CtEj A-S Potrebovali so računarja, me-sto pa dali plesalcu. Chateaubriand. NARODA St. 1*7. Ljubljana, sobota *0. junija 1736. Leto IL In zopet kliče meja j Na meji je žalost, na meji gori Uubljaoa, 19. jutiijai. Kakor z nekakšno sramežljivostjo, naši listi tu in tam poročajo kdaj kad malega z meje. Zdi se kot da meda in razmere na njej niso za nas važne, ampak le neka nadležnost, ki se M ni mogoče popolnoma Izogniti. In vendar pomeni meda za nas Slovence življensko važno vprašanje. Saj pridemo na mejo. kamor stopimo in kamor se ozremo. Seže človek na zapad, je na meji. seže na sever, je m meji, seže na severovzhod, je na meji. Kar pa daje tej bridki okolnosti še poseben poudarek. je resnica, pred katero ne sme mo zapirati oči. Meja je zasekana v naše narodno telo Naša meja je povsod zasekana v naše narodno telo. Zdi se, da se te strašne resnice ne zavedamo v državi niti mi Slovenci sami, ki smo po njej neposredno prizadeti. O vsem razpravljamo z največjo vestnostjo in pozornostjo, o najmanjši revoluciji na kdove kateremu kontinentu, o spre-ntebi vlade v najmanjši državici kje na drugi polovici zemeljske oble smo natanko poučeni, o naši meji Pa ne vemo niti toliko, da bi znati povedati, kje poteka. Pni vsem tem je treba naglasiti, da nas meja ni zasekala v živo samo narodnostno, ampak tudi gospo darsko; zlasti velja to za zapadno mejo. Gospodarska onemoglost je narodna smrt Stara resnica je, da ozemelj ni mogoče deliti po trenutni želji oblastnikov. Večstoletna skupnost ustva ri gospodarsko sožitje, ustvari tradicijo, ustvari prometne žile in tudi duhovno povezanost, ki je ni mogoče nasilno pretrgaiti brez velike škode. Po načelih, ki jih je slovesno sprejel pred slabima dvema desetletjema ves kulturni svet, bi naj Wb narodom dano na prosto, da odločajo o tem, s kom in kako se hočejo družiti v organizirane skupinske tvorbe, ki jih imenujemo države. Medtem pa, ko so diplomaltie na banketih venomer ponavljati to plemenito načelo, so ravnali sami med seboj za zeleno mizo v živem nasprotju s tem, kar so oznanjali. V zaprtih in zastraženih sejnih dvoranah v še bolj zastraženih diplomatskih kabinetih je obveljalo načelo . da močnejši vladaj šibkejšemu oziroma številnejši tistemu, ki le številno manjši. Beseda tedna Ljubljana, 19. junija. Z tičupovedbami je res čudna ^eč. Namreč, če je napovedano kaj slalbega, se gotovo uresniči, kakor pa je napovedano kaj dobrega, pa tisto dobro zlepa noče Priti. In je tako tudi z astrološkimi na,povedmi, ki so baje še najbolj zanesljive So na primer sporni--njum, kaj so' bili napovedali, za Binkošti angleški astrologi, (ki »o bojda posebno učeni In jasno-vi,dini), da bo slišati, tako so napovedali, vest o nesreči na nekem zabavišču In evo tiste strašne katastrofe pri paradi v Bukarešti, ko se je zrušila tribuna in je bi. lo na stotine mrtvih in pohabljenih. pa sc spominjam napovedi za neke druge dni. ne vem več kate. re> ki so obetale prijazno migi j a-zvezdic, prinašajoče veselje v to solzno dolino, pa so stoprav ti. si® dni prihajale od vsepovsod sa_ ’ne slabe novice, kar kosale so 86 med seboj katera bo slabša. Kakor rečeno: slabo je takoj c^kaj, dobro pa odlaša in odlaša. Iako je tudi z našimi domačimi splošnimi in siceršnjimi napoved. bami. Pa sem se pogovarjal zadnjič o tem s prijateljem, ki je neporuš. Ijiv optimist in tudi sicer in sploh zmeraj navdušen- Predoči,! sem mu ta in oni položaj in ga končno vprašal: »Zdaj pa povej, kaj se je Zboljšalo?« »Prijatelj,« tako me je poučil, »zboljšalo Se je v toliko, v kolikor se ni poslabšalo. V tem je tisti napredek.« »Ampak saj se je vendar , in to •..« sem mu nšteval in dokazoval. »Prav,« je odgovoril nato prijatelj.« Spet (ju moraš priznati, da bi bilo lahko še veliko slabše kot pa je. In to je tisto dobro, da ni še slabše, kot bj lahko bilo! Sploh pa je treba imeti zaupanje. Ce nimaš zaupanja, da se bo obrnilo na bolje, si že negativen element in izgubljaš pravico, da bi se ti položaj zboljšal oziroma da bi bil soudeležen na zboljšanju splošnega -položaja« V tem ima moj prijatelj neo- To na- čelo. ki mu pravimo v vsakdanjem življenju impenijatizem, nam je vzlic drugačni narodovi želji in volil prineslo to, kar nas danes boli. Vemo, da nas vežejo pogodbe, ki smo jih pod težo razmer morali sprejeti, nikakor pa iz teh obvez ne sfledi ukaz. da bi morali zdai še sami puščati naše meje v nemar. Nasprotno, če smo se morali *" . -' - odreči, bi morali vsaj poskrbeti, da utrdimo to, kar smo ohranili. Siromaštvo — vir propasti In tu se zopet ponavlja vprašanje, ki smo ga načeli v zadnji številki našega lista: Kaj smo storili za gospodarski dvig krajev ob meji. ki »o radi meje gospodarsko uničeni?, Odgovor je preprost Glasi se: Nič! J Ce v navdušenju pojemo »Hej Slovani,« če v sentimentalnem ganotju damo nekaj dinarjev tcu ali oni narodnoobrambni organizaciji, je to pač parada ali dobra volia posameznikov, ni pa organizirano smotreno narodno delo za ohranitev samega sebe, ni delo naroda, kt bi se v lastni državi moral zavedati svojih dolžnosti in svoje moči. Gospodarski načrt Nikakor ni godrnjamie naš namen. Če smo povedali, česa ni. do- Pilm strastne ljubezni, ognjevitega temperamenta, erotične ljubezni in neviđenih plesov € ^ ® O © € a V glavnih vlogah: DOLORES DEL RIO, GENE RAVMOS, najboljši plesni par Amerike .Glnger Rogers In Fred Astaire. REŽIJA: Th. Freeland, GLASBA: V. Voumans, komponist operete »NO, NO NANETTE«. PRIDE: KINO SLOGA, tel. 27-30 od 23. — 25. junija 1936 »CARJEV GLASNIK«, od 26. — 30. junija 1936 »KNOCK OUT« premiera. porečeno prav. Zaupanje je treba imeti, ker zaupanje je tisto, kar drži vse pokoncu. Je pa ža-libog dejstvo to. da dandanes ni pravega zaupanja- in bi skoraj trdil, da je šp, večje nego je materijalno pomanjkanje 1— moralno pomanjkanje: pomanjkanje zaupanja. In bi bila kae potrebna taka postava, ki bi uvedla obvezno zaupanje vseh državljanov med seboj, navzgor in navzdol. * Da ljudje dandanes drug drugemu ne zaupajo, to je znano- Je pa to vsekakor zelo nezdravo, kvarno in celo nevarno stanje. Saj sloni naposled vse privatno in javno življenje na medsebojnem zaupanju- Kam pridemo, če ne bo tega zaupanja? Majhen primer, kakšna je ta stvar z zaupanjem. Grem zadnjič od vlaka skozi kolodvorsko pasažo, kjer mitničarji pregledujejo prtljago. Pa zaustavi mitničar gospoda, čigar aktovka je videti nekam nabrekla. »Kaj imate notri?