Št. 49. V Ljubljani, 8. decembra 1906. Leto II. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbebrez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. GLASILO w POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Inserati se računajo za celo stran 36 K, za % strani 25 K, za % strani 18 K, za ‘/ 5 strani 9 K, za ‘/to strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. JVIeseena priloga: »»Slovenski Tehnik**. Splošna in jednaka volilna pravica v poslanski zbornici sprejeta! Po eno leto trajajočem delu je poslanska zbornica 1. grudna vsprejela v tretjem branji zakon o premembi državnozborskega volilnega reda v smislu splošne in jednake volilne pravice. Ni misliti, da bi se mogla gosposka zbornica dolgo časa resno vstavljati pritisku, ki jo od spodaj in od zgoraj sili, da se pridruži poslanski zbornici. Cesar, ki se je ogrel lani nenadoma za splošno, enako volilno pravico, bo brez dvoma takoj dal novemu zakonu svojo vladarsko pritrditev. Proti koncu prosinca 1907 se razpusti stara zbornica. Priprave za nove volitve se pri vladi že zdaj vrše, zato ne bodo trajale dolgo. Pri¬ hodnjo pomlad se prvič zbere nova poslanska zbornica. Pogled na borbo za razdelbo mandatov nam kaže, da smo Slovenci bitko izgubili: dobili smo manj mandatov kot nam gre po številu in še dobljeni man¬ dati so tako nejednako in krivično porazdeljeni, da je njihov pomen in njihova moč v bodoči zbornici za politične težnje slovenskega naroda mnogo manjša, kot če bi sodili edino po njihovem številu. V boju so zmagali Nemci. Slabost volilne reforme je tudi, da se ne ozira na manjšine in da je prikrojena sedaj v par¬ lamentu vladajočim strankam. Poleg teh slabih strani stoji seveda neizmerno važna pridobitev v tem, da so k političnemu delovanju poklicani vsi možje in da imajo njih glasovi enako veljavo. Kako velikanske koristi za povzdigo politične izobrazbe in zavednosti zna postati to načelo, o tem smo že večkrat pisali. S tega stališča iskreno pozdravljamo zmago splošne in jednake volilne pravice. Končno še besedo o strankah. Pri nas na kmetih ne pomeni uveljavljenje volilne enakosti samo na sebi nobene koristi za klerikalizem, ker so dosedanji nevo- lilci ravno tako politično razdeljeni kot dosedanji volilci. Kakor že prej omenjeno, si je klerikalizem delo olajšal le potom tega, da si je primešetaril njemu ugodno razporedbo volilnih okrajev. Klerikalizem zmaguje z zlorabo vere. Vpoštevati treba, da je zloraba vere za klerikalce nevarno orožje in da jim ne preostane nobeno sredstvo več, kedar se to otopi. Klerikalizem pa zmaguje tudi zaradi nedelavnosti in neorganizovanosti nasprot¬ nikov. V tem pogledu smo opominjali in opozarjali neštetokrat. Prejeli smo s strani kmetskega prebivalstva mnogo izrazov soglasja v vprašanju ustanovitve samo¬ stojne kmetske stranke na Notranjskem. Volitve trkajo na duri, pazite, notranjski kmetje, da ne ostanete nepripravljeni. Politične vesti. Poslanska zbornica je po rešitvi volilne reforme pretrgala zasedanje za dva tedna. Tačas zborujeta de¬ legaciji v Budimpešti. — Minister zunanjih del Erental je v delegacijah izrecno povdarjal neomajanost avstro-italijansko-nemške trozveze. Ko se je poljski de¬ legat pl. Kozlowski ostro pritoževal nad zatiranjem Poljakov na Pruskem, mu je Erental odgovoril, da se nima umešavati v notranje zadeve tujih držav. — Pri obravnavi vojaškega proračuna se je izkazalo, da so Madjari dosegli, da bo pri večini polkov na Ogrskem - polkovni jezik le madjarski, tudi če so vojaki Slovani ali Rumuni. Pri razdelitvi naročil za armado, ki znašajo na stotine milijonov, pade odslej polovica na Ogrsko, čeravno plačuje Avstrija 2 / s vojaških bremen. Tisti, ki preganja Avstrijo in Habsburg, ta največ doseže! —- V Zagrebu je neki navaden slepar nastopil kot od¬ poslanec avstrijskega dvora. Klerikalci in Frankovci so se ž njim dogovarjali, kako bi nagnali Srbe in Ma- djare. Dr. Frank mu je celo denar ponujal. Ko se