno pa je gotovo 7 nam- rec to, da so kraji, kjer prebiva čisto Magjarsko pleme, popolnoma podobni puščavam na Turškem. Zavoljo te lastnosti gre Ogerska država vkljub prizadevam posa-mesnih previdnejših mož zmiraj navzdol in bo najbrže skoro prišlo na kant. Kako je stala Ogerska še 1. 1867. in kako stoji zdaj! Imela je dobre uradnike, dosti dobro policijo in pred vsem krepek finančen stan. Ce se pa dandanes 7 kaže se revščina in ogledajo razmere na Ogerskem usmiljenja vredno stanje. Ogerska prevzetnost je brž po sklepu Avstro Ogerske pogodbe vse o Bachovi in Schmerlingovi dobi ondi postavljene Avstrijske uradnike pregnala in s tem skazila ter razrušila vse uradništvo. Na njihovo mesto so prišli ljudje, katerih zasluga je bila edina ta, da so bili sinovi čistega Magjarskega plemena in nekaterim političnim mogočnjakom priljubljeni. Tako so se izbirali uradniki. nočemo nič govoriti e to sodnijskih uradih 7 da noben Avstrijsk 7 pa tudi Nemšk denarni zavod noče nič opraviti imeti z Ogri in da menjice Ogerske na Dunaji ali drugje veljajo le, ako je podpisana na njih kaka firma iz Av s trije, Ogerskem. Kaj pa še le policijstvo! je dokaza dovolj, kake so dandanes sodnije na To nj a va 7 ki Je Je zmes- štanski ,,Lloyd a na Ogerskem mogoca. Kakor sam Pe- poroca 7 zdaj v desetih okraj ih za voljo roparjev veljá nagla sodba. Ne preteče teden da ne bi se celó po telegrafu slišalo iz Ogerskega, da je tu ali tam bila pošta napadena in oropana, da so cele trume roparjev kje klale ljudi in ropale blago. To je sad MagjarBke prevzetnosti in dokaz nezmož-noati za Magjarske državno gospodarstvo. Naši dopisi. Zagreba avg nedeljo popoldne imeli smo leta 1873. v Ogerski zbornici po jako obširnih številkah men imel kazati tù tabor (ali po naše pučko skupštino), ki je na > da narod Hrvatski želi slobodo in dokazal, da fioančna politika Ogerska, kakoršna je bila od leta 1868. do 1872., mora spraviti deželo na kant. Opominjanje obeh Ogerskih domoljubov je pa pri ve- moč, ker propad Turčije ne samo ne škoduje Avstriji čini poslancev bilo klic upijočega v pušcavi; niso ju temveč bil bi jej na korist, ako se s Hrvatsko združi poslušali. Dolgove delati omiko kršćanskih ljudstev na Turškem, da ne mara za obstanek Turčije, da naj Avstrija ne bode njej na pomoč. to je postala zadnja Dalmacija, Bosna in Hercegovina. Zbralo se je ljudstva leta, kakor v Turčiji, tako tudi na Ogerskem národ na okoli 3000, in skupščina vršila se lepo in gladko 7 iz odličnost. Lonyay, Kerkapoli > Gyczy in Szell > ki so vzemši impertinentni govor nekega Moeserja (alias zaporedoma bili fiuančni ministri, so imeli vsi napako Hi n ko vica, ki je ravnokar juridične šole dovršil inje Magjarskega naroda na sebi ; bili so vsi prenapeti 7 in bil ta, da so si prizadevali stvo in Rusijo, izbudil tako burno nevoljo, da je po ne- nasledek te prenapetnosti je sila velike dohodke staviti v svoj deželni prenehanih proračun ter se unanjim deželam bahali s tisto Oger- Začel se je tabor s sinek židovske rodovine), ki je zato, ker je napadal slovan klicih „doli ž • # njim tem, da je moral zapustiti oder. dr. Mazzura čital od- sko mogočnostjo , ki se je bila zaredila v Ogerski dr- pis mestnega župana, 8 kterim se je dovolil tabor po žavi in je mogla prikrivati ljudém pravo finančno stanje odločenem programu, in je predstavi! političkega komi- Ogrov. sarja Potem je skupščina izvolila si gosp. Ivana Von 25? Či do za predsednika, ki je srdačno pozdravil skupščino, stavljen iz duhovnih in svetnih udov. Kako resnično na krilko razložil predmet táborové razprave in prosil je to, kaže med sto rečmi tudi nek sestavek v omenje- Po- nem orgauu za lepo in mirno vzdržanje parlamentarnega reda. redoma so potem nastopili govorniki: dr. Mazzura, avgusta t. Folnegovič, Moeser in Voj novic; vseh govori Loza. bili navdušeno sprejeti predalu četrte strani štev. 31. od Danes — balio a Peuma! ( Vabilo k ljudski svečanosti) dne 12. av- 9 le Moeser je moral gusta 1877. v spomin svoje štiristoletnice. Program tej Izložbe Parižke se tudi naša svečanosti je: Slovesen sprejem častitih gostov ob Skupni zajutrek. 