114. številka
Ljubljana, v torek 20. maja
XXIII. leto, 1890.
Iihaja  vsak dan mve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto  15 gld., m pol leta S  gld., za Četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 4,0 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom raCuna se I po io kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, '  likor poštnina znaša.
Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce Be trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvoje v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Evropsko mejnarodno razsodišče.
Vprašanje, katero je pred kratkim v španj-skem senatu spravil na dnevni red senator Mareo-artu, da se ustanovi mejnarodno evropsko razsodišče, ni sicer novo, a vsekakor je znanimivo videti, kako od časa do časa to vprašanje prihaja zopet na površje, in da se je ravno sedaj zopet pojavilo v korporaciji, kakeršna je senat Španjski. Ni še dolgo temu, sklenile so ljudovlade južnoameriške, da se imajo v bodoče vsi nastali prepiri mej njimi razsojati po razsodiščih, da se tako izognejo pogubnim vojnam, in tudi v drugih slučajih dale so nam baš ameriške Zedinjene države izgled, da se je tem potom dala preprečiti preteča vojna. Seveda je tudi istina, da so razmere ameriške dokaj drugačne od naših evropskih.
Če pomislimo, kako merilne in grozovite so poBtale vojne z novodobnim orožjem, kako vse države z nekako mrzlično strastjo in z naporom vseh Bil skušajo prekositi dru^a drugo v izumljenji in vpeljavanji novih pušek in topov, novega strelnega prahu in jednacih leto za leto milijone in milijarde požirajočib vojnih priprav, mora vsak človekoljub, komur je istiniti napredek človeštva pri srci, z veseljem pozdravljati vsako izjavo in vsak poskus, ki meri na to, da se odstrani od narodov evropskih grozoviti poziv na „ultima ratio regum" na grom topov in pušek in na žvenketanje britkih sabel.
Tudi v Evropi to vprašanje ui nikakor novo. Ze mogočni francoski kralj Henrik IV. pečal se je ž njim, seveda v duhu svojega veka. Pojavljalo se je pa potem pozneja v sledečih stoletjih, in mnogokrat so se tudi uspešao razsojevala razna prepirna vprašanja po posamičnih vladarjih, papežih, ali pa slovitih pravniških učenjakih, katere so bile prepirajoče se države pozvale za razsodnike. Iz najnovejših časov omenjamo naj samo slučaja o Karolinških otocih, ko je bil razsujevalec papež Lev XIII., ali pa oni o vzhodnih železnicab, v katerem je bil za razsodnika postavljen sloviti profesor Gneist. Cesar Fran Josip I, belgijski kralj Leopold II, cesar Viljem I. bili so večkrat pozvani za razso-jevalce in vršili ta svoj posel s primernim uspehom.
Nasvet, ki ga je stavil senator Marcoartu, gre za jeden korak dalje.   Namestu pojedinih razsoje-valcev osnoval naj bi se evropski areopag, kateri bi stalno deloval in kojega razsodbam naj bi se pokoravale vse države evropske.   Tudi to skušalo se je že deloma uvesti — kakor ob priliki mejpar-lamentarne   konference   v   Parizu   in mejameri-škega kongresa v Buffalo. Kar daje predlogu, stavljenemu v španj8kem senatu, večjo važnost, je to, da se je Španjski minister vnanjih zadev izrekel za predlog ter obljubil, da hoče storiti vse, kar bode mogoče, v podporo njegovo. Za utemeljevanje svojega predloga Marcoartu nasvetuje, naj bi se vspre-jelo deset državic druzega reda v kongres šestih velevlastij. Da se pa doseže ravnotežje mej malimi in velicimi, naj bi se osnovala mirovna zveza Španj-ske in manjih državic, katera bi potem zahtevala, da ta zveza sekundarnih držav ustopi v evropski kongres. Vse države evropske zavezale naj bi se v petletno premirje in mir, v katerem času bi bilo pač mogoče osnovati mejnarodno državno razsodišče. To bi bilo jedro predloga, kakor je bil stavljen v teoriji.
Bolj ko kje druge j velja seveda žalibog tukaj Gothejev izraz „o sivi teoriji". Kajti težko je pričakovati, da bi velevlasti meni nič tebi nič bile jednoglasne v sklepih pri obravnavanji tacega vprašanja, katero tako do živega sega in čegar ugodna rešitev bi tako temeljito predrugačila vse razmere. Večina nemških in židovskih listov že sedaj skuša dokazovati, da bi v prvi vrsti Francoska in pa Ruska bili protivni izvršitvi jednacega predloga, da oni imata skrivne nakane, da oni hočeta z orožjem poravnati še nekatere stare račune. Po njih nazorih je Nemška najbolj miroljubna, najbolj ona želi, da se ne ruši mir, a čudno se vjema z jednacimi tr ditvami vedno ponavljajoče se žvenketanje s sablo, kakor ga čujemo ravno iz Nemčije zopet v najno vejšem Času. Uprav sedaj spustil je mladi nervozni nemški cesar jednega svojih vojevitih govorov, ka kor da je že sovražnik pripravljen napasti »vzhodno Prusijo", katera bode vedela „braniti svoje meje" in udariti na vraga, kakor je udarila leta 1870.
Vojne predloge v nemškem državnem zboru, ki zahtevajo vsakoletno pomnožitev za 18.500 mladib mož in povekšavajo  za 58 milijonov mark že itak ogromne in  skoraj neznosne žrtve, katere požira vojni moloh,  govor nemškega vojnega ministra, ki napoveduje temeljito spremembe in globoko sega-jočo novo  organizacijo  nemške vojske,  združene z gori omenjeuim  govorom  so pač  žalosten kotraat k nazorom   španjskega   senatorja,   in španjskega vojnega ministra.   Tolaži  nas jedino to, da se je tudi v nemškem državnem  zboru  oglašalo več, govornikov  proti vedno rastočemu militarizmu, kateri so predlagali splošno razoroženje. Seveda Španjei ne-majo slabe vesti,  oni  lahko mirno sanjarijo, mogočna Germanija pa mora stokati pod težkim vojnim oklepom, a kar je  za  nas najbolj žalostno, ž njo moramo stokati  in tekmovati v oboroževanji tudi mi, da ostanemo nje vredni zavezniki ; stokati mora z  nami  tudi  druga naša zaveznica Italija, in  manj  ali več  vse druge evropske države. Jeli nas bode pa to strastno tekmovanje v oboroževanji privelo do večnega miru — kateremu naj baš ono bode  trdna  podlaga   —   to  je vpraševaje, čegar rešitev nam utegne piinesti bodočnost. Y.
Poli t ičn i razgled.
Notrasije <ie%eta.
V Ljubljani, 20. maja. V deželnem zboru češkem prelagal je Vašatv, da naj deželni zbor pozove pravosodnega ministra, da prekliče svojo naredbo z dne 3. februvarja. Poslanec Mattuš jo pa predlagal, da se vlada naprosi, da hitro stori vse potrebne priprave za osnovo jedne nove trgovske zbornice.