je iz¬ kazalo, da sta sedla Frank in nadškof Posilovič na lim sleparju, je moral Frank odložiti mesto v stranki. Bla¬ maža Avstriji prijaznih Hrvatov je neizbrisna. Stran 478. NOTRANJEC Letnik II. Domače vesti. Premeščen je c, kr. davčni kontrolor g. Jakob Droll vsled lastne prošnje iz Brda v Postojno. Umrla je soproga učitelja v Števann pri Postojni gospoda P e g a n - a. N. v m. p.! Poročil se je g. Anton Turk, učitelj v Orehku z gdč. Metko Blažičevo iz Orehka. Iskreno čestitamo! Učiteljske vesti. Provizorični učitelj v Postojni, gosp. Sebacher, je dobil zaradi bolehnosti trimesečni dopust. Na njegovo mesto pride ta čas gdč. Kraker. Gosp. Alojzij Gorup, suplent na postojnski meščanski šoli je obolel v Ljubljani. Vodja zemljiške knjige v Ilirski Bistrici je postal g. I. Lašak iz Novega mesta. Notarski izpit je napravil g. Hubert Završnik, notarski kandidat pri g. notarju Omahnu v Postojni. Občinski odbor postojnski je imel dne 6. t. m. občinsko sejo. Na dnevnem redu je bilo: 1) volitev 5 članov in 2 namestnikov v krajne šolske svete v Postojni in v Studenem, 2) proračun za leto 1907, 3) odobritev nekaterih točk pravil občinske hranilnice, 4) rešitev raznih prošenj glede domovinstva in onih za ubožne podpore, 5) raznoterosti. — Občinski proračun občine postojnske je bil v vseh točkah, kakor Listek. Kmečka vstaja. Zgodovinska povest iz 16. stoletja. — Hrvaški spisal Avgust Senoa. (Dalje.) „Vode“, zastoka človek in izbuli oči. „Vidiš, pozabili smo nanjo, a evo hleb kruha 11 , odvrne Tahi. „Gladen si.“ In vrže sužnju hleb. Ta se strese, in kakor da ga je čarobna sila dimila, zagrabi kruh in ga pogoltne do zadnje mrve. Nato težko vzdihne in zatuli: „Prosim, prosim, dajte mi papir — testament — za ženo, otroke.“ A Tahi ni uslišal nobene prošnje. Revež se strese, ustne so mu posinele: „Vode, vode — kruh gori — v meni gori — vode, vo—“ in kakor kamen pade na slamo. Zavlada tišina. Peter primakne uho k prsim. „Gotov je“, reče Peter. „No, ta se me zapomni do pekla 11 , se nasmeje Tahi, a ko pogleda v mrtveca, čegar oči ga izbuljeno gledajo iz kota, ga zazebe v srce. Kaj li je Tahi ono noč sanjal? XIV. Slavni Nikola Zrinjski, brat Tahove žene Jelene, e pal pod turškim mečem v Sigetu. Neizmerno je ta vest užalostila Jeleno, Tahi pa se je radoval, ker je Nikola podpiral nasprotno stranko. Hud udarec za Tahija pa je bila nenadna smrt bana Erdeda. Tahi in Jelena je županstvo občinskemu odboru predložilo, sprejet. Natančneje podatke o proračunu in o sklenjenih občinskih prikladah bomo priobčili v prihodnji številki. Volilni imenik za bodoče občinske volitve v Postojni je od 3. t. m. v občinski pisarni razgrnjen na vpogled, Telegrafne drogove, ki so doslej po nepotrebnem kazili trg pred šolo, je stavbni urad poštnega ravna¬ teljstva v Trtu vsled prizadevanja gosp. c. kr. okrajnega inženerja g. Jakšeta odstranil. Sejm sv. Frančiška dne 3. decembra v Po¬ stojni je bil od c. kr. okrajnega glavarstva prepovedan kljub temu, da od 23. novembra ni v trgu nobeden človek obolel in da tudi prejšnji bolniki niso bili taki, da bi se bilo bati kakega okuženja. V bolnico itak nobeden sejmarjev hodil ne bo in če bi bil dne 3. t. m. kdo v privatni hiši bolan, bi se lehko dotično hišo zastražilo, da bi nikdo ne prišel z drugimi ljudmi v dotiko. Modre oblasti ukrenejo vse, kar je treba, da se, ako je mogoče, bolezen ne razširja, pazijo pa tudi, da se prebivalstvu in davkoplačevalcem po nepotrebnem ne dela gmotne škode. O postojnskem c. kr. glavarstvu pa žalibog tega ne moremo trditi. Ono ni imelo naj¬ manjšega pojma o škodi, ki jo trpi Postojna vsled prepovedbe sejma; ono je istočasno prepovedalo sejm, sta hitela tolažit banico. In ob mrtvem banu tiho veli Jelena Tahiju: „Gospodin Franjo, ali ni to prst božji? 11 A Tahi ljuto zavrne: „Gospa Jelena, zdi se mi, da iz Vas govori oni prokleti brdovski pop. 11 „Memento mori !