3. Slovesná sveta pri kateri poje pevsko uri y so sramotno odlaziti. dežela ne bode vdeleževala, vsaj je vlada prošnjo iz- Y28. uri zjutraj. ložbenega odbora za dovolitev 6000 gld. odbila. Odbor masa v mestni cerkvi ob seje na to obrnil do Ogerskega ministra kupcijstva, društvo Ljubljanske čitalnice z godbo Ljubljanske mestne naj bi on iz tistih 150.000 gold., ki so dovoljeni za iz- kapele. Po maši obhajata dva para Ložkih mestjanov ložbo Ogerskih dežei, dovolil za Hrvatski del 6000 gld. svojo zlato poroko. 4. Razbod častitih gostov po Ložki Al odbor je dobi! odgovor, da se za Hrvatsko more do- dolini 9 in sicer voliti 200 gold. Odbor, po taki beraški rešitvi goro 9 Na grajske razvaline, ali na Križno-v mrzlo jamo, v Staritrg ali v Saeperk, kjer bode razžaljen , namerava se na prihodnji deželni odbor obr- svirala koncert Ljubljanska kapela v grajskem parku. poludné se zopet zberó častiti gostje v Starem niti naj se on potegne za to da Hrvatska dežela iz gori navedenih 150.000 gold, dobi primeren delež. ugu, uu podoba je, da tudi po tej poti se ne bo doseglo nič, v Ložu ob Al trgu od kodér jih spremi godba v Lož. Skupni obed uri. Ljudska veselica po obedu na zato bilo bi pač najbolje, da tudi mi popustimo izložbo travni&u, pri kateri pojo Ljubljanski pevci in pred-izložbo biti, ki konečno ne bi donašala deželi nobene stavlja Ljubljansko telovadno društvo ,,Sokol" mikavne koristi, stroškov pa obilo. „Novice" so unidan pravo vaje in ,,dramatično društvo" gledališke igre. — Med rekle, da izložba, ki ima prihodnje leto zopet v Parizu tem se vršé različne ljudske igre. biti 9 .I0 99 političen švindel", s katerim Francoska umetalen in bengaliČen ogenj . Zvečer se zažiga Ples na treh za to vlada misli pozornost svetá zopet na tej poti na-se obr- pripravljenih odrih. 10. polnoči poslovljenje od ča- niti in Francozom nekoliko denarnega dobička naklo- stitih gostov, kateri se vrnejo do železnice na postajo niti ter pomiriti nepokoj ne duhove. Rakek". Varaždina avg kroniki mesta našega ata 31. dan julija in 1. dan avgusta zapisana s zlatimi kek « pismenkami. Imeli Ra- kjer bodo pripravljeni vozovi, da prepeljejo ča- Pelje se v Lož po južni železnici do postaje: smo av^uoi« uapioaua o ej la li iu i tvvn. , ivjui wuuu uiipiaviioui v uíiu v I , ua Ui upcijcju ua kakor čitatelji „Novic" že štite goste v Lož in tudi nazaj. Pri vodstvu južne že- vedó 9 prevzvišenega gospoda biskupa Strossmajera leznice se je vložila prošnja za znižanje vožnje. Ugoden v našem ozidji. prihodu slovesno sprejet z navdu- odlok se vsak čas pričakuje in ko šenimi živio-klici je stanovanje vzel pri gosp opatu káznice takoj razpošljejo. pride, se dotične íz- Mestno županstvo v Ložu. Št.