Češkonetnsfca spravam Predsednik okrožnega sodišča v Mostu je povabil člane komisije za omejenje okrajev, da se snidejo dne 27. t. m. v posvetovanje. Kaj imajo češke manjšine v nemških okrajih od nemških uradnikov pričakovati, če se dožene sprava, pokazal je predsednik pri ti priliki. Vsem članom, tudi češkim, razposlal je le nemška povabila, katerih pa niti frankoval ni. Gospod predsednik menda misli, da je njegovo Bodno okrožje kje v Prusiji, kjer je
LISTEK.
Uničeno življenje.
Ćeški spisal Ladislav Stroupežnickv;  preložil Vinko
IV. (Da\jo.)
Jel je premišljevati svoje postopanje. Zdelo se mu je, da se je kruto vedel nasproti materi svoji. Ako pa je uvaževal, da je ime) s silo biti tiran v zavod, ostal je pri tem, da drugače ni mogel početi.
Toda dvojil ni, da bi se razpor z materjo ne dal poravnati, ko bi le ne bilo Konidša, o katerem je vedel, da bode mater strastno podpihoval.
Gospa Polik8ena, spremljana od Koniiiša, podala se je v svojo sobo.
„ Vroča Španjolska kri njegova je vzburjena", pričela je govoriti, „ljubezen do te ženščine unela se je v njem z močnim plamenom in ne kaže je potlačiti. O moj Boj,! kaj naj sedaj počnem! Kako mi je odrekel sleherno poslušnost! O, jaz nesiečna mati!«
Vzrujana hodila je gospa Poliksena po sobi. Naposled se je ustavila ter živo govorila Koniašu:
„Čestiti oče, našla sem sredstvo, kako se iz-nebimo tega moža, on mora iz tega kraja; dokler bode on s svojo hčerjo tu, ni se nadejati ugodne rešitve. Tega človeka mora duhovna in posvetna oblast postaviti pred sodišče; on je iz rodu, na večne čase pregnanega iz te dežele ter ne sme, ne more ostati tukaj, da le uradi pozvedo o njem. Glavar okraja prachenskega, gospod od GamBen-berka, je prijatelj naše rodovine, drug mojega ranj-kega moža iz mlajših let. S pomočjo svojega urada bode poskrbel, da Be ta mož vrne, odkoder je prišel."
Ta načrt obečal je popoln uspeh, kajti v teh rečeh je bil Gamsenberk mož, kateri je s svojo oblastjo kot okrajni glavar mogel marsikaj storiti, kar bi bil gotovo že zato storil, ker je imel hčer, a gospa Poliksena ni tajila glavarjeve želje, da bi bila njiju otroka jedenkrat združena z zakonsko vezjo.
A Koniaš je dejal:
„.Milostiv.i gospa, sedanje vojne dogodke pripisovati je nemalo delovanju glavarju okraja prachenskega, čegar središče, Pisek, se nahaja v rokah sovražne posadke, a ne samo Pisek, marveč skoro vm mesta v okraji. Glavarjeva moč nam sedaj nič ne pomaga; gespodar v Pisku je francoski maršal Broglie. Poleg tega —■ nadaljuje Konidš z mrač-
nim glasom, — „ne živimo več pod vlado in zakoni milostive cesarice naše Marije Terezije ... to žalostno novost prihranil sem za na zadnje."
„Za Boga, čestiti gospod, razjasuite mi, kaj se je zgodilo?* vpraša gospa Poliksena, prestrašena od Koniaševih besed.
„Šestindvajsetega dne minolega meseca dobila je vojska bavarska in fraucoska Prago in sedmega dne tega meseca dal se je Karel Albert, volilni knez bavarski, javno oklicati za kralja češkega. Stanovi so se tako daleč spozabili, da so se mu poklonili ter roko mu poljubujoč radovali se, da imajo Čehi zopet svojega kralja."
„Večni Bog, ti izdajalci!" grozi se gospa Poliksena.
„Da, tako se je zgodilo. A bogaboječa naša cesarica dobila bode zopet nazaj Bvoja prava in takrat nastopi čas sodbe. Zopet bodo padale glave izdajskih gospodov in meščanov pod roko krvni-kovo, kakor so pred sto in dvajsetimi leti padale glave njih prednikov upornikov, ki so prisegli Frideriku Falckemu."
„Saj to zaslužijo ti izdajniki," pr?trdi gospa Poliksena, razvneta od besed, katere je bil Koniaš govoril a tako strastjo.
„Milostiva gospa," nadaljuje Koniaš, „usiljuje
uradni in občevalni jezik jedino nemški. S takim postopanjem predsednik pač sprave ne bode baš pospešil in češki člani komisije bodo gotovo vsled tega nezaupneji in oprezneji.
Vnaiije države.
Srbska liberalnu stranka
bode kmalu imela velik shod v Beleingradu, da se posvetuje, kako hoče postopati glede volitev za skupščino, katera bode jeseni. Kakor se kaže, bode jeseni hud volilni boj. Liberalci bodo z vso silo poskusili v nekaterih krajih spodriniti radikalce. Naprednjaki pa tudi že premišljujejo, bi li ne bil sedaj pravi čas, da zopet stopijo na prizorišče. Večina naprednjakov pa vender misli, da za njih strauko še ni prišel pravi čas. Sicer so pa tudi preveč desorganizovani, da bi mogli upati kacih uspehov.
Pravila majorja .Pavlice
se bode danes nadaljevala. Rusiji prijazni Usti zatrjujejo, da Panica ni bil v nobeni zvezi z Rusijo, temveč je le delal na to, da bi Battenberžana poklicali zopet v Bolgarijo. Sprijazniti se nekda ni mogel s Koburžanom ip je pri vsaki priliki proti njemu zabavljal. Nasproti temu se pa v obtožnici navajajo nekatera fakta, iz katerih se da sklepati, da je vsekako bil v zvezi tudi z Rusiji prijazno stranko, če tudi ne z ruskimi oficijalnimi krogi. Pa naj bode stvar kakor koli, toliko je gotovo, da je major skušal odstaniti Koburžana in da so se našli v vojski elementi, ki so mu bili pripravljeni pomagati.
ltnsija in Turčija.
Lepo število diplomatičnih not je že izročil ruski veleposlanik Nelidov Porti, v katerih jo je opominjal, da poplača zaostale obroke vojne odškodnine. Na poslednjo noto Turčija niti odgovorila ni in je zaradi tega veleposlanik izročil novo noto, v kateri zahteva, da iz posojila, katero je najela, pred vsem zadovolji Rusijo; kajti sicer bi si Rusija morala pridržati eventuelne korake. Ta nota je jako presenetila turške vladne kroge, ker tako odločne besede ueso pričakovali. Sedaj je pričakovati, da se Rusi odločijo, da zusedejo kako turško pokrajino v Aziji, ako jih Turčija ne zadovolji. Rusiji druzega tudi ne osUje, Če hoče dobiti svoje plačilo.