« »Nič takega.« Toda mitničar hoče videti. A v aktovki je res samo nekaj spisov in knjig in telovnik, ki ga je bil slekel gospod radi soparice Gospod je ozlovoljen, mudi se mu tudi, in sklopivši spet aktovko, pripomni mitničarju: »Če povem, da nimam ničesar, mi morate verjeti!« »Ne moram verjeti!« odvrne mitničar. Kdo je imel prav? Vsekakor oba. Gospod je imel pravico zahtevati zaupanje, mitničar pa pravico ne imeti zaupanja- Pa vzemimo za primer vlado in državljane. Ali ima državljan pravico vladi ne zaupati? Gotovo, da jo ima to pravico, zopet pa ima Vlada pravico zahtevati od državljanov, da ji zaupajo. Zdaj je pa zopet obratno stvar taka, da če ima vlada pravico zahtevati od držvljanov zaupanje, imajo državljani od svoje strani isto tako pravico zahtevati od vlade, da njim zaupa. To omenjam samo radi tega, ker opažamo pojave, ki kažejo, da je tudi v tem pogledu zaupanje pomanjkljivo- Sam gospod šef vlade se je zadnjič dotaknil te strani, ko je objasnil razloge, k; branijo -Vladi priti na dan z novimi svobodnejšimi političnimi zakoni. Razmere niso še zadostno ustaljene, je dejal g. šef vlade. In kadar niso razmere zadostno ustaljene, je jasno, da jim ni zaupati. A pustimo to in ostanimo pri vemo tudi. česa bi bilo treba, oziroma M se mora storiti. Nujno potrebno je, da vse zasebne organizacije in društva s sodelovanjem oblasti prouče z vseh stra ni naše razmere ob meji v celoti in nato IzdeHaio zia te kraje čisto poseben, razmeram, tipu zemlje in gnačaju ljudstva primeren in izvedljiv gospodarski načrt, ki nai gospodarsko te kraje dvigme in »Čvrsti in v ljudeh na ta način vzbudi ponos toi zavest, da res žive v svobodni narodni državi, ne pa nekje »Bogu za hrbtom«, kakor zdai v bčdnl otopelosti tožijo in občutnio. Uverjen sem, da bi bila sredstva za izvedbo tega načrta plodonosno in bogato naložena. Pomniti je nam reč treba, da bomo šele takrat res narodna država kadar bo človeka ob Strumdci vzdra mil vsak pretresljaj v Bolmi Lendavi, v Tržiču ali na Rakeku in kadar bo človek s skrajne zapadne vasice čutil utrip na grški ali albanski meji. Vzporedno z gospodarskim mora hi vzgojno delo. Opazoval sem letos naše Šolske majniške izlete. Cele roje našega intelegenčnega na raščaja so profesorji usmerjali kamorkoli. Niti geografi niso pri tem pomisliti, da imamo ob meji poleg drugih zanimivosti polno višinskih točk, ki nudijo lep razgled tia kamor bi mladina morala gledati, če nad bo res slovenska in jugoslovanska. v Naj zadostuje. Vsekakor bomo o pnSkj še spregovorili tudi o prometu z zemljišči ob meji. Kajti tudi to je vprašanje, ki vpije. Že danes na moramo opozoriti na dejstvo, da kraji, ki govorimo o njih, utegneio kdaj pomeniti ali naš ponos in čast — ali pa našo neizbrisno sramoto. Srednje poiti ni. Jat. medsebojnem zaupanjiu. Tega je ptrav malo- Zato je pa toliko več upanja vase in zase. Tisti, ki so zgoraj, zaupajo, da bodo vedmo zgoraj, tisti Jel so danee spodaj, zaupajo, da bodo jutri zgoraj. Bogatin zaupa, da mu denar nikoli ne propade, berač zaupa, da bo gotovo še nekoč bogat, —• trdno in vedro je to zaupanje- A kjer je še kaj zaupanja člo, vieflea v človeka, je pa tudi lepo. Neki restavrater daje revnemu študentu hrano zastonj. Pohva. lim ga radi te plemenitosti, on pa mi pravi: »Pomagam fantu, ker si mislim, morda bo kdaj veljaven mož, mojim otrokom pa se kdaj utegne goditi slabo, pa jim bo tedaj morda pomagal . . .« 'Tako je zaupal tudi tisti mali človek, o, katerem naj povem prav kratko zgodbico. Živel je v južnem mestu ob skromni službici, ko je zahajal k njemu v hišo mož, ki je bil tedaj takorekoč na tleh. Takorekoč. Pa ga je tisti mal; člo. vek, ki še mu je ta mož takorekoč na tleh $n povrh še rojak smilil, večkrat pogostil, celo pitanega purana je zaklal gostu v čast in nasičenje. In si je tudi rekel: Zna se zaobrniti, zna se zgoditi, da, bom jaz brez kruha, on pa veljak, pa mi bo pomagal- — In glej, res se je tako zaobrnilo, a se je tudi tako zaobrnilo, da danes tisti mali človek zaman prosi tega veljaka za kako službico, ččtudi bi to stalo tega veljaka samo besedo, tako veljavna je danes njegova beseda. Javna beseda Ljubljanu, 19. junija. Na »lavljena iliri vprašanja. 1. Kdo je po vaši presoji najboljii politik v Jugoslaviji? In koga smatrate med Slovenci za najboljšega politika? 2. Kako si zamišljate ureditev oziroma rešitev našega de-narstva? 3. Kako bi dosegli razdolii-tev prezadolženih stanov? 4. Kako upale rešili naša pis javnih del — bolnic, hiralnic, cest, vodovodov, elektrifikacije, regulacije rek in potokov, pogozdovanja itd., — s čemer odpade brezposelnost. 3. Razdolžitev: brezobrestna državna posojila z malim mesečnim odplačilom. 