-Ruperta, 25. julija. (Požar in jprosnja.) V po- Ilijaseviču , kjer ga je velika vrsta belo oblečeni h de- klic sprejela podavši mu krasni cvetlični šopek. Na večer serenada in bakljada pred stanovanjem njegovim, nedeljek, 23. julija okoli poldne, se sliši z bližnje Ve- Drugi dan je ljubljeni gost pohodil cerkve in javna po- sele gore žalostno zvonenje. Ogenj se je bil v nekem slopja. Popoldne ob dveh je bil slovesen obed v kaza- dimniku v vasi Rakovníku vnel ter je v kratkem času liščini dvorani, pri katerem se je zdravica z zdravico deveterim gospodarjem poslopja vpepelil. Nekterim je vrstila z gromovitimi živio-klici slavnému gostu. Zvečer čisto vse pogorelo. Postali so reveži. Znana je milosrč- je pevsko društvo liki koncert, pri Vila a njemu na čast napravilo ve- nost slovenska, da pri vseh nezgodah rada pomaga 9 če katerem je prvi sin domovine naše tudi z malimi darovi ; naj bodo toraj Rakovniški pogo- zopet videi, kako vdan mu je narod Hrvatski. Drugo relci priporočeni milim srcem, in ako kdo vtrpi kak jutro se je gospod biskup odpeljal v Križevce, vnovič dar dati za nje, naj ga blagovoli ali naravnost na pod-pozdravljan z navdusenimi živio-klici. Ljubeznj'vo ob- pisanega poslati ali izročiti si. vredništvom slovenskih našanje njegovo je neizbrisljiv vtisek napravilo v srcih časopisov, ktere prosimo, naj bi te-le verstice ponatisniti vseh naših prebivalcev. Gorici avg Přetekli četrtek smo imeli blagovolili. AL Kosir, župnik. Tej prošnji dodamo se sledeče poročilo : Ogenj je škofe v našem mestu. Gost Nj. eksc. našega pre- nastal 23. julija med 11. in 12. uro dopoldne v hiši po- častitega knezo-nadškofa je bil gosp. prošt in pomočni sestnika Mihaela Zupančiča; misli se, da je iz dimnika škof Salcburški dr. Della-Bona (Goričan), kateri je kaka iskra padla na slamnato streho, ki je zavoljo ve- zdaj nekaj časa v Ronkah pri svojem svaku (deželnem like suše brž v ognji bila; ogenj je iz hiše nagloma poslanců g. Dottori-u) in hodi v Tržiške (Monfalkonske) segel v bližnji pod hleva in pa kozolec, od tod pa toplice. Drugi pa je gost naših oo. frančiškanov na se je razširii na sosedne hiše in druga poslopja tako Kostanjevici, došel je iz Albanije; njegovi podložniki hitro 9 da ni bilo mogoče skoro nič rešiti, Čeravno so so Miriditi. Težko stanje je prečastiti škof imel une kmalu prihitele gasilnice iz Mokronoga, St. Ruperta, dni kot posredovavec, ko je bil vpor med Miriditi. Zdaj Mirne in Trebnega na pomoč. Skoda se ceni na več potuje v Rim. Dne imel pontifikaino mašo na Kostanjevici. dne t. m. (na porcijunkulo) je kakor 14.000 gld.; pri Graški zavarovalnici so Maturi- sestniki zavarovani. tatna preskušnja na žensk. učit. izobraževa- tej veliki nesreći je še sreča po- Vseh lišci se je dobro končala. dobrim vspehom prestalo, (demokratični (!) ,,Goriziano" kandidatinj jo je z to, da noben človek in nobena živina ni zgorela. Ljubljane. (Tabor v Udmatu) 21. dne t. m. na kaže se tudi v polêmiki, kar prav za prav je I son z o") se jako olikano češeta ; sosebno „Goriziano* Naša liberalna 2 časnika meravana ni dovoljen. C. k. okrajno glavarstvo Ljub- in zmérno - liberalni ljansko je v zadnjem našem listu razglašeno prošnjo z t odpisom 4. dne t. m. št. 9101 tako le řešilo: nam- 99 rec „škandalnika". Veseli nas, da je 99 mrtvih vstal; prvi list je dobro zabeljen. Brencelj" od sklicati Vašo prošnjo za dovolilo, tabor 12. avgusta 1877 9 pri kateremu bi se sklepala resolucija: 99 Na Sloga!! korist civilizacije in občega izobraženja kakor na korist nekem dolgem sestavku v „Slovencu" od 4. avgusta i Avstrije bi bilo, da bi edina teokratiČna mahomedanska so mi zadele v oči neke besede, katerih misel je država v Evropi nehala in da bi stopile mesto nje v da sedanji organ zedinjenih slovenskih život deloma samostalne kršćanske države, deloma pa ta Goričanov pred tiskom pregleduje odbor se- naj se zjedinili tišti deli, ki mejijo na naše cesarstvo 258 s trojedno kraljevino (Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo) v jedno telo pod vladarstvom prejasne Habsburške dinastije", c. k. okrajne glavarstvo ne vsliši in gledaje na to, da je avstro-ogerska država z vsemidrža- Novičar iz domaćih in tujih dežel. podati Dunaja. v Išel y Presvitli cesar se je včeraj namenil da se ondi snide z N em ski m carom. vami v miru in da se rusko-turški vojski nasproti Ta shod ni brez pomembe za izgotovljenje stališča čisto nevtralno drži; gledaje na to, da se bi s to Avstrijskega o Rusko-turškem boji. NemČija je z Ru- nevtraliteto nikakor ne vjem al o to, ko bi se dalo sijo o vsem edinih misli. privolenje sklicati tabor, fJ* a anm^uiu ui ou tvauiuvijn V^. v. lui j» vnv v U1ŮCIVUQU1 o razrušenju in o odtrganu posamesnih del deržave, ki finančnem ministerstvu, kako naj bi se, Čeravno se ar- z avstro-ogersko v miru živi, sklepalo; gledaje na to, mada Avstrijska zdaj ne spravlja še na noge, posojilo da po tem takem bi ta resolucija djanja oživeti zahte- zagotovilo onih 26 milijonov gold., ki bi jih Avstrija in vala, ki sosplošnemu prizadevanju za ohranjenje Ogerska potrebovale v slučaji mobilizacije. Zájem ta pri kateremu se resolucija dne t. m. je bilo posvetovanje v državnem da mirú ravno nasproti, in zadnjič gledaje na to bi ta potem zbeganje in nemir v občínstvu napravila in nezaupanje v vládne naredbe izbudila in ker bi pa to javni blagor v navamost pripraviti znalo se boče vzeti od zavodov „Kreditanstalt" in pa denkredit-Anstalt." Bo- ta bor Galicija. Iz L e v o v a. Policija je prepovedala se na podlagi 1867 ta tabor prepové. , vendar j e bii tabor tukaj. Poljaki so zakleti postave od 13. Novembra sovražniki Rusov, zato je tudi v tem tabor vel proti- : tako, Zoper to odločbo se sme po ruski duh. Govorniki so različne otrobe vezali 18 rečene postave pritožba na vis. c. k. deželno vlado na primer, so trdili ) da Rusija hoče Jugoslovane prav v dneh vložiti." Ni nas volja pod tisti jarm spraviti kot Poljake itd. Kedaj neki pretresati danes motive po katerih bode ta narod popustil sanjarije samostojne države JL.1 & JU Cm O »Ullu « ^/i V VA V^M VI Vttf UV^ âX» Wt V V L UM« 4U ^ v/v» v vm «j v»* V V* jy v^/ vtv/vtA Wfc^u J M & AJ v VJU AAA v J V V j U U V c. k. okrajno glavarstvo ni dovolilo od ljudstva našega katerih odbijajo vsako vzájemnost slovansko! ) po željno pričakovanega tabora Udmatskega, ker se nade- lz Rusko - Turskega bojisca. 30. julija so imeli da bodo rodoljubi zoper ta odlok rekurirali na Rusi pri Pie v ni nesrećo. Ceravno Turki prav za prav pozicijah , so JâQlO y ua UUU\J 1 VUVAJ VAfc/A MV^/WA «M VVttVA» A WUMA «AMtA A-l * v » " » AAVUA WVV# V/VA M f UV A UI Ui c. k. deželno vlado, kazaje, da je vendar prečudna ona niso zmagali, ker so Rusi ostali v svojih t) dvojna mera", po kateri se Hrvatom dovoljuje, kar Rusi vendar zgubili okoli 6000 mož. To pa jih ni niše nam prepoveduje, ki ž njimi vred imamo na korist kakor vstrašilo, ker navdušenost vojakov je velikánská» Habsburške monarhije identične interese. In kdo neki Isti in drugi dan je general Gurko potolkel Suiejman-je provocira! potrebo sedanjih ljudskih izjav na Hr- ove čete pri Jenisagri, Zugali in Eskisagri, potem pa, vatskem in Slovenskem? Kdo drug kot Magjari z ko je Sulejman prise! z vso svojo armado, se je umak-divjim hujskanjem v svojih taborih brez kooca in kraja, nil mu na Balkan. Vzrok teh nesreč, ki pa nikakor še v katerih se Slovanom sovražna pešcica Magjarskega nič ne izdajo , je bil ta , da je Rusov še premalo na naroda proti veliki večini Avstriji zmirom zvestih Slo- tem kraji in da niso vedeli števiia