Itumutisfci senat je dovolil kredit za utijenje Bukurešta in nekaterih druži h mest. Ker bodo vsa ta utrjenja le naperjena proti Rusiji, so dovolitvi kredita ugovarjali nekateri prijatelji Rusije. Ministerski predsednik Mano jim je pa odgovarjal, da pri ti priliki ne kaže govoriti o politiki. Utrjenja imajo jediuo bram-bene namene. Če bo govorniki hoteli vedeti, kaki politični uzroki so dali povod, da se zgradć te utrdbe, bili bi morali vprašati Bratianovo vlado, ki je ta utrjenja začela. Sedanja vlada hoče le dovršiti že začeta dela Ministerski predsednik se je torej jako izogibal vsacega političnega razgovora. Zagovarjati se s političnega stališča predloge ni upal, zato je pa vbo odgovornost kar zvrgul na Bratianovo vlado.
Nemški uspehi v Afriki.
Nemci imajo zadnji čas srečo v Afriki. Major "VVissmanu prisvaja si kraj zi krajem brez velikih bojev. Dne 14. t. m. prisvojil si je brez boja Mi-kindani. Od kar je Buširi ujet in usmrten, nemajo uporni domačini nobenega pravega voditelja in imajo zatorej Nemci lahko delo. Pa tudi pogajanja z Anglijo zastran afriških zadev vrše se za Nemčijo baje ugodno. Kak sad bodo pa imeli sedanji nemški uspehi, se pa še ne ve. Domačini ao še ravno tako nevoljni na Nemce, kakor so bili poprej. Boje se le nemške vojne sile. Naj pa Nemci odpokličejo vojake domov, pa bode buknil nov ustanek.
se mi misel, da bi Dobran utegnil biti jeden izmej mnogobrojnih ogleduhov, s katerimi je Karel Albert poplavil češko deželo . . .*
„Sveta devica!* seže gospa Poliksena Koniašu v besedo, „čestiti oče, iz vas govori sveti duh. Prav taka je ta reč; odtod njegov tajni prihod mej Čehe, odtod vsaka tista opreznost . . .*
„ Kakor sem zvedel, je potomec čeških upornikov, tedaj velik sovražnik jasnega rodu Habsburškega; zato mora služiti bavarskemu ali pa saškemu. Poslednji trpi v svoji deželi potomce čeških krivo-vercev, da, je celo dovolil, da grof Zinzendorf na svojem posestvu v Lužici ustanovi posebno naselbino zanje. Ta človek je v istini nevaren deželi in cerkvi."
„Zategadel moramo skrbeti zato, da se izroči pravici", pravi gospa Poliksena; „damo dobro paziti nanj, da dobimo dokazov, in kadar pride ugodni ča8, pošljemo poročilo glavarju. Zato, čestiti oče, si prizadevajte, da uverite mojega sina, da hodi po krivih potih."
„Storil bodem tako, milostiva gospa, in nadejam se, da moje delo ne hude brezuspešno," odgovori Koniaš.
(Daljo prili.)
Dopisi.
Iz Gorice 16. maja. [Izv. dop.] Danes je bila zadnja huda, a nekrvava bitka v boji za mandate v našem mestnem zastopu. Volilci 1. razreda so imeli voliti samo jednega zastopnika, a tudi za tega jedinega so se stranki liberalna in konservativna strastno trgali. Izmej okoli 360 volilcev prišlo jih je 258 na volišče. Liberalci ali municipalci so imeli za kandidata lekarničarja, c. kr. dvom. zalagate!]a Cristofoletti-ja, konservativci pa upokojenega c. kr. okrajnega glavarja Cirila Bor to I o t ti -j a. Na obeh straneh bo delali, in obdelovali, kolikor se je le dalo samo, da ne z jednakimi sredstvi. Zmerna stranka se je tudi v tem ozitu ukazala zmerno, apolnovaje svojo dolžnost v mejah dostojnosti. Na nasprotni strani pa je že kandidat sam v agitovanji zase presegal vse meje, usiljuje se tako nujno in nadležno, da je že vsem presedalo. Kaj neki more biti lekarničarju toliko na tem, da muoži število onih v mestnem zastopu, kateri dovoljujejo demonstrativno denar za Dantejev spomenik v Tridentu, za podporno društvo v Rimu v pomoč avstrijskim beguncem itd. C. kr. dvorni zalagatelj in pa zastopnik take stranke, to se pač ne ujema. To so sprevideli tudi volilci pustivši ga v II. in I. razredu na cedilu. Naj se tolaži s tem, da ni padel sam, ampak, da je, kakor on, dvakrat padel celo predsednik „Pro pa-trie" in da bo padli sploh vsi tovariši priporočeni po propadajoči municipalni svojati. „Solamen est socios habere dolorum." — V še večo tolažbo pa naj mu bo to, da prihodnje leto padejo še drugi tovariši. Statistika letošnjih volitev nam daje zauesljivo poroštvo za to, da je muncipalni stranki in njenim potratam odklenkalo.
Kandidat konservativne stranke Bortoletti je dobil danes 153 glasov, nasprotnik 103; to je v prvem razredu sijajna zmaga. Nam pa je posebno ugodno znamenje to, da je z novim izvoljencem UBtopil v naš mestni zastop prvi — Ciril.
Wa Vranskega 18. maja [Izv. dop.] Neizprosna smrt vzela nam je iz naše sredine vrlega narodnjaka, blagega dobrotnika potrebnih in posebnega prijatelja šolskega, gospoda Ivana Gaberška okrajnega tajnika i. t. d. na Vranskem.
Izdihnil je svojo dušo dne 17. t. m. ob 6. uri zvečer previden s s^etstvi za umirajoče. Bolehal je sicer že dalje časa (2 leti) a njegov bistri duh vzdrževal in prisilil je slabo telo, da je moralo skoro do zadnjega dneva poslovati. Delal je sploh vedno naporno, bil je dopisnik mnogoterim časnikom, naročnik pa tolike rim, da sem se le čudil, kako more toliko tvarine pri svojem obilnem poslovanji še prebaviti. Svetoval in podpiral je zlasti v uradnih stvareh, v katerih je bil vešč, kakor malokdo, vsa-koga, kdor ga je pomoči prosil, in teh ni bilo malo, nizkih in visokih, bogatih iu ubogih. Teh vednosti] pridobil Bi je deloma pri c. kr. okr. glavarstvu Celjskem kot šolski referent skozi 12 let, deloma po temeljitem učenji in mnogovrstni praksi. V prijateljskih krogih odkritosrčen, v društvu dovtipen in kratkočasili bil je pravi magnet, okolu katerega se je V8e rado zbiralo. Posebno pa moram omeniti njegovega plemenitega domoljubja. Kanj ki Ivan ni samo na jeziku svoje narodne zavesti imel, ampak pokazal jo je neustrašljivo povsod in javno 2e v Celji pomagal je oživiti takratno mlačno življenje v čitalnici. Po njegovem prizadevanji osnovale in upeljale so se ondi gledališke igre; bil je zlasti glavni po. speševatelj „kat. podp. društva". V prejšnjih letih bil je vrl pevec in baš to mu je baje ucepilo smrtonosno kal neozdravljive bolezni.