4. Tuja podjetja prisilno likvidirati in oddati v ta namen ustanovljenim gospodarskim zadrugam seetoječim iz vsega prebivalstva dotlčnega gospodarskega okoliša. K V v T. 1. Najboljši politik sedanjega 6aeajo g. Bvetielav Hodjeia, kor trdi, da je treba posvetiti glavno pozornost gospodarskim, ta njim socialnim In Sele nato političnim vprašanjem. Slovenci danes V. .. , ,.ik- ^ kar »ta umrla Ur. Žerjav In dr. Krek. 2. Ureditev donarstva bo rešeno takrat, kadar se bo reševalo za vse stanove, tako da bo dolžnik vrnil tisto vsoto, za katero se je faktično z»* doližl. Kot podlaga za to naj se vzame vrednost denarnih dobrin. 8. Potrebno bi bilo toliko .... kolikor je bilo do zdaj deflacije. 4. Podjetja iz tujih rok bi lahko rešila le država. J. E. v S. podjetja iz tujih rok (TPD, KID, itd.)? smo prejeli iz krogov našega čitateljstva med drugimi ( ki niso za objavo) tele odgovore: , . i Med slovensiKtmi politiki pa naj bi odločil žreb, kateri je najsposobnejši, ker se smatra, vsak za najsposobnejšega. 2. Ureditev našega denarstva naj se izvrši: Z žigosanjem vseh bankovcev, pri čemer naj bi -s^od tistih bankovcev, ki niso dan; na, žigosanje potom Idomačih denarnih zavodov, odtegnilo 20%. Na ta način bi prileze) ves denar iz raznih skrivališč, naši denarni zavodi, pa bi bili mahoma preskrbljeni z denarjem. 3. Z državnim posojilom. 3% in dolgoročno Na primer: Kmet ima raznih dolgov skoraj 50.000 Din. Dobi toliko državnega poso. jila, da plača naenkrat vse dolgove, državi pa vrača posojilo s 3% obrestmi v 30 letih. 4. Z zakonom, da ne sme noben minister biti upravni svetnik kakega tujega podjetja, in da mora v upravnem svetu podjetja sedeti komisar kot zastopnik in zaupnik delavstva s posebnimi pooblastili. K K. v L. * Na vprašanja odgovarjam takole: 1. Dr. Stojadinovič, ker je mlad in energičen, uspešen, ker dela z najboljšim slovenskim politikom dr. Korošcem, ki je nepopustljiv in izkušen. 2. Zadosten izvoe: naših produktov, da kmet pride do denarja stem bo rešeno naše denarstvo in Vaša 3. točka. 4. Kadar bomo bolj bogati, bomo tujca odslovili. F. H. v M. * Spet drug naš čitatelj vidi rešitev v temle načinu in nam odgovarja takole: . najboljši meo Slovenci pa dr. Anton Novačan. 2. Milijardno notranje prisilno posojilo, trajajoče več let, vračljivo v 30-50 letih, v zvezi z odpoklicem vseh naših vlog v inozemskih zavodih in prevzem zamrzlih vlog v domačih hranilnicah, za katero vsoto bi država lahko izdala nove državne novčanice. Raz- Saj pravim: zaupanje je lepa in dobra stvar, samo precej riskantna. Kakor so riskantne vse lepe in dobre stvari, tudi ženske- Aemonus. Dolenjska je zmagala Domov Ljubljana, 19. junija. Izlet v »Dolino gradov«, ki ao ga organizirali naši vrli železničarji zadnjo nedeljo, je nad v&e pričakovanje lepo unpel. Z vlakom in z 11 avtomobili je odpotovalo iz Ljubljane v sijajnem razpoloženju MO udeležencev, ki so se vso pot navduševali za intimne pokrajinske lepote. Razen železničarjev bo Be udeležili Izleta tudi pripadniki raznih drugih elanov, tako da je bila zbrana prav pestra družba. V Novem mestu, ki je bilo vse v zastavah, je izletnike s toplim nagovorom pozdravil župan g. Josip Pavčič. Po kratkem postanku so se izletniki mimo slikovitega gradu Otočca, kjer jih je gostoljubno sprejel lastnik grof Villavieenzio Margherl. odpeljali v ifcetiflfiečlce toolice Spet nas je pozdravil g. župan, odgovoril pa mu je v zahvalo prede. Združenja žel. uradnikov inep. Jenko. Naglo nam je v prijetni družabnosti potekal čas in kmalu smo se morali vrniti domov. Poleg mnogih drugih odličnikov se jo izleta udeležil tudi preda. Centralnega odbora Iz Zagreba, g. Obad. Vse priznanje in zahvala za izredno uspelo in vestno organizacijo izleta gre predsedniku Prireditvenega odbora, g. višjemu kontrolorju Parmi, ki se je z ljubeznijo in elanom posvetil realizaciji te lepe prireditve. Kakor čujemo, pripravlja agilni organizator nov daljši izlet na morje in v Cetinje. Zato mu kličemo veselo- »Na dobro srečo in veselo svidenje v pristni slovanski družabnosti!« Zanimiv soor Tu 80 si kljub kratkemu odmoru nekateri privoščili kopelj y zdravilni topliški vodi, nakar se je cela karavana podala na grad Klebevž, čegar sliko smo objavili v zadnji številki našega lista. Tn so Izletnike z izredno gostoljubnostjo sprejeli in jim razkazali vse zanimivosti bratje grofi lllmi. V Kostanjevica — naše Benetke Ljubljana, 19. junija. Med našimi čitatelji jih je mnogo, ki so imeli denar vložen pri bivši poštni hranilnici na Dunaju. Zato *-**Rvljnmo v pojasnilo našim čitateljem sliko sedanjega položaja. Kakor je anano, obstoja v Ljubljani Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše poštne hranilnice. To društvo nas sedaj obvešča, da bo vložilo proti naši Poštni hranilnici Povsod je bilo tako prijetno, da nam je bil čas le prekratko odmerjen. Dolenjska se je ta dan odela v prazniška oblačila in koder smo se vozili, je bilo vse v zastavah, a ljudje so nas prisrčno pozdravljali. V Kostanjevici, ki je bila vsa v zastavah .nas je sprejela gasilska godba. Skupina je ostala v hotelu g. Bučarja, dve skupini pa sta pohiteli v St. Jernej, kjer sta obedovali v restavraciji g. J Recljn in v restavraciji g. Majzelja. V Pleterjah Po obedu in opoldanskem odmoru smo se skupno podali v Pleterje, kjer smo si pod vodstvom Č. o. Ferdinanda ogledali znamenito kartuzijo s številnimi svojskimi zanimivostni. Tehnike je zlasti zanimala spominska plošča na izumitelja ladijskega vijaka, inženjerja Reslja, po katerem imamo v Ljubljani imenovano ono najlepših cest. in ki je nekoč služboval v Pleterjah. Tolsti vrh V naglici smo zdrknili še na Toiski vrh, kjer nas jo z milino prave slovenske gospodinjo sprejela gospa Rudeževa, potem pa skozi Stroški boršt, nazaj v Novo mesto. tožbo radi neizplačanih vlog, ki so jih naložili naši državljani pred vojno in v vojnem času v bivši dunajski poštni hranilnici. Društvo zagotavlja, da mu j® znano, da je dunajska poštna hranilnica 1. 