“ zazveni ta mah glas izza vrat in škof Jurij Draškovič pristopi h krsti, glasno pomoli in ko izusti „amen“, stisne nekaj Tahija za srce. Vse se je zanimalo za novega bana. Ko se je imelo izvedeti, koga je kralj postavil banom, je Tahija in Jeleno posetil podban Forčič. Ko sta bila baš v najlepšem državniškem pogovoru, javi sluga, da hoče govoriti s Tahom Štefan Grdak, ki ga je bil kralj za čas nerešenih pravd poslal v Stubico, da upravlja ono polovico imetja, ki je imela pripasti Uršuli. Kraljevi upravitelj, ki je nadzoroval Tahovo gospodarstvo in pošiljal o njem poročila na dvor, je vedno razljutil besnega Tahija. „Kaj hoče ta stenica zopet od mene, naj vstopi, da boš videl, prijatelj podban, s kom moram deliti gospodstvo. 11 V sobo vstopi Grdak, se pokloni in veli: „Rad bi z vami govoril o resnih poslih, in to po nalogu kraljevske komore. Doslej ste se mi vedno izognili, zato mi še oprostite, če vas motim. Znano vam je iz kraljevega pisma, da imam upravljati polovico vsega imetja, dokler se ne konča pravda z gospo Uršulo. No, oprostite, ali ste morda že pozabili na to pismo? 11 „Dalje, dalje 11 , izbruhne že ves divji Tahi. „Svet ni le vaš, ampak za zdaj i kraljev, kmetje niso vaši robovi, ampak tudi kraljevi. Še zdaj mi niste Letnik II. NOTRANJEC Stran 479. ko je c. kr. okrajni šolski svet uvidel, da ni več ne¬ varnosti in sklenil, da naj se prične redni pouk na vseh postojnskih šolah. Kakor že znano, pričel se je redni pouk na vseh postojnskih šolah dne 4. t. m. in en dan pred, namreč 3., bi bil pa sejm, po mnenju politične oblasti, še zdravstvu nevaren. Kdor zamore kaj takega razumeti, naj razume, mi tega pri najboljši volji ne moremo razumeti. Le eno vpoštevamo, kar čivkajo vrabci po postojnskih strehah in dvevoredih, nam je stvar deloma razumljiva, Pa tudi v tem slučaju je skrajno krivično, da mora vsled vojnega stanja, ki vlada med višjim uradništvom c. kr. okrajnega glavar¬ stva v Postojni, ljudstvo škodo trpeti. Županstvo je prosilo c. kr. deželno vlado, da naj bi se vršil sejm sv. Frančiška dne 16. decembra. S tem bi se deloma popravilo krivico in škodo, ki se jo je s prepovedjo povzročilo. Čujemo, da je gospod c. kr. okrajni glavar dotično prošnjo toplo priporočil, a mi smo postali ne¬ verni Tomaži in ne verjamemo več takim obljubam, odkar smo se žalibog prepričali, da se vedno tisto zgodi, kar se ni obljubilo. Miklavževega večera in z njim spojenega obdarovanja revnih šolskih otrok v Postojni letos ni bilo, ker so bile vsled epidemije šole zadnjih 5 tednov zaprte. Cestarsko hišo namerava zidati c. kr. erar ob državni cesti pod Žužkovim klancem v Postojni. Potrebni svet so že nakupili od g. Ivana Severja. Zupanom v Košani je bil vnovič izvoljen na¬ prednjak gosp. Leopold Dekleva, posestnik iz Buj. Pevsko društvo „Postojna“ v Postojni ima svoj redni občni zbor dne 16. t. m. v zvezi s koncertom v hotelu pri „Ogrski kroni“. Začetek ob 8. uri zvečer. Iz Postojnske okolice. Tatinski človek je „Škantinov Lovro 11 iz Studenca. Krade in nadleguje ljudi po Studencu, Hraščah, Hrenovicah, Orehku in drugod, da ga je že vse sito. Dela se, da je neumen, toda niti za polovico toliko ni neumen, kakor se dela. Večkrat se je že opozarjalo kompetentne oblasti na tega tatin¬ skega človeka, toda one se ne zmenijo zanj, zlasti orožništvo se vse premalo briga, Vprašamo : ako je nor, naj se ga spravi v norišnico, ako ni nore, naj se ga zapre, prvo ali drugo, da bode enkrat mir pred tem človekom. Mislimo, da bodo zadostovale te vrstice, da se v tem oziru kaj vkrene. Za regulacijo vipavskih voda so se odposlali pred kratkim načrti predelani od deželnega stavbinskega urada poljedelskemu ministrstvu v odobrenje. S tem bo završena tehnična stran priprav za to prevažno delo. Če bo šlo še nadalje tako počasi, zna se uresničiti re- predali one polovice, niti niste sestavili inventar. Ko sem vprašal provizorja Jurija, kako je z dohodki, mu je Jelena kratkomalo prepovedala, da mi odgovori". „Dobro ste učinili, gospa Jelena 11 , prikima Tahi, „ dalj e!