Posebno plodonosno delovanje pa imamo zabeležiti za ranjkiin za njegovega bivanja na Vranskem. Izgledno in korektno poslovanje pri okrajnem zastopu in dveh občinah daje mu priznanje višjih oblaBtev. Za trg Vranski je pa nepozaben zaradi ustanovitve gasilnega društva, katero je jedno prvih in najlepše organizovanih. Kot prijatelj šolskih otrok potrudil se je, da ubožnim pridobi opoludansko ko-Bilce; s pomočjo drugih šolskih dobrotnikov pa jim je kupil lepo šolsko bandero. Kolikim pa je napravil obleke, ter gmotno (osobito dijake) podpiral, to jih le malo ve, ker se h takmi rečmi ni rad bahal. Tudi »Savinjski Sokol", čegar tajnik in v zadnjem času podstarosta jo pokojnik bil, bode žaloval na njegovi izgubi, ker njegova ognjevita beseda in pa dejanjska podpora privedla sta imenovano društvo do sijajnih uspehov, katere je uživalo pri raznih prilikah.   Sploh  pa se mora reči, da je bil ranjki
pri vseh narodnih podjetjih v Savinjski dolini in tudi zunaj nje delujoč in vse lepo in dobro pospešujoč. Takih uspehov nema kmalu kdo pokazati, zatorej je na smrtni postelji s polnim prepričanjem lahko rekel: „Nesem zaman živel; storil sem, kar sem s svojimi močmi mogel". Mi pa, ki s Tvojo soprogo vred srčno po Tebi, dragi Ivan, žalujemo, kličemo Ti ob Tvoji krsti: Bog Ti Tvoja dobra dela poplačaj, večna luč naj Ti sveti na veke. Amen!
Izvestje o delovanji ..Dramatičnega dru« štva" v Ljubljani.
Od 30. marca 1889 do 10. maja 1890.
Poročal tajnik Anton TrBtenjak. V zmislu pravil ima „Dramatično društvo* vsako leto občni zbor meseca maja, torej v dobi, ko se končajo gledališke predstave ter zavlada zopet za nekaj mesecev tihota na naših slovenskih deskah. Tudi letos je društvo dovršilo svoje delo in meni je nalog in dolžnost izvestiti Vas v ozkem okvirji svojega izvestja o delovanji „Dramatičnoga društva" v obče ter posebe še o gledaliških predstavah, vršečih se tudi letos v dvorani Ljubljanske čitalnice.
„ Dramatičnemu društvu" je namen pospeševati slovensko dramatiko v obče ter posebe pomagati, da vzraste slovenska dramatska književnost. Kolikor je ta namen doseglo preteklo leto z gledališkimi predstavami v Ljubljanskem društvu ter izven Ljubljane po naši Sloveniji, to Vam hočem podati in pokazati v kratkih pote-zah, da tako poudarim plemenite kulturne težnje našega društva in da vzbudim zanimanje še katerega rodoljuba za »Dramatično društvo", katero gotovo zaslužuje, da ga izdatneje podpirajo sinovi našega naroda.
Zadnji občni zbor je bil dne DO. marca 1889. in na tem zboru je bil izvoljen nov odbor, in sicer za predsednika g. dr. Ivan Tavčar, za blagajnika g. dr. Josip Stare, za odbornike pa gg.: dr. vitez Bleiweis-Tr ateniški, Fran Dre-nik, Ivan Hribar, prof. Fran Leveč, ces. svetnik Ivan Murni k, Peregrin Kajzelj, prof Luka Pintar, prof. Mak so Pleteršnik, Anton Trstenjak in Ivan Železuikar.
Koj v prvi odborovi seji dne 6. maja 1889. izvolil si je odbor za podpredsednika g, dr. Karla viteza Bleiweisa-Trsteniškega, a za tajnika Antona Trstenjaku.
Vsi odborniki so vstrajali v odborništvu, le dva Člana, blagajnik g. dr. Jos. Stare in prof. M. Pleteršnik, izstopila sta koncem društvenega leča radovoljno iz odbora.
Odbor se je konstituiral v zmislu dvuštvenih pravil ter je izbral izmed sebe znanstveni in igralni odsek, ter so bili voljeni v znanstveni odsek gg. : dr. Karol vitez Bleiweie-Trs teniški, Ivan Hribar, ces. svetnik Ivan Mu mik, prof. Luka Pintar, prof. M. Pleteršnik, Anton Trstenjak, Ivan Železnikar; v i g r a 1 o i o d s e k pa gg. : dr. Karol vitez Bleiweis-T rs teniški, Frau D r eni k , dr. Josip Stare, Antou Trstenjak, Ivan Železnikar.
Kaj je namen obema odsekoma, to natanko določujejo pravila. Znanstvenemu odseku jo naloga presojati in pripravljati dela za tisek iu predstave odinenjena; igralnemu pa skrbeti o vsem, česar je treba za skušnje, igrokaze, skupno branje iger in za društveno učilnico, v obče torej skrbeti za repertoar ter nadzorovati gledališče, izročeno mu je torej notranjega poslovanja vodstvo.
Odbor je imel 11 sej, 5 odborovih in 6 sej igralnega odseka, v katerih sejah se je bavil s stvarmi, o katerih govori izvestje.
Vse delovanje ^Dramatičnega društva* zrcali se v gledaliških predstavah; te predstave so odsev one blažilne moči dramatskih proizvodov, s katero se trudi društvo uplivati na blaženje lepega življenja, v obče vsega društvenega življenja. Potem takem umeje se samo ob sebi, da je društvo posebno pozornost obračalo na izbor gledaliških predstav, ter je v tem pogledu storilo vse, kolikor se je le storiti dalo s skromnimi denarnimi sredstvi, ki jih ima in dobiva „Dramatično društvo" v dosego in prospeh slovenskega gledališča.-
Domače stvari.
— (Biskup Strossmaver.) O potovanji v Rim čitamo v „Obzoru": „Vse Dunajske in Peštanske novine imajo sledečo brzojavko iz Rima :
„Ogerski listi javili so, |da je biskup Strossmajer ponudil kuriji svoje posredovanje, da se mirnim potom reši prepir, ki je bil nastal mej sveto Bt«»-lico in Črnogoro glede načina, kako naj se izvede konkordat, sklenen prošlo leto. Priznaje se, da je monsignor Strossmayer pri pogovorih, ki so se vršili v svojem času s Črnogoro — podpiral kurijo, kakor je to njegovo bogato izkustvo in poznavanje zemlje in naroda s seboj donaŠalo, s sovetom in dejanjem, a vender ni nikdar te stvari samostalno zastopal i težko da misli prevzeti nalogo, katero mu pripi8avajo madjarski listi. Ako se je napotil v Rim, to potovanje ne zuači nič druzega, nego vladikam običajni dohod a d 1 i mi na!"
