Delegati sprašujejo -mi odgovarjamo
Kot običajno so tudi na zadnji seji občinske skupšči-ne delegati postavili nekaj vprašanj, na katera bodo dobili odgovore na naslednji sep občinske skupščine. V uredništvu našega Časopisa pa smo poskusili zbrati odgovore na vprašanja že nekoliko praj - seveda so ti odgovori »neuradnt* in naj bodo le prvo po/asnilo o problemih, ki so jih sprožili delegati Uradne odgovore, ki jih bo pripravila občinska skupščina, pa bomo kot običajno objaviti v »Zboru delegatov-.
Tomo Grglč Iz K$ Urftke Zat-ler |e vpraial, zakaj so morall občanl ob prlkl|učitvl telefona poleg pfaftlla v znesku 4980 i   dln piačati se dodatnih 7500 i    dfnarjev.  Po njegovem mne-<   nju je Izvrani svet skupiiln«
-   masta LJubtJane dal aoglasl« le k cenl za nove tslofonske prlključk«  v viilnl 4.980 dln.
: Zato detegata zanlma, ali Ima i PTT LJublJans odobrttev za ¦ posoben prlapevek ob cenl za > krltje deia ttrolkov razšlrjene • reprodukclje v vliinl 7500 dfn, t kdo )e 1o odobril In s keterim odlokom |e bil ta akf objavljsn
-   t«r od kdaj velja?
Odgovor     na     delegaisko I    vprasanje Toma Grgiča je del-,    no  posredoval  tovanS Polde ,    Oblak, sekretar obmoine SIS .    za ptt promet Ljubljana. Dejal je, da za krirje stroškov razšir-,    jane reprodukcije ni potreben nikakrSen odlok, 2elo obširen in utemeljen odgovor pa je pi-.    smeno dobila naša občlnska Skupščfna in ga bo posredova-ia na prvi naslednji seji zbora krajevnih akupnosti.
Bogo Grmovftak, delegat Iz KS Savsko naBelf«, s« \* * :    »vojlm vpra*anjei7i ustavll ptl
potarnl varnostl. Pov«dal )a, da v nasem mestu gatllcl nl-ma)o tsko dolge lettva, da bl •egala do vrha najvlsje stav-be. Ker stanuje v sttripnlcl, kl |e te gorela, >praiuj«, alt bl ob re«n*)i«in poiaru gasilcl lahko btll uafMftnl br« n«J-daljta laatve, sa| prf na» pr»-moremo le takftno, kl a*ga do ar«dlne najvltje stavb« v m»-•tu.
Odgovor nam je neuradno seveda, posredovaf Matija Rok. namestnik poveljnlka ga-silske bngade. Oejal je, da tako visoke požarne laslve, kot jo tma v mislih detegat, nikoti ne bodo Imeli; to pa iz prsproste* ga ra2ioga, ker iz takšnih vlšfn nikjer po svetu ne reSujejo s požarnimi lestvami. temveC naj bi imela vsaka višja stavba po-sebne požarne stopnice. To pa je seveda stvar gradbincev. Načeloma se požarne gasilske lestve ne uporabljajo toliko za reševanje, ampak bolj za ne-moten dostop gasilcev do ogroženih mest. Torej, rešitev n! v lestvah, temveč v požarnih stopnlcah.
Peter Gogala, delegat Q«o-toikege zavoda, je ppjaanll.
da m J« njlhova dalovna or-ganlzacija Že pred t«tl odloil-ta za gradnjo novih ramontnih delavnic, namenjenlh za vzdr-ževanje strojne opreme In skladfU, kl so ilvl|«njakega pomena za njthov nadatjnjl raxvo|. Uatreznl fnvestlcljakl •laboral s kredltnlm zahtav-kom »o ie lanakega oktobra prftdall gublfsnakl bankl, kl pa ga vse do sedaj nl temvljl-la|a obravnavala, dasiravno ¦o bankl veikrat po|aanlll, da OZL 30 odatotkov svojaga pri-hodka urtvarf na delovfMlh v tujlrri, ztasU v d«z*lah v rasvo- | Ju. Dvtogata zantma, kako da-l«€ )• r*i*van|« nakoplčen« problomatlk« investlcl|«klh naloib prf LJubl)an»ki bankl, kator« Invaatlcije bodo pr»-dvJdoma tmele prednost In all bo LjubJJanska banka sodalo-vala • aredstvl zdruzenega d*la, tar kda) bodo stekll pc-¦topid xm odobravanje kredlt-nlh zahtevkov.
Odgovor Anice čampa, na-čelnice oddelka za gospodar-stvo pri I.S. naže občinske skupščlne: Povedala je. da je izvršni svet poslal Ljubtjanski banki - Gospodarski banki kompletne analize z investicif-sklmi programi. Hkrati so ban-kl posiali tudi predlog za vrstni red investicij. Po tem predlogu naj bi bila investicija Geolo-škega zavoda na vrsti med pr-vimi, kar bo banka v kratkem obravnavala.
Dušan Novak, delegat G«o-loikega zavoda je s avojlm vprmk*n\u naL»l proMematiko lastntkov zaaadanlh ttano-vanj v nail obfilnl. Želal )e do-b)ti odgovor, kako «• laatnlki lahko v8«ll|o v tvoja stanova-nja, kl ao zasedana in kako lahko uv»ljavl|a|o tvojo pravl-co. Delagat pradlaga, naj bl v prihodn{« tamu vpraianju po-avetlll posebno pozomoat, ker 1« Bailgrad natrpan % pro-bfamf nevael}'^"1 stanovanj lattnlkov, ki *o al tegalnopra-vtco do »tanovanj prldoblll, n« morvjo pa •• vsellll.
Odgovarja Andrej Semrl, na-ielnik oddelka za stanovanj-sko in komunalno gospodar-stvo: -Gre za dve vrstl zasede-nih stanovanj; prva kategorija so zasedena iastnižka stano-vanja v starih hišah, do kalerih lastniki ne morejo priti prej, preden tujlm stanovalcem ne zagotovijo enakovrednega sta-novanja, tu pa so večinoma prepuščeni muhavosti in Izbirčnosti stanovalcev. Orug primer pa so nasilno vseljena stanovanja. do katerih lahko lastntkl phdejo najhitreje po redni sodni poti, tako da izvrfii-jo prisilno izselitev neljubihtu-jlh stanovalcev.