“ Grdak nadaljuje: ,,Mene in moje ljudi ste stisnili v dve kamrici. Pa jaz bi še potrpel. Ne morem pa več molčati o tem, kaj se tu vrši. Ne vprašam več za prošlost, ne za Ivana Sahova, zato odgovarjajte pred bogom. Vi ste uvedli sedem novih davkov! Vi ste od kmetov pobrali desetino, jo zapravili, a sedaj morajo reveži v drugo plačati. 11 „Sem, ker so moji sužnji. 11 „Vi izganjate kmete iz hiš in posestev, jemljete jim vinograde, polja, kot da so vaša. Do srajce ste oplenili Matijo Beleniča. Premnogi že brez krova in zaklona, bosi in jadni prosjačijo po svetu. 11 v „Sem“, vikne Tahi, „tudi še stotini drugih Seljakov sem vse zaplenil, ker so bili vstaši in pristaši Henin- govice. 11 „Ali je bila tudi vdova Marušička vstaš, ki sedaj z deco umira glada? Ali niso vaši sluge s sekiro raz¬ bili Seljakom vse kleti? Vi ste celo milosten, kedar koga oplenite, ga poženete v Zagreb, naj si tam izpo¬ sodi denarja, da se od vas odkupi! Le idite v Zagreb, spomnite koga na Susjed, pa mu duša vstrepeče. Ko bi imeli ljudje delati, jih ženete, da vam zidajo nov grad. Žemlja stoji pusta, sela prazna, narod oplenjen, kralju ne more dati ne beliča. Zato sem došel semkaj, ker kot upravitelj kraljevske komore ne morem in ne smem trpeti, da se krati kraljev dohodek, da se pokončuje kraljeva zemlja in da se muči do smrti kraljevo ljudstvo. 11 „Ferko, Ferko, ti to slušaš 11 , zahrešči bleda na smrt Jelena. Med tem govorom se je tresel Tahi kot šiba. Ko Grdak preneha, stisne nasilnik zobe, zakoplje roke v žepe in pravi: „Ali ste zvršili. Jezik imate kot kača. Da niste kraljev častnik, obesil bi vas kakor kmeta. A zdaj vam pravim : Jaz sem plemič Tahi, vrhovni konjušnik, carski komornik, baron Stetenberg, kapetan, velikaš, gospod na Stubici in Susjedu — a kako se zovete vi, kukavica? 11 „Ne zovem se, hvala bogu, Tahi. 11 ,.Vi hočete spor. 11 „Hočem le pravico. 11 „Pazite, da vam pravica reber ne stare, a zdaj ven z vami!“ „Grem“, odvrne Grdak, ,.a zapomnite si, da ste plemiča užalili. Baron Štetenberški morda ponižneje odgovori kraljevemu komisarju. 11 „Da, ta je vragu iz torbe uskočil 11 , spregovori Forčič, ko je Grdak že bil za durmi. Jeleno je prijela mrzlica same jeze, Tahi se je ves bled poslavljal od podbana. V tem prihiti kastelan s pismom od Batora. V njem javi, da sta bana škof Jurij Draškovič in Franjo Frankopanski, slednji za vojno, prvi za ostalo upravo. „Naši kandidati so propali, a tudi njihovi. Franko¬ panski se meni le za sabljo in Turčina, Draškoviča pa že primem. Jutri grem v Zagreb se poklonit Draškoviču. 11 (Dalje prih.) Stran 480. NOTRANJEC Letnik II. gulacija vipavskih voda res še le — kakor se zatrjuje v podučenih krogih — v kakih 8—10 letih. Občni zbor tamburaškega društva „Sloga“ v Dolenjem Logatcu se vrši dne 16. decembra ob 4. uri popoldne v gostilni gosp. Kunca s sledečim spo¬ redom : Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev novega odbora, raznoterosti. Cenjeni podporni člani in prijatelji tamburašev se vljudno vabijo k mnogobrojni udeležbi. Odbor. Lovski pes je stekel na Novisušici pri Košani posestniku g. Matiji Ambrožiču. Kolikor se je do sedaj dognalo, stekli pes ni napravil druge škode, kakor, da je oklal nekatere druge pse v bližini. C. kr. okrajno glavarstvo je takoj odredilo pasji kontumac, stekli pes in po njem oklani psi so bili pokončani, glavo steklega psa pa je poslalo c. kr. okrajno glavarstvo v preiskavo na Dunaj. Legar se je pojavil v Malem Polju nad Colom, zboleli sta dve osebi, od katerih je ena že umrla. V Slavini so imeli 15. in 16. novembra kolav- dacijo vodovoda, katerega ste izvršili tvrdki Sirola in Bančič iz Kastva in Greinitzovi nečaki iz Trsta. Delo priporoča te tvrdke tudi drugim občinam, katere imajo namen vodovode delati. Slavinci pa pijemo svojo dobro studenčnico na zdravje vseh tistih, kateri so nam do vodovoda pripomogli. Mrlič — agnosciran. 