— (Na vseučilišči v Gradci) bil je dne 16. t. m. gosp. Ivan Trtnik iz Spodnje Šiške promoviran doktorjem filozofije.
— (Iz akad. društva „Triglav") se nam piše: Zadnje dni došlo nam je iz Prage poročilo, da je zgotovljena naša zastava. Rojaki naši bivajoči v zlati stolici javili so nam, da je zastava jako lepa, da smo slobodno ponosni na njo Trigla-vaoi. Naša slavnost bi se imela vršiti prav za prav na duhovo, ali glede na to, da imajo gg. učitelji ob tem času glavni svoj shod, preložili smo slavnost na nedeljo 1. jnuija, ker jih ne bi radi pogrešali v svoji sredini. Naši pevci se pridno vadijo, vadijo se tamburaši, delajo se vse potrebne priprave. Spomenica ima te dni priti iz bele Ljubljane. Pri uaših pripravah pa nas podpirajo prav izdatno vrli Središčani, v katerih sredi bomo obhajali najznamenitejšo slavnost našo. Tndi kumico je dobila naša zastava pretekle dni. Milostiva gospa Geršakova blagovolila je prevzeti kumstvo ter biti tako za-ščitnica. V raznih nemških listih je bilo čitati zadnje dni, da nam je prepovedalo uamestništvo slavnost, a to ni res, in ono izjave protivnih nam Časnikov gredo na rovaš: „Namenov slabih sad so Vaša dela."
— (Iz Zagreba) piše prijatelj našemu listu: Kakor znano,  praznovalo bode naše častito telovadno društvo prihodnje   leto blagoslovijenje Bvoje zastave.   Da si  dobi sredstev  za to slavnost, pri redilo bode sedaj o Binkoštih v Maksimiru velikansko hI a v no st z raznovrstnim vsporedom Štiri vojaške godbe bodo skupno igrale same slovanske skladbe. Pri ti Sokolski slavnosti so deloval bode tudi klub Sokolskih biciklistov in tam buraška društva. Da naš mladi naraščaj skrbno goji pesem  hrvatsko, dokazuje   lepi  broj  in napredek vseh tukajšnjih pevskih društev, kakor so: „Kolo", tipografsko   društvo   „Sloga",   trgovsko društvo „Merkur", delavsko društvo „Svoboda".   Vredno je tu omeniti tudi rodoljubnih  naših krasotic, katere so se radovoljuo odzvale vabilu odborovemu in bodo vse v sokolski opravi kot „Sokolašice" 200 na broj v kioskih prodajale razuo naslado.   V odboru, kateremu je na čelu dr. Antolković in kateri je raz deljen na 10 pododborov, je vsega vkupe uad 100 gospodov, a vsi imajo polne roke dela, da se prvi binkoštni praznik dostojno  proslavi. — Na ti veli kanski slavnosti čuli bodemo nad 300 glasbenikov in vojaške godbe igrale bodo najnovejo skladbo ka pelnika Šincla, zloženo po ruskih pesmih, katere je Slavjanskij s svojim zborom pel.   To bode iz vestno muzikalen užitek prve  vrste.  Dočim v Vas vojaška  godba  ne  sme gojiti  krasnih slovanskih pesmij, tekmujejo v nas kapelniki mej seboj, da na javnih prostorih  proizvajajo slovanske skladbe in občinstvo je nedavno na  trgu kapelniku priredilo ovacijo.
— (Denarna obrtniška pomoč na družba), uknjiženo tovarištvo z omejeno zave/o imelo je v nedeljo ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani štiriintrideseti občni zbor pod vodstvom svojega ustanovnika in skozi vsa leta ravnatelja gosp. J. N. Horak-a, v navzočnosti mnogih gospodov društvenikov. Vodja g. J. N. H o rak otvo-ril je zborovanje, pozdravljaje društvenike, katerih je preteklo leto bilo 295, torej dva menj nego lani. Denarnega prometa je bilo 3117.950 gold. 63 kr., mej temi v izdatkih samo za mala posojila 248.581 goldinarjev 44 kr. Za dobrodelne namene izdalo se je 150 gold. 98 kr., vsled neizterljivih posojil pa se je moralo odpisati 170 gold. Upravni promet znašal je 670.145 gold. 2 kr. Iz tega je razvidno, da uživa obrtniško pomoćno društvo zmirom večje zaupanje mej občinstvom Ljubljanskim in po vsi deželi. Knjigovodja g. A. P re les ni k, prečita bilanco za preteklo leto. Imetek kaže: 1.) Gotovina 31. dec. 1889:   2348  gold. 32 kr.;  2.) Posojila:
130.953 gold. 38 kr.; 3.) Vrednost inventara: 455 gld. 94 kr.;  in 4.) Kupnina kot vrednost društvene hiše: 11.000 gold.; skupaj 144 757 gold. 64 kr. Dolgovi  pa  znašajo:  1.)   Upravni deleži: 11.875   gold. 39  kr.;   2.) Kapitalizovanje obresti od teh:   578  gold.  76  kr.    3.)   Hranilne uloge: 93.019 gold. 86 kr. 4.) Kapitalizovane obrestij od teh: 4096 gold. 70 kr. 5.)  Za leto 1890 predpla-čane obresti od posojil: 2201 gold. 1 kr. 6.) Izpo-sojila: 11.500 gold., in   7.)  rezervni zaklad: 21.485 gold. 62 kr.f skupaj: 144.757 gold.  64 kr. Proti bilanci ni nikakega ugovora in načelnik pre-gledovalnega  odseka g. Ivan Zor izjavi, da se je vse z glavnimi in pomočnimi knjigami primerilo in v redu našlo, ter nasvetuje, naj izrekd društveniki načelstvu absolutorij. Zbor pritrdi. V ravnateljstvo izvolijo se na tri leta sledeči gospodje: Ferdo B i -lina, Ivan Mathian, Fran Geba, Jakob Naglas, Dragotin Hinterlechner. V pregledovalni odbor gg.: Ivan Zor, Fran Pil ko in Peregrin Kaj zel. Po predlogu ravnatelja g. J. N. Horak a dovoli se za   učence   pri   katoliškem   rokodelskem društvu 10 gold.;  za šolsko društvo sv. Cirila in Metoda 10 gold., in za vdove ubožanih obrtnikov 30 gold Zbor pritrdi jednoglasno.   Na željo g. društvenika Vinko Čamernik-a bode se odslej računski sklep razdelil ob jednem z vabilom k občnemu zborn, da bodo društveniki imeli čas pregledati ga. Društveno načelstvo je obljubilo, da se bode po tem ravnalo in gosp. J. N. Horak je potem sejo zaključil.