1929 izplačala naši državi okrog 11 milijonov dinarjev deloma v gotovini, deloma v vrednostnih papirjih. Zato društvo opozarja vse tipte vlagatelje, ki še niso prijavili društvu svojih terjatev, naj to v lastnem intresu store vsaj do konec junija t. l-> ker v tožbi bodo zastopani le tisti, ki so člani društva in oni. k1 so svoje terjatve v letih 19-1 > 1928 in do 10. 9. 1929 pri poštnih h prijavili V prijavi je naime in priimek vlagatelji' išče, štev. ček- računa 0» e knjižice, vlogo v bivs ijskih kronah in da bo dotičn 1 po prejemu vloge 8% d roza pravdne stroške. Hkr,TL ■sinti takoj društvu za vsok»n 100. - Din 1 — za tekoč® Din 2 — . Teden v verzih Vročina je, čas pasjih dni, pri nas prav malo se zgodi. V zadregi torej reporter postal bi rad — čebljav kozer. Tako jo zdaj v visoki modi minister in poslanik Bodi: Razvila se je huda borba in vedno bolj smrdi ta čorba. Tu dame, damice ihte, tam spet mešotarji drhte: s preprogami preprežen svet je ves v korupcijo zaklet. Je vmes še dekoriran ptič, odlični šef Novakovič, in nit gre sem, se plete tja, povsod so najde kaj doma. Jo Lidija zares gospa, ljubezni vredna je bila: Novakovič, naš Ikiča — se je zamrežil: Pikica! Razlili so so hudi strupi — zdaj ne pomaga lepa Pupi: Ljubezni in preprog sijaj zagrne strogi policaj! Odlično še bosjak Nečajev sleparskih loti se tečajev: Prej potepuh, zdaj milijonar — ljubezni, ženskih src vladar. Tako so perzijske preproge prepregle te visoke kroge, da čez in čez je bila žlahta milijonska tihotapska plahta. In Beograd in Zagreb, Bled, hrani svojo sled, kako velja.ško In po modi je kontrabant.il mojster Bodi, Tu se zamisli uboga para, ki beda te na leta stara nažene v tihotapstva vrt, da reši te — svinčena smrt. Za borno pipico tobaka te mrke ječe kazen čaka, minister in poslanik Rodi pa zdaj po letoviščih hodi. Benetke, Rim in Božen, Nica, Bog ve, kam žene ga kaprica: Z milijoni v žepu, ljubi moj, sl tudi kot slepar — heroj! Kdo ve, kam se ta cesta vije, propalost nam do mozga vpije: Pijana polt, strast, kokain — za to gara naj naš trpin?! Kakopak, le tako naprej doma In tudi onkraj mej, pa kmalu ves naš ubogi škant razbit bo In prišel na kant. Smo lačni v siti rog trobili, Za sankcijo smo se postili: zdaj pa angleški poje zvoneo, da sankcij je za vselej koneo. In oLndon Rimu roko stiska pri nas pa lačna raja vriska: Za neguša je poln lonec, za nas pa gospodarstva koneo. Ona: Jutnt bi šla rada v mesto marsikaj naltouplit, če bo lepo vreme. Kaj pa pravi vremensika napoved? On: Hude nevihte z Mlekom in Hromem, točo tn poplavami * »Kalo® kaj gre tvoje podjeja?« »Zanič. Samo doplačujem.« »Poitiaj pa raijiši zaprti« »Mm, od čeee naj pe potlej 61-vfcn?« A Večkrat že po enkratnem Čiščenju odstrani 1 01^ Chlorodont neokusno barvo zobne prevlake in slab duh iz ust Jugoslovanski proizvod Ut I En gosp proti sedmim damam Indiskretnosti in nespodobnosti z intimne čajanke Ljubljana, 19. junija. Na čajanko pri gospe Evelini sem bil ondan razen njenih intimnih prijateljic povabljen samo še jaz. Predstavljajte si torej moj kočljivi položaj: edini moški v krogu Lepih in povih še presneto pametnih dam! Moj položaj je bil tem kočljivejši, ker so bile dame nenavadno molčeče in sem moral jaz skrbeti za konverzacijo in zabavo. To pa mi je bila zagodla gospa Evelina, ki je predstavivši me damam opomnila: »Zdaj pa se pazite, drage moje, kaj boste govorile! Gospod Joe bo takoj vse iznesel v časopise. On je sploh zelo indiakreten •..« »Indiskretan samo v dobrih rečeh!« sem se zagovarjal. »V slabih pa vedno diskreten. Sploh pa pri mojem tako dobrem mnenju, ki ga imam o ženskah •..« »Kar povejte nam to svoje dobro mnenje!« me je pozvala energična gospa Berta in njena črno-obrobljena očala so bliskala vame izzivalno in preteče. Zanimivo je, da ženske tako interesira, kaj mislimo o njih mi moški. Nas moških pa prav malo ali nič ne interesira, kako mislijo o nas ženske. Saj itak vemo, da nič dobrega ne mislijo. »Prosim za bolj konkretno vprašanje«, sem se obrnil h gospe Berti. »V splošnem, kakor rečeno, je moje mnenje dobro. Častilec sem žensk ■ •.« »Pustite fraze!« je rekla gospa Berta. »Torej konkretno vprašanje: kaj na ženski najbolj cenite, oeliroma po čem presojate njeno vrednost?« »Po tem. kakšna je gospodinja!« sem odgovoril in se zmagoslavno ozri V krogu. »Proza!« je zaničljivo rekla plavolasa gospa Vida in počasi spustila v čaj kocko sladkorja. Druge dame so molčale, ne pa gospa Berta, ki se je kar pognala v nov naskok: »Proza!« je potrdila- »In povrh tudi abotnost. Prosim vas vendar, gospod Joe, to je isto kakor bi presojali moškega po tem, kakšen je kot gospodar, uradnik, čevljar ali trgovec. To je poklic. To pa ni merodajno za bistvo in značaj človeka. Ženska je po naravnem poklicu gospodinja, a to je še ne karakterizira. Katera je lahko prav imenitna gospodinja, pri tem pa sam vrag, druga Pa slaiba gospodinja, pri tem pa angel. To morate vendar priznati, gospod Joe, da je tako. Ampak naj bo po vašem- Postavimo, da je gospodinjstvo ogledalo ženstva- Zdaj pa nam povejte, po čem presojate žensko, koliko je vredna kot gospodinja?