Turkov , zato gredd vanov drzne vladi kazati, da je Turčija s zverinskim zdaj dan za dnevom nove čete na bojišče. Car je skli-svojim obnašanjem proti Jugoslovanom na iztoku Av- cal 188.000 domobrancev, nad čemer je velika navdu-stro-Ogerski politična potreba!! Tem bolj pa se šenost po vsi Rusiji. Vojskovanje se je tedaj hipoma moramo čuditi, da nam tabor ni dovoljen, ker Za- presukalo in skusnja pri Plevni bo Rusom v veliko ko- Prijateljstvo med Prusi in Rusi je grebški časniki poročajo, da je ban Hrvatski, načelnik deželne vlade, prijazno sprejel deputacijo, ki mu je iz ročila taborovo résolu ci jo, in obljubi!, jo izročiti Viljemu in Bismarku krasna darila. riôt. skvi, pravem glavnem mestu veliko, v Mo- Rusov, napravljajo cesarju ministerstvu vnanjih oprav, přepis njen pa cesarju sa- Naj tu po8namemo članek Berolinske „National- memu. Na lajanje tukajšnjega ,,Turskega lista t< ni Zeitung" o Ruskem vojevanji. „Po zadnjih dogodbah vredno besedice odgovoriti, ker je po njegovih nepre- piše ta list — se je pokazalo, da je namestu sedanjega nehanih ekspektoracijah preočitno, da on že komaj čaka, političnoga treba v oj a š k e g a vojskovanja. Dosedanje da bi Turek razvil „prerokov prapor" za pokonćevanje postopanje je bilo caru zato po volji, ker je težko pri- vsega, kar nosi ime Slovana. ćakoval vspehov, katerih pa ni bilo tako naglo > ce ne 9 bi Deželni zbor ne bode, kakor se je mislilo, bili bika za roge přijeli. Car Aleksander bi bil pa rajši přišel do cilja tako, da bi se bilo kolikor mogoče malo To že sklican ta mesec, pa tudi menda še prihodnji mesec če ostane pri temu 9 da se državni zbor začne krvi prelilo in da bil Turčijo prisili! miru. septembra. Deželni glavar vitez Kaltenegger se je v zasukala. Carja morda to je pač Ijudoljuben namen , a reč se je naglo drugače boli, ali zdaj je treba dru- O s ten de podal v morsko kopel. zega načela, ki sloni edino na strategičnih ozirih, in Sklep dežeinega zbora , da se leta 1878. pobi- spoznanja tega celo car sam ne bo mogel več vbraniti Iznenađenja tega ne bi bilo, ako bi bil car ostal, kakor rajo za deželni in zemljišno odvezni zaklad 20°/ přiklade na direktne davke in na vžitnino od mesa, so mu svetovali, v Carském selu ali v Moskvi tako dolgo 9 noma zajeta. vina in od vinskegz sadnega mošta, je potrjen na Najvišem mestu. (Odbor družbe kmetijske) je vpričo vladinega zastopnika pl. Fladunga v nedeljo imel sejo, v kateri more o vojskinem času da bi bila Si Istr i ja padla in S umij a popol- „Presse" pa piše: „Zopet se je pokazalo 9 da se voj skovati, ne pa politizirati 9 je bilo konečno določeno, kako se bode 11. oktobra v w • I i 1 • « +» • v • ne Novomestu vršila delitev premij za govej o ži- s političnim vojskovanjem strašiti, ampak vdariti. Car in Gorčakov bi bila 9 ki meri na to, ostrašiti in vino. Program se kmalu razglasi. tej seji se je prenagliti sovražnika, pozneje bolj ko zdaj o začetka obravnal tudi dopis podružnice Vipavske, katera na- mogla škodovati, zato je spametovanje pri Plevni za septembra napraviti javno tom bolo z izsreč- Rusijo velike koristi. Le v tem, daje car koj v za- merava kanjem kmetijskega orodja in pa z razstavo Vipavskega četku vojske ob moč pripravljen, je gotovost pDznejših vina pri kateri se bode tudi vino ondašnje vinske Ruskih zmag V A u C* , UI 1 OU VVtU* ' IU y sole za pokušanje proti primerni plači razstavilo. * po spoznaoji te resnice je razumljivo velika navdušenost, ki je šinila v Ruski narod pozgub-ljeni bitvi pri Plevni." Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef BlazilikOYill dedicev v Ljubljani.