14. oktobra t. 1. pri Selcah najdeni mrtvec je pomorski kapitan Henrik Jakovčič iz Kraljeviče pri Reki. Star je 56 let, oženjen in ima dva otroka. Zadnjikrat je vozil črto Marzilj - Genova- Trst, kjer se je meseca oktobra izkrcal ter vse svoje stvari, obleko in druge vrednosti nekemu svojemu so¬ rodniku v Reko odposlal, sam pa odšel na Pivko, kjer si je življenje v zmedenosti končal. Da je vse stvari temu sorodniku poslal in ga ni bilo dalj časa, je obudilo pri sorodnikih sum, da je kje ponesrečil. Pričeli so ga iskati ter slednjič zvedeli za neznanega mrtveca pri Selcah. Popis se je popolnoma vjemal. Prosili so, da ga smejo odkopati v svrho priznanja. V torek 4. t. m. so ga na slavinskem pokopališču odkopali, in sorodniki so ga za pravega spoznali. Glede konstatiranja, da je bil jud, je bila pa pomota, ker je katoliške vere. Pre¬ peljali so ga z mrtvaškim nalašč iz Reke došlim vozom v Reko, kjer so ga v rodbinsko rakev položili. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja vse zavedne Slovence, da so v dveh raznih vrstah že izšle družbine razglednice, namenjene za božič in za novo leto. Posamezne razglednice se bodo pro¬ dajale pri trgovcih po 10 vin. komad. Trgovcem dovo¬ ljujemo radi primeren popust; vendar tega opozarjamo, da oddajamo razglednice le proti gotovemu plačilu in ne pod 100 komadov skupaj. Naročila naj se naslavljajo na: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Slovenci! Segajte po tem domačem in ob enem toliko domorodnem blagu. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ponavljaje opozarja svojih iz zlate Prage doposlanih božičnih razglednic. Oddalo se jih je že sila veliko; a jih imamo še več v založbi. Segajte, Slovenci, po njih in čestitujoč ž njimi svojim dragim podprite ob enem še nas, ki Vam želimo najveselejega božiča in blaženega 1907 ega novega leta. Radi težkoč ob dopošiljatvi pa jih ne oddajamo manj nego 100 komadov in ne pošiljamo nikamor in nikomur na ogled. Vodstveni odbor jim je namreč prisodil trajno umetniško vrednost. Simon Gregorčiču v spomin. Umrl je mož. Kje tak je še med nami kot on, ki spi v prezgodnji jami? Umrl je naš ljubljenec. Še nikdo nam ni podal tako preprostih in vendar v srce segajočih pesni. Pravi narodni pesnik je, neprisiljeno mu teče beseda, zato poznam preproste kmetiške ljudi, ki se naslajajo z njegovimi poezijami. Simon Gregorčič je bil velenadarjen, njegovo srce je bilo silno bogato. Žrtvovati je moral, ker je bil duhovnik, rodbinsko srečo. Sam je moral do večera potovati skozi svet, vendar je pesnik le nežno izrazil to svojo bol. Vjetemu tičku polaga v kljunček tožbo: »Zdaj ozka kletka me zaklepa, ko vjel sem se v nesrečno past.« Strastni klerikalizem je iskal in našel v teh ne¬ dolžnih pesmih strup. Če tudi vse pesmi pričajo, kako vzoren, značajen mož je bil Gregorčič, so vendar ne¬ usmiljeno, kruto napadli pesnika. Vjeti tič je plašno vtihnil. Srebrnočiste pesmi, katere je samotno popeval v kletki in s katerimi si je hladil gorje, so vsahnile za vselej. Akoravno pesnik ni vžival rodbinske sreče, je imel vendar odprto srce za veselje drugih. Kako nežno zveni vendar njegova struna ob zibelki tujega otroka : »Zibelka s cvetjem je nastlana in angelji pojo okrog.« Kako krasno popisuje pogled v nedolžno otroško oko: »Pogled je čist, oko mirno, v njem seva celo ti nebo, in meni v njem leskeče odsev nekdanje sreče.« Kako globoko umeva pesnik poklic žene! Diviti se moramo pesmi: „Nevesti :i . »Ljubezen dolžnost sladila ti bo, množila ti srečo družinsko in duša zamaknena pila ti bo neskončno radost materinsko. Ti srečna ves dom osrečavala boš nevtrudna po hiši in hrami. Med sini, hčerami kraljvala boš kot luna med zvezdami.« Gregorčič je bil plemenit, pravi „pesnik srca“ je. Sočustvuje s siroto, z zapuščeno nevesto, tudi z zape¬ ljanim dekletom (Sinoči je pela kot slavček lepo). Spoznal je, da je le vhod v življenje posut s cvetkami! Letnik II. NOTRANJEC Stran 481 da se menjujejo veselje neba in boli pekla, da življenje ni praznik. Z blagimi besedami razširja ljubezen do bližnjega, plemenito seme skuša sejati v naša srca. Uči nas : »Odpri srce, odpri roke otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje.« in : »Odločno odpovej se svoji sreči goreče išči drugim jo doseči, Živeti vrli mož ne sme zase.« S krepko besedo nas pa tudi kliče k delu: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« Gregorčičevo srce je prekipevalo ljubezni do ne¬ srečne domovine. »Saj pač dovolj ognjena ljubav do doma ni nobena, ki strastna ni.« Prve svoje pesmi je pel domovini; kot dvajset¬ letni mladenič je izkresal: Domorodne iskrice (V „Glasniku“ 1864). Svojo srčno kri bi bil dal, da bi ogrel mladim srce, »da za rod in dom plamtelo bode jim do konca dni.« Toda Slovenci moremo ljubiti domovino le s sol¬ zami. Zato preveva otožnost tudi te krasne pesmi. Do¬ movino nazivlja pesnik zato; »O vdova tožna, zapuščena ti mati toliko sirot s krvjo, solzami napojena, ki bol poznaš le, nič dobrot.« Ječeč stoji pesnik na potujčeni zemlji: »Naš bil je nekdaj ves ta raj, očetom našim domovina, tuj narod tod se širi zdaj, naš raj je tujcev zdaj lastnina.« Pesnik se boji za domovino, vendar tudi upa žnjo. Naj navedemo h koncu še krasno kitico iz pe¬ pelnične noči“. Pesnik blagoslavlja slovensko ljudstvo in kliče: »Le vstani vborni narod moj do danes v prah teptan. Pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan.« Postojnčanka. Narodno gospodarstvo. Za vinogradnike. V vinogradu lahko gnojimo vso zimo. Gnoji se najbolje, če se okoli trsa izkoplje 20 cm globoko jamo ter se vanjo natrosi za košarico gnoja. Za vinograd, čigar zemlja je bila prejšnje leto pognojena, ki ima torej še dovolj redilnih snovi v sebi, zadostuje, da potresemo okoli vsakega trsa po */» kg gipsa. Kako se krmijo koze po zimi. Posušeno listje je pozimi največje važnosti. V krajih, kjer imajo vino¬ grade, se posušeno listje vinske trte uporablja z dobrim uspehom za krmo koz. Če se krmi še s svežo zelenjadjo, je treba paziti, da se je ne da zmrznjene in otajane, ker taka neprevidnost povzroči želodčne in črevesne bolezni. Živinorejske postaje ustanovi zgornjeavstrijski kulturni svet. V ta namen si izposodi od gornjeavstrijske osrednje zadružne blagajne 50.000 K. S tem se upa močno pospešiti umno živinorejo. Kuretina zahteva pozimi od svojih gospodarjev skrbneje postrežbe. Varovati jo moramo, kolikor le mogoče, pred prehudim mrazom. Stene v kokošjem hlevu znotraj zagrnemo s slamnatimi plahtami. Kuretino ni dobro imeti v hlevih za živino, ker ta dobi od nje lahko golazen. Po zimi lahko spuščamo ob suhih dneh kuretino na prosto, če pa dežuje in sneži, je najbolje, da ostane v suhih prostorih. Kdor si hoče nabaviti kokoši za rejo, naj si jih preskrbi decembra meseca. Naši ptički, ki tudi pozimi ostanejo tu, žalostno letajo okoli hiš ter teško najdejo potrebne hrane. Zato prosijo društva za varstvo živali: Spominjajte se ubogih ptičev! Suh prostorček za krmljenje se kmalu najde, ali pa se napravi nalašč za ptičke hišica na vrtu. Ptički so prišli po bero, naj nikdo ne žabi nanje. Posebno za otroke je krmljenje ptičkov pripravno opra¬ vilo, ker se z njim privadijo ljubiti naravo in živali. Razklejena kostna moka ali To- masova žlindra? Kmetijsko-kemijsko preskušališče v Ljubljani je objavilo skoraj po vseh kranjskih listih spis, čigar na¬ mera je priporočati porabo razklejene kostne moke kot gnojilo namesto Tomasove žlidre. Jedro tega spisa sloni na trditvi, da je učinek razklejene kostne moke kot gnojilo enak učinku To¬ masove žlindre ali pa ga še prekaša in da kmetovalci, ki gn< jijo s Tomasovo žlidro namesto s kostno moko, zapravljajo. Spis trdi: „Ker kmetovalci vsako leto na ta način trpe škodo za več tisoč kron, smatra kmetijsko- kemijsko preskušališče za dolžnost, da jih na to opo¬ zarja." V napominanem spisu se računa s cenami, ki jih c. kr. kmetijska družba kranjska redno