« Bilo je jasno: gospa Berta je razvijala energično ofenzivo na vsej črti. Torej je bilo treba misliti na energičen protisunek. Pripravil sem ga, vendar sem imel še pomisleke. Tedaj mi je prišla na pomoč nasprotnica sama, rekoč: »Da ne boste toliko premišljevali, gospod Joe, vam stavim še bolj konkretno vprašanje: Vi mene še prav nič ne poznate, nocoj se vidiva prvikrat. Recimo, da me pridete obiskat na mojem domu. Na čem bi torej spoznali, kakšua gospodinja sem, ali dobra ali slaba?« Skrivaj sem se zadovoljno namuznil in si pomencal roke: Bravo, kar si hotela, to boš dobila! pa sem odgovoril: »Na vašem domu bi me interesiralo samo eno. madam: Kakšna je kuhinja in kakšen je, oprostite, klozet. Če je to dvoje v redu, čisto in snažno, potem, madam, ste v mojih očeh gospodinja, ki ji gre vsg spoštovanje! In tako sodijo vsi zreli in izkušeni možje. Po teh zadevščinah, kakor sem rekel, je spoznati snažno, estetično in kultivirano žensko. Oprostite!« Podoba je bila, da sem spravil svojo nasprotnico malo v zadrego, a to je brž zabrisala gospa Evelina. ki je smeje se vzkliknila: »No vidiš, Berta, pa si prejela kompliment! Nevede ti ga je napravil naš mister Joe!« »Kaj kompliment, to so samoumevne stvari!« je mrzlo odgovorila gospa Berta in se pripravila na novo atako- Prekrižala je roke na prsih, me prebodla skozi debele leče svojih očal in dejala: »Zdaj vas bom nekaj drugega vprašala, gospod Joe, vas, takega esteta —« »Ah, lepo te prosim Berta, pusti ga vendar na miru!« jo je zdaj nervozno dregnila gospa Vida. »Saj vidiš, da imaš opravka z materij alistom, ki presoja žensko s stališča želodca oziroma trebuha-Le vprašaj ga, kaj misli o ljubezni. o zakonu in takih rečeh, pa bo tudi to gledal vse skozi želodec. Moški so vsi enaki, ljubezen gre pri njih skozi želodec.« Tako je ugotovila gospa Vida, ki je imela v zakonu smolo tn zdaj sovraži vs«. moške kakor ščurke. In ker so ji pritrjevale vse tovarišice okoli mize, jaz tudi — vesel, da me je rešila nadaljnjih vprašanj gospe Berte — se je gospa Vida razvnela in krabkomalo Ugotovila tudi to, da nas moške odlikujejo tri poglavitne lastnosti: Neumnost, lenoba in požrešnost. Tudi temu sem navdušeno pritrdil in pripomnil, da je to velikemu Bismarcku profesor v šoli celo zapisal v spričevalo. »Brala sem«, je govorila dalje gospa Vida«, kako je neki časopis menda norveški, razpisal anketo na ženske o vprašanju: kako ravnaj žena z možem, da bo zadovoljen, pa je dobila nagrado neka Angležinja za tale najboljši odgovor: Pitaj zverino!« »Hehehe, hihihi, hahaha!« Celo omizje se je smejalo, jaz sem se od zadovoljstva kar tolkel po kolenih in rjul: »Bravo, bravo, bravo! Ta nas je pa pogodila!« In gospa Evelina je polna smeha dvignila taso: »Torej, mister Joe, vzemite si še kak sendvič!« In mister Joe je. pojedel nato še tri sendviče. To lahko potrdi Joe. Carioca Ljubljana, 19. junija. Roger Bond je dirigent in vodja velikega simfoničnega jazz orkestra, ki leta iz enega angažmana v drugega kar z avijonom. Roger ima dovolj prilike, da lahko leti, ker ga povsod vržejo skozi vrata radi njegovih ženskih afer. Komaj je dobU mesto v HibLscuo hotelu, se že takoj pregreši. Zato mora ponovno na cesto. Vzrok je prelepa Braziljanka Belinka iz Rio de Janelra. Končno doleti sreča tudi Rogerja. Prijatelj Julij ga vabi, da pride li orkestrom v Rio v hotel Atlantic. Po naključju usode pride tja tudi — Belinka, Muhasta usoda je hote. la, da potujeta z istim avijonom. Slučajni »dobrodošli« defekt prišiti pilota, da pristane na pustem otoku. Noč na tem otoku zveže Rogerja za vedno z Belinko, še par kritičnih zapletljajev v Riu morata prestati, dokler se Belinka, hčerka bogataša, za vedno zveže z Rogerjem. To je vsebina ljubavnega in temperamentnega filma, polnega lepe glasbo, ki se predvaja te dni v kinu »Slogi«, o katerem bo Ljubljana ša dolgo govorita. Dva norca sedita v blaznici na vrt ni klopi im po cele ure ne spregovorili a besede. Tedaj zamahne edlcn z roko, kakor d* jo vjel muho, in vpraša soseda: »Kaj imam v roki?« Pravi drugi: »Klavir!« — Pravi pr vil »To ne velja, to si videi!« Med šefi In veljaki če tl izpulijo desno, brcaj z levo nogo! je spoznal kolporter Pik Ljubljeno, 19. junije. Vse kar je iivo, je tudi svojeglavo, To je eden glavnih vzrokov Življenja, a živeti vendar tudi smemo. In je zato seveda tudi! svojeglav kolporter Pik, Spet se je pojavil na ljubljanskih tilicah s celim šopom lista pod pazduho, ki ga je konkurenca škodoželj no proglasila za mrtvega. — Da bi me vsaj videl tisti zelenec, ki nas je zadnjič postavil na »ledi« si je dejal Pik. No, vidiš gal Tamle nekaj paktira in konferira, kakor nalašč. Stopim k njemu: — Glae naroda — današnja izdajal Kar znak ga je vrglo in je zapihal: — Hudiča, ali še vedno rogovilile? — Seveda, gospodi Kupile izvod? — Pomolim mu list pod nos. — Pokaži, če ne prodajaš starih Številk. — Prosim, gospod. Veste, smo hu-dionasto trdoživi. Smo kakor hupe: bolj jo pritisneš, bolj zatuli. — Kdo vas pa pritiska? pozveduje radovedno. — Usoda, gospod, ali če hočete tudi bolj jasno povedano----- Gospod plane k meni, da sem se ga kar ustrašil, ter sikne: — Pst, pst, pstl Zaboga, ne tako n« glas, veste imam ženo in otroke 'm res ne bi rad, da bi---- — Kaj: da bi? Ne razumem vas, gospod? — Bet, za Boga! Saj veste, dandanes so službe redko posejane: če jo zgubiš, jo le težko spet dobiš. Razumem moža. No ja. seveda, hm, za zdaj, no ja, nič ne rečem — — Ampak Glas boste vseeno kupili! — Za božjo voljo, tukaj pred ljudmi vendar ne! Poglejte, o nesreče! Tamle gre moj šef. Me je že opazil, da govorim z vami. — Gospod, grem pa naprej! Zbogom! — Ne, ne, ne, počakajte! me zadržuje mož čudno razburjen. Bova neaj drugega napravila. Molčite sedaj, vsak čas bo šef tukaj. Napravila bova malo komedijo, samo, pomagajte mi. Lepo vas prosim pomagajte mi! Služba, žena, otroci-----1 Proti nama sc maje častitljiva oseba gospoda šefa. Pojava: napihnjen meh, ki ima dve nogi, dve roki, na vrhu pa glavo. Blizu nosu častitljiva tri centimetrska bradavica, iz katere teste sedem kocinic! Sedem! Sploh: gospod šef. Je že tukaj. Moj klijent hipoma požre ravnilo (vsaj tako je zgtedalo): roke ohlapno padejo ob telesu, zadnjikrat požre altno (gotovo jeimela tedaj okus naj-grenkejSega pelina). Ozre se proti meni, strogo: — Jaz absolutno ne kupujem takihle časopisov, ne čitam lascivnosti; eovmžim takle dvoriščni tisk, sploh ne vem, zakaj oblaetva ne zapro takega izrodka žurnalistike. Res ne ra-zumprn. čemu vas tolerirajo.