— (Maj a les.) Jutri zjutraj odpelje se z gorenjskim vlakom do 200 učencev tukajšnje velike realke s gg. profesorji na Gorenjsko, nekateri k sv. Joštu in potem v Škofjoloko, drugi v Podnart in potem peš v Tržič praznovat „majales". Pri ti priliki bode prvikrat svirala godba, ustanovljena mej realci.
— (Pazite na otroke.) Na spodnjem Rož niku prigodila se je preteklo soboto nezgoda, katera hvala Bogu do sedaj ni imela resnejših nasledkov Štiriletno dete znanega domoljuba, približalo se je preveč psu, na verigi priklenjenemu, ki je dete ugriznil v stegno. Včeraj popoludne preiskal je okr živinozdravnik psa, pri katerem pa se ni našlo nikako sumim znamenje, da bi utegnil biti morda stekel.
— (Ir red en t. a v Ljubljani.) Da po itali janskih mestih, kjer mnogokrat  primanjkuje onih prostorov, katerim Angleži dajejo pri urejevanji hiš mnogo pozora, človeku mursikrat prileti na glavo „škarnieelj  parfuma", je  znano.   Nekaj jednacega pripetilo se je  nekemu gospodu, idočemu včeraj zvečer proti deveti uri s hčerko svojo skozi Židov ske ulice. V obližji Gerlizzijeve hiše priletela je nanj obilica nesnage, ki  niti ni bila shranjena v „škar niclji".   Želeti bi bilo, da se jednake stvari ne bi dogajale, a če se dogajajo, da bi se kaznovale.
— (Tatvina.) Preteklo noč zlezel je neznan tat v pritličje Jerinove hiše na cesti v Mestni Log in pokral dva prstana, dve zlati broši, 40 gld. denarja in še druge zlatnine, vsega vkupe v vrednosti do 100 gld. Tatvine sumen je že večkrat kaznovani tat Breskvar, po domaČe Štoc, ki je pa ubežal.
— (Iz Postojine) došla nam je vest, kije za Postojinsko jamo zelo važna. Par pogumnih in vstrajnih gospodov našlo je namreč po velikem na poru naravno podzemeljsko zvezo mej Postojinsko in Otoško jamo. Po tem podzemeljskem kanalu teče Pivka, v njem je več slapov in jezer. Omenjeni preiskovalci dospeli so po rečenem predoru do Otoške jame in sicer pod takozvani „Belvedere". S tem je doguano, da je Otoška jama le oddelek Postojinsko. Ker smo dobili obširen popis in tudi Biciiacijski načrt omenjenega predora, bodemo natančneje o tem poročali v jedni prihodnjih številk.
— (I? Kočovja) pripeljali so včeraj za dva vagona premoga, katerega odpošljejo po železnici v Trbovlje, menda zaradi tega, da se bodo ondu delale poskušnje glede kurilne moči Kočevskega premoga.
— (S Toplic na Dolenjskem:) Dne 17. t. m. popoludne začul bo je rog gasilnega društva, katero se jo tudi takoj palnoštevilno zbralo, da odide pod vodstvom svojega vrlega načelnika v Po Ijane, kjer je bil požar. Gorela je slamnata streha posestnika Šauerja. Da se >ii ljudstvo iz vseh stran i j tako hitro zbralo, bil bi gotovo nesrečen dan za vso vas, kajti hiše so jako nagosto in skoro vse s slamo krite. Streha omenjenega posestnika bila je takoj polna ljudij,  ki so neustrašeno pulili gorečo slamo
raz njo ter donašali iz bližnjega vodnjaka vodo, da bo preprečili razširjenje ognja. Vso nesrečo zakrivili so otroci, ki so zakurili na podstrešji. Naša požarna hramba sicer ni imela tu mnogo opravila, a Čast ji gre, da je jako hitro pripravljena na pomoč.
Telegrami   Slovenskemu Narodu*:
Dunaj 20. maja. Danes pričel cesar tridnevno ogledovanje vojaškega ostroga v Brucku. V spremstvu cesarjevem je tudi nemški vojaški ataše in semkaj došla deputacija pruskih častnikov. Ogledavanje, katero se je vršilo na popolno zadovoljnost cesarjevo, vršilo se je od 6. do 98/4 ure dopoludne.
Dunaj 20. maja. Taaffe pojde tekom tega tedna v Prago, da se udeleži pogovorov o deželnozborski volilni reformi v češkem ve-leposestvu, kateri pogovori so se bili pri konferencah na Dunaji določili.
Solnograd 20. maja. Stolni kapitel volil nadškofa. Izvoljen je stolni prost in namestnik škofov Haller.
Line 20. maja. Deželnega zbora izredno zasedanje otvoril je deželni glavar z naudušeno vsprejetim „hocli!" na cesarja. Potem vsprejel se je deželnega odbora predlog, da se povodom poroke nadvojvodinje Marije Valerije napravi deželna ustanova.
Mazne vesti.
* (Na Dunajskem vseučilišči) se je dne* 19. maja odkril spomenik Janezu Oppolzerju in sinu njegovemu Teodorju Oppolzerju. Pri slavnosti bilo je več odličnih gostov, profesorjev in dijakov.
* (Stanlev — ženin.) Slavni prepotovalec Afrike Stanlev zaročil se je, kakor se poroča iz Londona, z znano Hlikarieo Dorothv Tenuant. Svatba jma se vršiti početkom meseca julija.
* (Prve žrtve novega strelnega prahu.) Kroglelivnica v Aviglianu v Piemontu pogorela je vsled unetja brezdimnega prahu mej izdelovanjem in poginilo je 19 oaob, mej njimi vodja oddelka za projektile. Razen teh, ranjenih je osemnajst osob, izinej njih pet težko. Sr^ča je še bila, da se ogenj ni prijel magacinov za dinamit in projektile.
* (Uzorne delarne.) Da povzdigne obrt, je ruska vlada sklenila v večjih selili osnovati uzorne delarne, kakor je tudi poprej bila osnovala za uzorne kmetije. V tacih delarnicah bode narod imel priliko priučiti se raznim rokodelstvom. Omeniti je pa tudi, da je Uusija posleduja leta osnovala tudi veliko Število jako praktično urejenih nižjih in srednjih obrtnih učilišč.
* (Po smrti oproščen.) Lani sta bila v Oseku obsojena dva brata zaradi neke tatvine. Proti obsodbi se je uložila pritožba ničnosti. Stol sedmorice je obsodbo prvega sodišča razveljavil. Dan pred obravnavo o pritožbi ničnoBti je pa bil jeden bratov v ječi umrl, bil je torej oproščen jeden dan po smrti.
* (Razstava v Ruščuku.) V Ruščuku bode poljed"lska in obrtna razstava, katera se prične dne 1. septembra po pravoslavnem koledarji. Za to razstavo delajo se že velike priprave.