objavlja v „Kmetovalcu“ Naša družba je porabo žlindre pri nas vpeljala, jo priporoča in tudi skoraj vso, kar se je v deželi porabi, proda (v tem letu na pr. do konca no¬ vembra že 150 vagonov). Kdor pozna razmere, temu je očitno, da je spis imenovanega pre- skušališča odločno naperjen proti .kmetijski družbi in se torej njej očita, da navaja kmetovalce k nerazumnemu postopanju. Daši mi je jako neljubo in se mi gabi zadevo razprav¬ ljati, ki me bo svoječasno morda silila kaj več, in sicer brezobzirno povedati, sem vendar po svojem po¬ klicu in z mesta, ki ga zavzemam, dolžan odgovoriti na dotični spis, a za sedaj le v toliko, v kolikor je potrebno dati kmetovalcem pojasnila, da se svare pred neutemeljenimi in begajočimi trditvami. Toliko v po- Stran 482. NOTRANJEC Letnik II. jasnilo naslednjih strokovnih izvajanj! Glede izvajanj, ki sledijo iz računa v spisu, se mi ne zdi vredno spuščati v podrobnosti, ker so posamezne postavke v marsičem napačne in istotako tudi podlaga računu. Nekaj pa vendar ne smem zamolčati, in sicer okoliščine, da so tvornice za kostno moko, ki namenoma svoj izdelek za izredno ceno ponujajo, kakršnih cen trajno ne bodo mogle in tudi ne hotele vzdržati. S takimi izjemnimi cenami ni dopustno računati v resnih strokovnih spisih, in če se že zgodi, tedaj je to na primeren način označiti, da se varuje strokovni ugled in se pokaže nepristranska resnost. Tudi do naše družbe so se obrnili zastopniki tvornic za razklejeno kostno moko, ki so izrekli voljo izpodriniti Tomasovo žlindro z nizkimi cenami kostne moke; oni so družbi obetali velike ugodnosti in meni osebno denarno korist. Samoobsebi umevEO me niso premotili, in ohranil sem si čisti roki ter mirno strokovno vest! Celo takrat, ko so vsi glavni kmetijski zastopi v Avstriji bojkotirali tvornice za Tomasovo žlindro zbog njih neupravičenega podra- ževanja, nismo mogli namesto Tomasove žlindre pri¬ poročati kostne moke, dasi bi nam bilo to zlasti tia Kranjskem najpripravneje. Trdi se, da si vsak stan po svoje prikroji nazore o .poštenosti. Nekaj enakega se včasih sme trditi glede strokovnih nazorov tvorničarjev kostne moke. Iz kup- čijskega stališča je to seveda umevno, vendar se misleči kmetovalci ne smejo pustiti varati, in dolžnost poklicanih krogov je, širše kmetijsko občinstvo poučiti, ne pa ga begati. Fosforova kislina kot hranilo rastlinam je v zemlji drugačnim zakonom podvržena, kakor marsiktero drugo hranilo; ona se z deževnico ali z drugo vlago ne širi enakomerno po vseh plasteh zemlje ter ne gre naproti rastlinskim koreninam. Korenine jo morajo marveč same poiskati ter jo morajo šele s svojim kislim sokom in s pomočjo zemeljskih bakterij raztopiti. Učinek fosforove kisline v zemlji je zavisen od njene raztopnosti in poleg tega tudi od množine, ki se v zemlji že nahaja. Raztopnost fosforove kisline v kakem fosfor - natem gnojilu je torej merilo za njega vrednost in ceno, Nedvomno je fosforova kislina v kostni moki zelo težko raztopna, zato imajo praktiški kmetovalci rajši druga fosfatna gnojila, četudi imajo dražje temeljne cene; to pa ni le posledica praktičnih izkušenj, temveč tudi znanostnih preiskav od priznanih veljakov na polju kmetijske kemije. So okoliščine, ki olajšujejo uživanje težko raztopne fosforove kisline (temeljito obdelovanje, gnojenje in zračenje zemlje), vendar te okolščine zame ne hodijo v poštev, kajti skoraj vsa Tomasova žlindra na Kranjskem se porabi za travnike, in na teh ni o temeljitem preobračanju zemlje veliko govoriti. . ... ,. : . , (Daljo prih.) Po svetu. Zenski čuvaji. Že dolgo je južna železnica prakticirala, da je nastavljala v železniško službo tudi žene čuvajev, ki so opravljale težki posel v času, ko je mož počival. Ker so se izkazale te žene kot dobro uporabne, je sedaj železniško ministrstvo s posebno odredbo dovolilo, da se splošno upelje, da zastopa žena čuvaja v službi. Na videz je za čuvaja to dobro, ker dobi na mesec tudi nekaj