— KOLFSA malo rabljena In Hvalne stroje vseh znamk, ki popolnoma odgovarjajo novim, po nizki ceni kupite, (tudi obročno) edino pri »PROMET« (nasproti k rižanske cerkve). (Set je blizu naju) — Ree, ta zidovska literatura! Poštenega tiska sd hočemo! (Sef je vštric naju). —-Klar jam se, gospod svetnik! Poljubljam roko milostljivi. (Šef se guglje dalje). — Prosim, da me ne nadlegujete več s to plažo. Sploh bi pa rod vedel, kdo vse si upa sodelovati pri takšnem listu. (Sef se je oddaljil). Moj klijent si oddahne, hrkne in izpljune vso jezo na tla, da je cvrčalo na segretem asfaltuI Skoda, da ni bilo nobenega bakteriologa poleg. Sigurno bi v tem izmečku ugo-dotovil bacile proti-državnosti in ro-varstva, če že ne puntarstva! — Hvala vam, gospod Pik, pomagali ste mi rešiti obstoj družine: žene in otrok. Rešeni smo. Morda bom še avanziral. »Glas«-. — No, gospod, zdaj pa le kupite — Kaj, kupil, tu na ulici? Za vse na svetu nr 'Ampak naročim ga za tri mesece. —Na kateri naslov gospod? — Ah, saj res: naslov. Že vem, pošiljajte ga na naslov naše mlekarice s Posavja. Ona nam ga bo na skrivaj nosile v kanglici za mleko, tako bo manj sumljivo. Piše se pa Spela Napih, Posarje št. 99. — V redu, gospod. In sem odjadral, domovina je bila rešena. Mlekarica bo nosila »Glas« v Ljubljano. Znati je treba. Upajmo, da nas nihče naših c en j. bralcev ne bo ovadil, da nas ne zasačijo na tihotapstvu Ker potem bi ves lepo za- All sle ka] detektive? Preberite pozorno tole zgodbo, In ne koncu bomo števili vpreše-nje na veio bistroumnost. Vila lorda Burtona leži v krasnem parku v bližini Epping Foreste pri Londonu. Družabne dolžnosti prisilijo lorda In njegovo soprogo često, da prebijeta noč v Londonu Vila leži na samotnem kraju, vendar ni bil lord nikoli v skrbeh za svoj dom, ker ga je vedel pod skrbnim varstvom svojega zvestega butlerja (hišnega sluge) Jenkinsa. Ta je bil že deset let v službi pri lordu, zelo vesten in vseskoz zanesljiv človek, ki ni imel nobene tovarišije in se je tudi proti hišnima služabnicama, kuharici In sobarici .obnašal vedno rezervirano tako, da sta imeli obe pred njim rešpekt. Na 27. maja zvečer je zapustil lord Burton svojo vilo trn Iz javi.] Jenkin-su, da se povrne šele naslednje jutro-Njegova soproga |e bivala v tem času na francoski rivijeri, kuharica pa je bila na dopuetu. Ko e odšel gospodar. je sobarica zaprosila Jenkinsa za prost večer; rade bi šla v kino in nato še malo na plesni zabavo Jen-kins je dekletu to željo odbil, naposled pa se je vendar dal preprositi, in tako je tristo noč oatal sam v viti. Ko se je naslednjega jutra lord povrnil, je našel v svoji vili po!ic!jo. Povedali #o mu, da is b'l ponoči Izvršen vlom jn pokradenega veliko srebra In drugih Jrn mcenosM. Tatovi so bili utrli okno, butlerja je na- snovan načrt nesrečno padel v — mleko- Hitim dalje po ulicah. Tamle je še en moj klijent. Mož je pa v svobodnem poklicu, sam svoj šef, ta bo kupil. — Gospod, prosim, kupite »Glas.« — Ja, kaj, hudirjn, ali res še vedno brcnite? — Da, goepod, ampak samo še z levo nogo. Oprostite, ali znate nemško? — Kaj ne bom, star Kranjec. In Hitlerjevem prijatelj sem tudi. —Torej gospod, tako je z nami kakor s tistim nesrečnim krokarjem Huckebeinom pri MVilhelmu Buschu: Es zaippelt nnur noch das lirike Beinl — Aha, torej z levo še brcate? — Seveda, ko so nam pa desno izpulili, Mi bi rajši hrzali z desno, ker je desna edino še prava stran(-ka). Sicer pa upamo, da nam bo desna noga kmalu nanovo zrast la kakor raku škarje. — Ste že kampeljci! je dejal mož in kupi! »Glas«. In so ga kupovali tudi drugi ljudje. Kar naenkrat pa prihrumi nevihta -----zabliskalo se je in je treščilo. Zletel mi je iz rok cel šop »Glasov«, orkan ga je odnesel Bog ve kam, mene in tebe ga je bilo eram (kakor poje Prešeren). Van pozdravlja Pik. Kurja očesa, trdo kožo tri zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte sel Nega nog Din 10.— Ljubljana, flelenburgovn 7. nrrrm š'a policija v gl jootvm spanju na njegovi postelji. Očima je bi! omam Ijen e kloroformom. Mlad policist je pripomnil lordu, da je takoj, ko je vstopil v hišo, začutil duh po kloroformu, Policijo je bila alarmirala sobarica, ko je prišla domov in našla hišo v neredu. Polagoma je butler prišel h zavesti in pričelo ee je zasliševanje. Lord je želel sam Izprašati svojega slugo o dogodku, kar komisar dovolil. »Kako se je zgodilo, Jenkins?« »Ne vem, mylord.« »Ali niste slišali nikakega sumljivega ropota?« »Ne, mylord.« »Kaj ste delali e noči?« »Okoli 10. ure sem kakor po navadi pregledal vso hišo. Rilo je vse v redu- Nato sem odšel v svojo sobo, legel v posteljo In zaspal. Od tega trenutka ne vem nlčeear več.« »In kako se zdaj počutite?« »Glava me boli... v ustih pa imam čudno sladkoben okus... Gotovo sem bil omamljen, nekaj mi diši, kakor po kloroformu______« »Stop!« je vzkliknil zdaj komisar, ki je pozorno sledili pogovoru med lordom in butlerjem. »Vi ste aretirani, JenkinsJ Obdolžujem vas, da ste rop izvršili vi s evojimi pajdaši!« ★ Vprašanje: Na čem je spoznal komisar, din je bila pripovedka butltirja izmišljena?« Uganile to, če »te kaj detektiva. — Pojasnilo priobčimo v prihodnji številki »Glasa.« Nočni vlom v vilo Burton Kriminalna zgodba in hkratu šolska naloga domačih gajev Anica Černpjeva: že ml telo umira v pomlad V meni so še plameni živega hrepenenja, a moje telo je le še senca življenja. , Za mano je mlada, mlada pot. Rada bi še hodila ‘od in tebe, moja lučka, vodila. Brez moje ljubezni boš morala v svet, brez nje ti bo nekega dne razodet, ko boš iz svojih globil. vzplapolala — 0 lučka, premračen svet sredi belih, prebelit) sanj Saj bi ostala! Saj me še drobcena roka drž, saj so borim vse dni, vse n o 61, da bi ti mamico svojo poznala, ko boš velika, lučka, takrat — in boš iz svojih plašnih spoznanj bele in čiste ljubezni iskala. O lučka, saj bi ostala! Saj ima človek življenje rad. Tako si še moja in mala, komaj sem te prižgala a že ml telo umira v pomlad. Anica Cernejeva je zvesta eotmdni-ca naših leposlovnih revij, posebno pa v »Zenskega sveta« iz katerega j« vzeta tudi gornja pesem v letniku XI. iz leta 19J13. Cernejeva je pesnica najfinejših potez, tvarina njene obdelave Je Izrazito ženskega obeležja. Iz vseh njenih pesmi govori ženska in mati, polna nežnih skrbi, a vendar silne nezlomljive volje ženske. J* brani svoj zarod. Pešec je kriv Sodišče v Bordeauxu (Franciju) je izdalo načelno razsodbo, ki j® enako važna za vozače kakor z® pešce. Na vprašanje ali je pešec, k* je s svojim vedenjem povzročil tomobikko nezgodo, pri čemer j* ostal nepoškodovan, dočim je bil p0-škodovan vozač, ki se je moral iz' ogniti, — kriv, je sodišče odjgovori* lo z »da«. V predmetnem primeru je vozač, da ne bi povozil pešca, zaokrenil voz, ki ee je prevrnil. vO-zač pa je zadobil težke poškodb®. Nesrečni pešec je bil obsojen na 1* tisoč fmnkov odškodnine. — Poglej možiček, koliko krasnll' klobučkov imajo Iti notri! — Prisegam tl, da ti prav e0 prav nič ne bi pristojali Cf FR. KhAFlilč POD PlSflfti Sonje nas na iuden način poučujejo, s kako lahkoto more lloveiko duia prodreti v sleherno stvar In se obenem spremeniti v sleherno stvar. Novalls. UVOD Tista večer smo sedeli v mariborski kavarni »Jadran«; ena dama im trije gospodje. Prebirali smo Časopise, vmes se pogovarjali o tem in onem, o navadnih vsak-darojih rečeh — skratka: kavarniški večer kakor vsak drugi. Nič posebnega. In vendar se je dogodilo nekaj nenavadnega. Gospod A. je čital neki članek o »rumeni nevarnosti«, in ko ie odložil časopis, je pripomniti: »Tudi jaz sem prepričan, Če ga bo Evropa še dalje tako lomila, da jo bodo azijski narodi v najkasneje sto letih preplavili kakor kobilice in tedaj... zbogom. bela rasa!« »Torej bom jaz čez sto let tu na tem-le divanu flirtala z vami kot japonska gejša?« se je pošalila naša dama. Vsi smo se zasmejali, hkratu pa smo umolkniti, obrazi so se nam zresnili — in kako minuto morda smo ždeli zamišljeno pri mizi. O tem predmetu ni bilo polem več besede med nami, pogovarjali smo se spet o drugih rečeh. Za naslednji dan nas ie dama povabila na čaj. Mi tflje gospodje smo se slučajno v Isti čas srečali pred njenim domom. In ko tako skupno vstopimo v salon, kjer nas }e dama sprejeto, smo vsi triie osupnili: ona je bila v svilenem kimonu oranžne barve. Položila Je prst na usta in pokazala na veliko zrcalo med oknoma, zastrtima z rumenkastimi zagrinjali. Stopili smo pred zrcalo, iz katerega so nas gledal* naši rumenkasti In čudno spačeni obrazi. Neka! kakor groza nam je legalo na dušo, nihče ni Črhnil besede, — dokler se ni ona okrepila, nas Po vrsti pogledala in nato s tihim, ptoh'm. tujinskim glasom spregovorila: »Tako sem vas videla to noč v santah... tebe jn tebe in tebe ...« »In inz tebe. Tnl-Tnj!„ smo odgovorili vsi trije hkratu. In vsi tniie smo izrekli to isto ime: Taj- Tail Kat se ie bilo dogodilo med nami? Dogodilo se ie bilo to čudno naklučje — naklučie? — da smo imeli preteklo noč vsi štiirie do-°eto srčne, da, skn-no enake sanje. Prečudne sanje I Znano je. da Človek v eni noči, — kaj v eni noči! — v Četrt ure. v nekad mlnu-toh tohko prešanja dolge dobe svo-e$fa življenja... a kar smo ml noč nresn rotoli. to le bilo več ,n doba enega življenja., to le M- vtoletie. t)i‘i čaiu smo potem dtue dru-^'mu nrav'li svoic smile, to se ker smo vsi skupaj isto sa-’i'nli, smo si pravzaprav izmenia-Vf>n in obutoli spomine na med-sobojna doždvetja v teh sanjah. 1 P ZpflJEP ROMflfi SKRIVNOSTNIH RAZODETIJ In kar smo sd tako povedali, to sem zabeležil, in v kolikor je zanimivo, hočem zdaj to povedati tudi Čitateljem »Glasa«. V zabavo in premišljevanje. Uverili se boste, da ste marsikaj tega tudi vi z nami sodožive-li, — in če že niste, pa še boste,.. (Prve pe^iaCfe MANDARIN Z ZMAJČKOM Nad Mariborom k prežala črna, mrzla noč. Po samotnih ulicah je pošastno tulil vihar, da me ie naenkrat postalo nekako strah in sem naglo stopil v avtomatski bi fč, kjer so se za zapotenimi steklenimi vrati premikale sence gostov. Ampak ni bilo nocoi tako živahno tu, kot navadno ob takem času, samo nekaj gospodov ie slonelo ob hifćju v pol tihem pogovoru. Tudi se mi je zazdelo, kakor da je tu nocoj nekam boli temačno... sploh, da je ves prostor širji, globokejši in poln temnih kotov. Daleč tam za bifčjem se mi ie zdelo, da stoji gosnodična Pavla, in ko sem se približal, sem opazil, da ima na sebi črešnjevordeč khnono, v temnih laseh pa belo krizantemo. In ko se ozrem po gospodični Mariču glej. tudi ona v kimonu in s krizantemo 1 In gospodična Pavla mi že naliva čaja v majčkeno skodelico in smchlia svoj mehki, krotki smehliaj. In jaz strmim v njene tople, baržunaste oči in se trudim Izreči njeno ime. »Pava«, pravi ona, im njen obraz ie bled in otožen. Gospodična Marica pa ml prižiga cigareto. »Maya.« pravi in se znsmeja iz polnega grla. In vs* gospodje pokiimuiejo. in zdai vidim: to so sami Japonci. Za mojim hrbtom Pa se oglasi zda* tenak, hripav, piskajoč hihit. Okrenem se: tam v kotu na klopi! sedi debeluha si Kitajec, kaže svoje dolge, črnorumene zobe in mi miga: »Halo. mister Joe! how do vou do? Pozabili, hibi... že pozabili starega prijatelja? Dolgo let dolgo. hiihi... Ko smo tam v Šanghaju pni tisti stari kruljavi želvi tako veselo krokali? »Nisem pozabil, ekscelenca, presrečen sem, da se spet vidimo. Koko se kai počutite? Dobrodošli v Mariboru!« sem dejat in prisedel. Od sile me je bil vcsel.Režal se je ko pečem maček, me tleskal po kolenu in zaklical; »Halo, mlss Pava, še en drlnk za mistoa Joa!« Miss Pava nama je Iz lončenega vrča nalila pristne kitajske ri-ževke. »Kako Je že bilo takrat z reformami. ekscelenca?« sem povzel besedo, ko sva zvrnila prvo čašo. »Moja nevredna ušesa hrepenita po tako dolgem Času spet sEšatii io zgodbo, ki ie tako slavno spričevalo vaše državniške modrosti ...« »A, moje reforme!« se ie razgibal. »To je bilo takrat, ko sem pod zadnjim cesarjem bil še mandarin tam v deveti deželi. Sem vladal pravično, ampak so že rogovilili po deželi tak; razni nezadovoljneži ki so študirali v Evropi, in so hoteli imeti reforme. Doslej so dobivali batine po stari kitajski šegi: po trebuhu. Z.daj sem pa upeljail evropsko metodo: batine po zadnjici Pa jim spet ni bilo prav, pa so sestavili deputacijo, pa So romali v Peking se pritožit pred cesarjem. Ko so se povrnili, sem jim pa dejal: »Tako, ljubi otroč:či, zdaj boste pa dobili radikalne reforme: pa sem ukazaJ naložiti iim batin po trebuhu in po zadnjici. Poslej niso več hodili v Peking. Hihihi...« Debeli mandarin se je tako grohota!. da se mu je trebuh napihoval kakor balon. »če smem vprašati, ekscelenca ste zdai postavljeni za mandarina nad našo deželo?« ' Dostojanstveno je kimal, jaz pa sem se začel priklanjati do tal. »Dovolite, ekscelenca.« sem se hinavsko dobrikal mogočniku, »da vas naispošHMveie in nnivdanejše pozdravi to m' Hočem vaši ekscelenc; vedno ho j najpokomeiši sluga. Tu dovolite mi, ekscelenca, pohlevno vprašanje... mhtn ... samo v informacijo kot novinarji: »Alj nameravate fndi v naši dežni; iz v,Tali reformni, »Ce si ih boste želeli, zakaj ne?« Široko se *e r^žnl in mež> kal z lokavimi očesci Zamislil sem se ... In mnie oko ;e obstalo na stenskem koledaru, kier ie krvnvordeče žarela letnica 2111. Tedni sem se zavedel vsega, kar se ie med tem zgodilo: Da ie Panazijfl zavojevala Panevropo in da je tud* naša dežela zdai pod carstvom »Vzhajajočega sonca« Pri srcu mi ie postalo hudo Zavedel sem se. da v svo*l duši sovražim Japonce, sovražim nd takrat. ko ie padel Port-Artur, in ie moja majka lokala .., Ozrl sem se v mandarina: prebadal me ie z očmf in obraz mu ie bil ztohno spačen. Ali sluti, k aj se godi v men*? Prestraši) sem se. In brž sem nokiazal veselo lice dvignil čašo in navdušeno vzklikati: (Dalje priimdniič.) »Banzai! Banzal!« * * japonski »živio«. Kimrg gangsterjev Pri Chicagu »o te dni potegnili iz ježem truplo zdravnika Morgana, enega najslavnejših gangsterskih kirurgov Amerike. Mrtvec je imel zn vrat privezan težak kamen, kar kaže, da gre za žin osvete. V 'Ameriki Ima vsaka zmnmenitei-Sa gnimjlterska tolpa svojega kirurga specialista. Glavni posel leh specialistov |e s VozmetiCnimi operacijami spreminjati obraze ran noter icv, njih prstne odtise itd. Dr. Morgan ie bil znana nsehnost v spodnjem svetu Cinca ne. Po nakliuf iu se je neko? zatekel k ni emu neki pohenli narnei1 or, kn je bil ita nreprost po-■ idželskl zdravnik v državi Illinois Tisti gam n st er mu ie potem iz hvaležnosti dovajal svoje tovariše, in tako se je Moran kmalu specializiral v gangsterski praksi. Ko mu je prišla policija na sled, in je bil obsojen na triletno J*io in izključitev iz zdravniškega stanu. Ko je prišel iz kaznilnice, Je bil* njegova »karijera« v gangeterskcen svetu zjisigurana. Postal je glavni zdravnik Dillingerjeve tolpe, prišel pa v spore z diru gl ml tolpami in poslal najbrže žrtev sovražnih gangsterjev. * VSAKEMU ^ NI MOGOČE ITI V KOPALJSCB VENDAR more vsak žrtvovati dim 100.— (20 DO 25 VELIKIH STEKLENIC) TER MESEC DNI PITI MESTO DRUGE VODE NASOj ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! Motel >9Sveha< Bled Znatno znižane cene, ob nedeljah zabave. Sobe ie od 10.— Din naprej, dijaki, trg. potniki samo Din 6.— Porcija rib samo Din 10.—. Postrvi po velikosti. 10 dnevni abonma, vključno vse takse samo Din 440.— Vsak večer plesne zabave! Hotel,Madeira1 Vrboska (na otoku Hvaru) Dalmacija. Daleč na okrog je znan ta kraj ne samo radi krasnih plaž, velikih borovih gozdov in modernega hotela, temveč radi svoje pozicije, kjer absolutno ni komarjev tako, da lahko gostje nemoteno uživajo večerni mir zabave. Garantiramo tudi za prvorazredno čistočo (brez vsakih golazni ! !) Pcnsion od Din 50.— do 60.— dnevno. Dobrna pri Celja nudi vsem srčno In živčno bolnlnt. vsem, ki so počitka potrebni, novčj življenjske moči. Z največjim uspehom pa zdravi ženske bolezni. Cene tudi v glavni sezoni nizke lit solidne! . , Penslon od Din 35.— do Din 60.— PROSPEKTI NA ZAHTEVO! Oglašuj le v Glasu SKRIVNOST §11NC.»§IN