♦(Medvedji lov v Pratru.) Preteklo soboto ušel je po končani predstavi v Ftirstovem gledališči mali malavski medved. Žival, ki je velikosti srednjega psa, prišla je v gostilno „Pri zlatem križu" splezala tam na drevo, mej smehom, a deloma tudi strahom navzočnih gostov. A le kratki bili so trenotki svobode, kajti prihiteli strežniki ujeli so ga kmalu z zanjkami in odvedli nazaj v kletko.
* (UsmrčenjevBosni.) Dne 2. avgusta 1887 napali so roparji bogatega mohamedanskega trgovca Avdijo Sarajlijo iz Male Kladuše, ki se je vračal s svojim slugo Omerjem Kovačevičem s semnja v Veliko Kladušo. Roparji so trgovca s strelom ranili, potem mu pa prerezali grlo in mu vzeli 1704 gold. Oblastvu se je pa posrečilo priti na sled zločincem, ki so mohamedovci Musafar Grahovie, Osman Keserovič, Muja Mehio in Obron Rahmovič, vsi iz Velike Kladuše. Sodišče v Dihali je dne 29- oktobra lanskega leta prva dva obsodilo na smrt, Muja Mehiča v petnajst- in Rahmovića v dvanajstletno ječo. Ker prva dva nesta bila pomi-loščena, so ju obesili dne 6. t. m. ob 6. uri v Bi-hači v pričo mnogo gledalcev, največ muhamedovcev.
* (Zakonaželjna rodbina.) Predzadnjo nedeljo ie v katedrali v Sofiji bila poroka vdove Ivanke Štefanove, ki je že nad petdeset let 3tara, in njenih dveh hčera. Vse tri neveste šle so skupno v cerkev, kjer je bila poroka v pričo mnogih gledalcev.
*(Velocipedna tekmovalna vožnja Čez Ameriko.) V Parizu došli champion angleških velecipedi8tov, John VVeltou, pozval je francoske tovariše na tekmovalno vožnjo čez Ameriko. Welton obeta, da bode izvršil vožnjo preko ozemlja vseh zjedinjenih držav na biciklu- v 45 dneh.
* (Proti bankroterjem.) Na Kitajskem Že 900 let oi skoro noben trgovec napovedal kride Temu je pa uzrok strog zakon, kateri j« izdal cesar Hi-Tlung. Po tem zakonu kaznujejo se predsednik, blagajnik in ravnatelji podjetja, ki bi napovedalo konkurz, s smrtjo in njih glave se imajo na kole natakniti v mestu. Ta zakou je napravil tak upliv, da nobeno podjetje ne napravi kride in torej obla-stva niti prilike nemajo, posluževati se strogega zakona.
* (Afričanska tajna zveza.) Kardinal Lavigerie ie nedavno poslal Bruseljski konferenci poročilo o mi8ijonih v Afriki in o sovražnem postopanji Arabcev v Afriki. Kardinal obširno pripoveduje, kako se je osnoval katoliški milijon v Ugandi, in da so Arabci nekatere zamorce pobili, ker so pristopili h krščanstvu. V Afriki je neka tajna zveza, katere namen je, boriti se proti kristijan-stvu in Evropcem. To tajno zvezo osnoval je Snus^i, fanatični algiiski glavar, v začetku tega stoletja. Ta zveza ima zagovornike pri dvoru v Kajiri in celo v Carigradu. Suussisti so hedaj posebno razširjeni v Severni in Vzhodni Afriki, prirejajo love na robo v vBe mogoče kraje in mnoge tudi pregovore, da se zadovoljno pridružijo slugam njih sekte in zanje delajo v saharskih oazah, kjer je njih glavno zbirališče. Sedaj že imajo veliko premoženje. Vodje SnuBsitov imajo nekda v Tripolisu in južnem Tunisu veliko, da prav neomejeno oblast, ker so vsi turški uradniki v teh krajih člani te zveze. Ta zveza ima tudi svojo vojsko in sicer nad 30.000 pešcev in 15.000 konjikov, ki so vsi oboroženi z dobrimi puškami. Da, celo topove ima ta vojska. Nekateri člani te zveze pa potujejo pod raznimi pretvezami po muhamedanskih krajih severne Afrike in prebivalstvo šuntajo proti Evropcem in kristija-nom.
* (Grozovit razpok soda s smodnikom.) Velika nesreča dogodila se je v Havani. V neki mešani trgovinski zalogi razpočil se je sod s smodnikom. Hiša bila je popolnoma razrušena. Mrtvih je 22 osob, mej njimi konsul Venezuelski in 4 poveljniki gasilnega društva. Ranjenih je blizu 100 osob.
* (Štiridesetkratni poštni Btroški) Čuden slučaj se je nedavno prigodil v Radzionhi v Tarnoviškem okrožji v Gorenji Šleziji. Podružnica Vratislavske banko v Gleivvitzu si je pil poštnem povzetji izplačala neko terjatev, znašajočo jeden vinar. Poštni stroški so znašali 40 vinarjev.
* (Nevaren tat.) Pri poslednji porotni obravnavi v Budejevicah je bil dne 10. maja obsojen tat Janez Trippes, na osem let težke ječe. Obtožen je bil nič manj, kakor 30 tatvin, poleg tega pa še zaradi napačnega zglašenja, vlačugarstva in pa, da se je odtezal policijskemu nadzorstvu. Porotniki so jednoglasno potrdili vsa vprašanja.
■sitfiiroii sdravllen uspeli. Vsem, kateri trpč Vlled zapretja aH slabega prebavljenja, napenjanja, tiščanja glavobolja, pomanjkanja slasti j do jedij in drug'h slabo-stij, pomaga gotovo pristni „Moll-ov S ei d 1 i tz-p r a Sek". Skatljica 1 gld. — Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dimaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55 — 6)
»LJUBIMKI
stoji
za vse leto I.GO; za pol leta
gld. 2.3©; za Četrt leta gld. 1.15.
Meteorologično poročilo.
C 98 Q	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
S 3S	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7335 mm. 733'4 mm. 734'6 mm.	180" C 23 6° C 16 O* C	si. svz. z. j z. al. jz.	jas. jao.\ jas.	( 0 00 mm. 1
Srednja temperatura 19-2", za 44° nad normalom.
90-15 11060 101 55 958 — 310-50 117-75
9-36«/, 5 55'/, 57 «0
250 gld.
100 .
100 gld.
- gld.
H>-u_n.aasl£a, loorza
dne 20. maja t. 1. (Izvirno telegranćno poročilo včeraj
Papirna renta.....gld. 89 35
Srebrna renta.....
Zlata renta ......
5°/o marčna renta .... Akcije narodne banke   . .
Kreditne akcije.....
London........
Srebro........
Napol. ........
C. kr. cekini ....
Nemške marke.....
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1884 Ogerska zlata renta 4°/0 . . Ogerska papirna renta 5°/0 • Dunava reg. Brečke 5°/0   . . Zemlj. obč. avstr. 4V,70 zlati zast. listi .
Kreditne srečke......100 gld
Kudoltbve srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 . Traiuujway-društ. velj. 170 gld. a. v.. .
danes 89-45 90(15 110 45 101 40 961 — 303 — 117 60
937 5*55 57-70 131 gld. 50 kr.
180 103
99 121 116 184
19 150 222
7f> 90 85
75 50
50 BO
I
Zahvala.
Za presrčne dokaze sočutja vsled britke izgube naše nepozabne soproge, oziroma matere, gospe
Karoline Bianzani roj. Werli
ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekamo gg. sorodnikom, prijateljem in znancem iz Logatca, Cerknice, Postojim in Planine, zlasti pa častiti rodbini Tollazzi-jevi s tem svojo najtoplejšo zalivalo.
Planina, dne 19. maja 1890.
(41-2) Žalujoči ostali.
Dopisovalec
(Correspondent) (409-2)
vsprcjine Ne takoj v v«*čjl tovarni. — Zabteva so lepa pisava In zmožnost slovenskega, nemškega in laškega jezika. — Natančneje pove upravništvo „Slov. Naroda".
Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo se
l»o znižani ceni.
1. zvezek:
2. zvezek
3. zvezek
4. zvezek
5. zvezek
6. zvezek:
7. zvezek:
8. zvezek:
9. zvezek
Deseti brat. Koman.
I." Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletju domače zgodovine. — U. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — Iv. Spomini starega Slovenca ali crtice iz mojega življenja.
I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
Bovest iz časov lutrovske reformacije. — III. va prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Bolida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska Hodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
I. Tihotapec Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Urad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz in, stoletja. — II. Nemški viilpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja političnega agitatorja. I. Lepa Vida. Koman. — II. Ivan Erazem Ta-tenbali. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. I. Cvet in sad. Izviren roman. — H. Bela rata, bel denar. Povest.
I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Mej dvema stoloma. Izviren roman.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za  vezani   10 kr.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov.
(37_43)
Prudajajo se v
„NARODNI TISKARNI"
I_ij-uL"tol3em.i,
Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12.
Trgovski pomoćnik
vojaščine prost, izurjen v trgovini mešanega blaga, Želi ■nesla. — Ponudbe pod K. K. upravništvu ^Slovenskega Naroda*. (407—3)
jFin med v satovji "1
i
kilo 70 kr.; od 1 kile naprej pošilja se tudi po
pošti. — Za čel»ela\rje *
pristni garantirani pitanec f
v kositronih   škatljab  po S kilo,  a kilo  BO  Ur., Z (škatlja 30 kr.), pošilja se po pošti proti predplačilu | ali poštnemu povzetju. J
OROSLAV  DOLENEG I
^ »večar, (335—S) ?
Itrgovina z voskom in medom. |
puškar (d4i-7j v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten)
priporoča timkovrstne dobru puške iz svoje delavnice. Ob jednom naznanja, da tudi prenareju kresne puške na puške zadovke illinterlader) in prevzame druga popravila po najnižjih cenah.
Cenike s podobami dopožilja brezplačno ln franko.
Mej občno Kmetijsko in gozdar s ko rac-stavo na l»iin>t|l — od 14. maja do 15. oktobra, oziroma do i. novembra 181K) — izhaja
Land- und forstwirthschaftliche
Ausstellungs-Zeitung.
Oficijelni organ glavnega odbora občne kmetijske in gozdarske razstave na Du-naji 1890.
S sodelovanjem mnogih in odličnih Botrudnikov vseh Ktrok kmetijstva in gozdarstvu ter kmetijske in gozdarske industrije.
Ureduje Hugo H. Hitschmann.
Vsak teden izide jedna številka v elegantni opravi, bogato ilustrovana in v obsegu 19—16 stra-j nij velike osmerko. V vsaki številki jo več podob, kakor načrtov razstavo v rotundi in v razBtavinem parku, podob znamenitih zgradeb, zlasti posamičnih pavilonov in znamenitih razstavnih skupin, premo-vanih živalij, strojev, orodja itd., potem so v listu t is«1 oficijelne objave o otvorenji, ustopr,ini itd., program razstave, vsakčasni dnevni program, programi (kacih štirideset) temporernih razstav, tekmovalnih molž, vlačnih poskusov in raznih druzih pri-merjevalnih poskusov, konjskih dirk, inejnarodnih kmetijskih in gozdarskih kongresov, raznih ekskurzij itd., nadalje večji ali manjši Mctitavkl o posamičnih skupinah, kolektivnih in posamičnih razstav, poročila o poprej navedenih vsakovrstnih priredbah, o kongresu in ekskurzijah, nian|ie veetl o zanimivih dogodkih na razstavi in o obisku razstave, potem mnogovrsten feljton, kažipot »kosi Dunaj za tuje obiskovalce, naznanila o veselicah, in drugovrstni podatki, kateri zanimajo razstav-Ijalca in obiskovalca, naj  bode strokovnjak ali ne.
Naročnina za čas od 14. maja do 15. oktobra, oziroma do 1. novembra (okolu 25 številk) za Avstro-Ogersko gld. 5.—, za Nemčijo gld. 5.50, za inozemstvo gld. ti.—. Posamične si«-vi I k«* dobivale se bodo pri UDravniŠtvu, potem v lastnem pavilonu in pri prodajalkah srečk na razstavišči, kakor tudi v prodajalnicah časopisov po 20 kr. Zbirne mape (hkratu platnice) veljajo gld. 1.—. Naznanila za stolpeo in milimeter 5 kr. (387—1)
Administracija
,,Land- u. torstvvirthschaftl. Ausstellungs-Zeitung"
Wien, I., Domlnlkanerbaetel 5.
'JTiijol :
19. maja.
Pri .si «m'i u: Koss, VVein-berger, Parmenter, Ililtreich, Wolf, Herz z Dunaja. — Ki-kel iz Maribora. — Popper iz Prage. — Gulatia iz Planino. — Lcdnik iz Podsrcde. Prešern iz Koprivnice. —JSti-ger iz Celja. — Ilirschler iz Siska. — Beyer iz Pariza. ,
Pri Malici: Denk, Engel, Schwanz, Harter, Dortcl z Dunaja. — VVutschel, Huckeu-berger iz Stampfona. — Urili iz Harcstelepa. Ender iz Hamburga.
Pri ju/ii4-ni kolodvoru«' Schulze iz Lipskega. — Rieg | ler z  Mirne. — Bruckner Dunaja.
I'ii    aistrijslu-iii   ceMHr -
jI: Kocelj iz Laškega.
!Prav ugodna ponudba!
Dne 2$. maja t- 1. vršila se bode pod ugodnimi poboji
prostovoljna prodaja na drobno
posestva gradu „Brinje" (Seitenhof)
pri deželni tabli uknjiženega. Posestvo je 18 km od Ljubljane oddaljeno in obsega grad s prostornimi gospodarskimi poslopji, malinom V prav dobrem stanji in nad oral zemlje. — Natančne ponudbe pove
Ljudevit Pour,
Brinje, pošta Šmarije pri Ljubljani.
(888-2j
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".