malega za trud svoje žene, v istini je pa to umazana izraba človeškega materijala, ker bi na takih mestih pravzaprav morala biti nastav¬ ljena dva moža. Mož mora namreč paziti na promet vsako noč, a žena ga nadomešča le podnevi, kar je sila težko zanj; treba je pomisliti, kako se uničijo človeške moči, če dela ponoči leto za letom. Kolikor je nam znano, imajo ti čuvaji samo dve noči v mesecu počitek.. Ta ministerijelna odredba se nam zdi torej nasprotna humanitarnemu stremljenju tega stoletja in iz tega sta¬ lišča jo je ostro obsojati. Cene mesa nekdaj in sedaj. Cena mesa raste od leta do leta. Leta 1812. je veljal kg govejega mesa 37 vinarjev, 1. 1820. 38 v., 1. 1830. 43 v., 1. 1840. 50 v.,. 1. 1850. 65 v., 1. 1860. 83 v., 1. 1870. 1 K 13 v., 1. 1880. 1 K 23 v., 1. 1890. 1 K 21 v., 1. 1900. 1 K 50 v, Loterijske številke. Dunaj, 1. decembra ..... 27 77 65 11 60 Brno, 5. decembra. 83 57 77 53 17 jVIala naznanila. Vsaka vrstica r teh oznanilih stane 20 vin. Pri večkratni objavi se dovoli primeren popust. Denar je poslati naprej. Plača se lahko tudi s pismenimi znamkami. Landauer, še dobro ohranjen se ceno proda v Postojni hišna štev. 110. Kašelj. Kdor tega ne uvažuje, se pregreši na svojem lastnem telesu! Kaiserjeve prsne karamele s tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti kašlju in hripa¬ vosti, kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku. 5120 notarsko poverjenih izpričeval potrjuje, da drže, kar obetajo. Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo ima J. Hus, lekarnar v Vipavi. Izurjen mlekar išče službe ter jo nastopi najraje takoj. Po¬ nudbe na Franc Tončič, Črni vrh 29. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos Deklevi v Postojni. Mlin in stiskalnico [prešo) za sadni mošt in malo rab¬ ljena, večje vrste proda Leop. Meden, Igavas-Stari trg pri Rakeku. Prsni sirop proti kašlju, hripavosti itd. steklenica 1 K 40 v. Cisto, belo ribje olje, steki. 1 K, velika 1 K 80 v. Mazilo proti trganju in revmatizmu, steklenica 1 K. Mazilo proti ozebkom, 1 lonček 70 vin. razpošilja lekarna Hus v Vipavi. Učenec in učenka se takoj sprejmeta v trgovino, mešanega blaga Frana Zadnek v Senožečah. Apno se bode razprodajalo od 4. septembra naprej. Cena po do¬ govoru med posameznimi posestniki. Gospodarski odsek na Razdrtem. Bika plemenjaka 15 mescev starega simentalskega križanca, ' ki. je 135 cm visok, proda Andrej Lemut v Siavinjah h, št. 8 občina Hrenovice. Letnik II. NOTRANJEC Stran 483. Zahvala. Za izkaze sočutja tekom dolgotrajne bolezni in za mnogobrojno častno udeležbo pri pogrebu naše preljubljene matere, sinahe in stare matere, gospe Marije Dralka se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem našim prijateljem, znancem in sorodnikom. Zahvaljujemo se najtopleje tudi gospodu dr. Erženu za obili trud in res požrtvovalno zdravniško pomoč, ko je pokojnici olajševal trpljenje v njeni težki in dolgotrajni bolezni. Ravbarkomanda pri Postojni, 29. noVembra 1906. Žalujoči ostali. POZOR! BERITE! Hajcentjša ia najhitreje vožnja v Stneriho je s parniki ..Severanemšhepa llopda" iz BREHINn v HEH-Y0HR S cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wiihe!m ^Kronprinz Wilhelm", ^Kaiser Wihe!m der Grossa". Preftoitiorsha vožnja traja samo S do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVRRDU TRVČRRJCJ KOLODVORSKE ULICE ŠT. 35. IIVRN JRJC & sin v Ljubljani g I l Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, voznih holes Pouk v šivanju in vezenju risalnih strojev, na stroje brezplačen. I Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5-— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3* — za osebo. ^^wyyyv*vYvyyy>^v , YVv , yyyy y vyy^ i ^^y\ C tenshi koledar za leto 1907 se dobiva po 110 o homad pri fflflHSU ŠEBRU u Postojni. === MARS SEBER v Postojni. Akcidenčna tiskarna. = Knjigoveznica. —:. Fotografični atelije. M M M Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale