tu. mm. V Ljobljant, i soboto 27. lotembra I9Z0. LIH. [ero !■ v»«k dan popoldne tsrasmsl aedetis tn prasnili«, tftse atl: Prostor 1 mlm X M mlm za male oglase do 27 mfm višine 1 K, od 30 mlm višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust vprašanjem glede inseratov rta t sc orilo a znamka za odgovor. Oprivntthro »Slov. Naroda1' la ..Maradaa T! si ara i" ulica st. 59 oritllćno. — Tolsto* it 3)4. ^aaflova val|« mS1o»*bsM lfsron' v Jugoslaviji: celoletno naprej plaćan . K 180-— polletno 90"— 8 mesečno. • m 45-— 1 m ......« 15r- v Mabi|aai la po posti t ¥ Inaaaantf o i celoletno »»••*« K 24d*— poUetno ....... „120*— 3 mesečno 60*— 20-— Pri morebitnem novtSanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročnik* nai pošljeio v prvič naročnino veiino t#B" po nakaznld. Na »amo nlsme-ii naročila brez neslatve denwa se ne moremo ozirati. • Kaaflova tatica It S, I« stav. 34. I« podpisane la zadostno Rokopisov no vraža, *fjp Posamezna Številka velja 1 krono. PoitniM platana v gotovini. P®zig napreimiakoas taa deželi. Odločitev je tik pred nami. Po poslednjih poročilih, ki mi prihaiaio z dežele, je videti, da to ooraz klerikalne stranke huiši. kakor smo sami pričakovali. JDS ima zavest, da je v bom zoper klerikalizem povsem nesebično storila svojo dolžnost v polni meri. Zdaj je treba, da demokrati po dežel! kot pravi voditelji tega boia izdajo za nedeljo zadnje dispozicije. Pred vsem treba povedati vsemu volilstvu. da ie glavna stvar, da vsi naorednteki res čredo volit. Vse kaže. da bo udeležba pri volitvi mno-£0 mamša,. kakor kdai Dri državno-zborskih volitvah. Zato pa tem boli pridejo do veljave oni glasovi, ki se res oddajo. Združite se v zaduiem hipu vsi naoredniaki po mestih, trgih in vaseh, da spravite na volišče vse protiklerikalne klasove. Stvorite v ta namen asitacijhke odbore! Razvoi volilne borbe kaže tudi. da ie bila naša stranka vse nre-skromna in da se sama ni zavedala, kako se od klerikalizma trpinčeno ljudstvo zanaša na nas. ker vidi. da smo mi steber vse borbe proti klerikalizmu in njegov strah. Zato moramo v zadniem hiou pozvati vse somišljenike, ki so stara nanredna garda. In vse mlaiše sobojevnike. c'a se drže izkliučno liste JDS m da vsem naprednim elementom odločno svetuiejo. da so-?ste krogljico v orvo skriniico na Kranjskem, na Štajerskem pa v tretio. Volilna borba ie tudi pokazala, da je naše umerjeno stal^če v gospodarskih vprašan iih in glede avtonomije pravilno, in da je jugosloven-ska državna ideia v vseh krogih našega liudstva jako močna. Na sho- dih, kierkoli smo nastopili, nismo Čuli stvarnega ugovora proti našemu programu in so zlasti pristaši iz naše stranke pobeglih strui morali priznati, da je naše stališče edino pravilno. JDS bo po volitvah, kar se strankarske solidarnosti tiče. svoje stališče bistveno spremenila. Držali se bomo stališča: Zvestoba za zvestobo. Tisočim prošnjam sem ustregel, ne da bi Ie za trenutek vprašal po stranki in po lastnem interesu. Sedal pa treba strožje discipline. Kdor nas v nedeljo ne bo poznal, tega mi ne bomo več poznali. Mnogi izmed Vas deluieio kot dnbrovoHci v sorodnih strankah. Nnhovo delo ie opravljeno. V nedeljo jim je dolžnost, daa oovrneio svojo moč JDS. ki je bila in ostane vn-diteb" vse borbe za konsolidacijo naše države in za uničenje klerikalizma. Odkar pomnimo v polftični zgodovin" Slovenije, ie klerikalizem v tei deželi zmagoval. Za nedeljo prvikrat zanesliivo pričakujemo, da se zruši. Pritisnite še v zadniem trenutku, da bo nieeov poraz umčuioč. obenem pa da bo 28. november časten dan tudi za nesebično JDS. ki ie narodu izvojevala volitve in ves ta usneh. Za napredne kmete, ki so fTobro informirani, kaj smo mi storili za osvoboditev slovenskega kmeta, za obrtnike, za trgovce. 7a vso inteligenco, je ?S. t. m. volilna in agita-ciiska dolžnost V Ljubljani. 26. novembra 19?0. Dr. Gregor Zertav. andicT mkfimkm ml Si Marsikaj se spregleda v volilni borbi, ampak človeku, ki žeR čistosti v javnem življenju, se zdi skoro nemogoče, da se more politična stranka na ta način oskruniati kot ie to storila tokrat pri izbiri kandidatov. Stranka, ki ima za seboj tako pisano in nemoralno preteklost, ki ima v svoji zapuščini grde grešnike Droti narodu, proti državi, proti kulturi, grehe, ki iih je povzročila kosmat vest osebnega egoizma. SLS mirno požira in prebavUa po osebnem maščevanju kričeča dejanja svojih pristašev iz Susteršičeve dobe (Veho-vec, Pegan. Benedik in razni duhov-niki-ovaduhi). mirno je požrla zloglasno aorovizacijsko gospodarstvo klerikalnih veliakov. včeraj očita Fran Kovač, posestnik z Gorenjskega, klerikalnemu kandidatu Finžgar-ju. da je leta 1918 napram kmetom ob prevzemaniu goveje živine v Lescah zakrivil zločin poizkuŠene goliufiie. da spada v zapor, ne oa na kandidatno listo. Gosar le v preiskavi zaradi zločina in izdajstva domovine. Tako se vije v SLS venec grehov in zločinov v neskončnost. Stranka se s temi ljudmi strinia in nima poguma, nima toliko moralne vesti, da bi lih enkrat za vselej izpljunila. Mejimo pa. da ie največji mojster v korupciji kandidat obrtnikov SLS g. Ogrin. Ta mož nosi seboj težko vrečo velikih grehov osebne sebičnosti — etnično, brez očitkov in brez vesti. Ker živi s svojimi ood-jetii kot zidarski mojster v Liublia-ni. ie v mestu grehe mnogo lažie prikriti kot zunai na deželi. Težko ie priti v množici 100.000 ljudi vsem sleoariiam in koruociiam na sled. ker iih znaio soretni liudie dobro markirati — osebni egoizem' dobi gloriolo človekoljubja in splošnih iavnih korist!. Gospodarska komisija za stvarao demobilizacijo ie razDOlaeala z ogromno množino gospodarskih predmetov. Po odredbi deželne vla- de naj bi podpirala naša obrtna. Industrijska in kmetiiska podietia. G. Ogrin je imel od prvega početka .)a do danes veliko in takorekoč odločujočo besedo pri razdelievaniu blaga in določanju cen. Skoro poldrugo leto oo prevratu je bil član te komisije kot zastopnik klerikalnih gospodarskih organizacij. Skoro leto dni pa je predsednik te komisije in takorekoč gospodar vsega. Velike so bile pritožbe našega obrtništva, nastal ie tudi oster konflikt z vojaško oblastio, češ da se gospodari koruptno. Prišla ie reviziia strokovnjakov, ki ie ugotovila, dn se več kot osem mesecev 00 prevratu ni vodilo nika^ih knli". Iz katerih H Hla razvidna množina blaga in različne vrste blaga. Tiskovine za nakazila blaga posameznim strankam so upeljali mnogo mesecev po ore-vratu. To so prvi sledovi blagajniških prilog, prvi poizkusi za redno denarno poslovanje, toda Še vedno brez zanesljivih skladiščnih knug Največ blaga se ie razdelilo ravno v prvih mesecih po prevratu. Koliko usnja. kož. cementa itd. ie dobila usnjarna Pollak, še do dan°s nihče točno ne ve. Ogromne množine le^a so dobHe klerikalne obrtne institucije. Odločala sta mg. Remec in Ogrin — vsi ostali člani komisiie so morali nač glasovati za predloge, ki so prišli iz pisarne. Kdo pa nai br primerno informiran, ako nima vpogleda niti v skadišča niti v pisarne. Remec in Ogrin se krijeta s formalnim.! sklepi se i gospodarske komisiie. Uradna reviziia ie dokazala, da gospodarstvo ni bik) v redu. da za *nnogo mesecev manfka vobče vsaka podlaga za reviziio — ni kniig. ni listin. Predsednik ing. Pemec ie dobil za svojo tovarno na Dupficah ori Kamniku za 60.000 K strojev, ki so bili vredni v času nrodaie do mneniu strokovniakov 1200.000 do 1.409.000 fcron. Vse to ie bilo izprMano s ses delovanjem g. Ogrfna in 5e par njegovih prijateljev« V skupino osebnih dobičkov spada tudi Remcev avtomobil, ki ga ie, Aakor trdi g. Ogrin. dobil g. Remec čisto pravilnim potom od gospodarske komisije. Glavni Ogrinovi dohodki od Gospodarske komisiie pa so zaviti v temo indirektnih potov. Ogrin te predsednik neke mizarske centrale, ki je prvotno imela namen, obnoviti Goriško. Ta centrala je dobila ogromna nakazila za več milijonov različnega lesa in sploh stavbnega n ateriiala. Podtetie je zadružno. Udeležena je Ljudska posojilnica. Ogrin, več klerikalnih veliakov — zaradi lepšega pa tudi par naprednih tvrdk z nekaj malo deležev. Pravila so izdelali gospodje okrog Liudske posojilnice in je imela že prv no ta centrala namen, izkoristiti državo in iavne interese na podoben način kot /nana Šusteršičeva vnovčevainica. Koliko materiiala od Gospodarske komisiie se ie uporabilo za to zadrugo direktno in koh'ko do skrivnih no-t'h na zasebni račun zidarskih podjetij g. Ogrin a. ugotovimo, ko bodo Privatna izsledovanja dovršena. G. Ogrin ie postopal liberalno: hotel ie živeti sam, ampak naklonil je v izdatni meri blago tudi drugim političnim pristašem in se ie pri tem no-s!u*il Prefriganih metod, da ie nakazovat blago, kreditirano c~lo onim državnim uradom, ki so iih vodil? v!erikalci. in odtod so se delile odličnem kleriVain; n gospodom stvari velike vrednost!. Ocrrfrov avtomobil ie vreden no stroko^n»aškem mnenju preTco 200 t's^č kron. Dobil ga ie g. prec'sed^1-od Oornodarske komisiie za okroglo q8.000 K in Gospodarska komisiia Je olačala samo za prenovitev in nove sestavine za ta voz preko 60.000 K. Ves strojni in železni del je dobil g. predsednik brezplačno. Gosp. komisija je danes popolnoma v klerikalnih rokah. Prideio Še velika odkritja. Danes ima ta zavod edino še ta namen, da plačuje številnemu klerikalnemu uradniŠtvu in pridelienim klerikalnim uradnikom za popoldansko službovanje visoke nagrade, potnine. dnevnice itd. — vsi so na komisijskih potih, na revizijah, sklepajo račune, revidirajo že leto dni račune narodnih svetov itd. To le izrecno samo eno veliko Ogabno kterika'no korito. Samo en računski uradnik — prideljen za popoldne — g. Peternel. ie prejel ood različnimi naslovi poleg svoie redne mesečne plače samo pri Gospodarski komisi'i za enega preteklih mesecev nad 20.000 K. Privoščimo vsakemu, da se delo plača, toda čistost uprave mora ostati vrhovno načelo. G. predsednik Gospodarske komisije in kandidat klerikalnih obrtnikov nai poiasni naši javnosti: kje ie imel skrite stroje, ki niso bili do sedaj niMer vnisani. ki lih te več vagonov, ki so bili skriti v skladiščih klerikalnih zavodov nekie za progo inž-ne železnice. — Naj nam pojasni kupčiio za erarične traverze z g. Lavtižarjem, klerikalnim veljakom iz Kranjske gore. ki iih ie uporabil g. Ogrin za prezidavo v Mediatovi hiši dast kanonikov) na Dunaiski cesti. Tudi tu se da dobiti formalno pravilen izhod. Vse na svet« fe mogoče, ni na rrogoča č?stost favne tmrave tam. kier imajo klerikalci orvo besedo. —i— Mmi stanovski §ml\L Mislil sem. da sem večji grešnik. Do danes pa so nasprotniki mogli navesti tako malo očitkov, da bo moja spoved prav lahka, tem boli. ver očitke z mirno vestjo zavrnem. Edini nasprotnik, ki je imel pogum nastopiti proti meni s svoiim podpisom, je gospod Karel Zorko v > Novj Pravdi« od 20. t. m. Ponavlja očitek, da sem iaz hotel mžiim nameščencem nekaj dravinjskih doklad vz^ti in jih dati višum. in ta očitek '■oTaz"ie. Tziavltam še enkrat, da ie ^a trditev 1 a ž. Gospoda Zorka toliko MttjSluJgni. da mu ne očitam, da bi si bfl on to T?ž iz zlobnosti izmislil. Tz r1^bat v odborovih seiah ga poznam, da se rad zaleti in ga vsa poiasn?e-vnn»a ne moreio soraviti na pot nra-vitn^ga in dos!ed"*"7a skleoama. Res «e. da smo debatirali o izenačenju ^dstorne mere d^V?ad. toda v vse ^nte-ačni zvezi. Sad te debate pa ie bil. da smo vsi na m esenci enoduš-no zahtevali potem POOodstotne in '-nsne'e ?.K0odstot"e dnkfade na no-vemberske preiemko leta 1919 za vse sl"*bnne kat^o-orije^ Dopts gospoda Zorka ie d »V tiran iz političnih ;n ne stanovskih ^n^jbov. iz namena '^iskati nižfe uslužbence proti uradnikom. Drug gr~h s^m našel v »Večernem listu« z dne 25. t. m., da sem na "hodu uredništva nastopal proti slugam, češ -da so leni. da mmafo izobrazbe, da vsled tega tudi ne za- služijo take plače, kakršno imalo. »Večerni VisU se je to pot debelo zlagal. Nikjer nisem kaj takega govoril, niti mislil. »Naprej« od 25. t. m. pa me razkrinka kot največjega strahopetca. Trdi. da iz samega strahu nisem prevzel predsedništva uradniške organizacije. Na to smešnost ne reagiram. Pač pa reagiram na dalinjo trditev, da sem svoiečasno v najkritlč-nelših dnevih prav neiunaško pobegnil Iz v&jega šol. sveta in odložil deželnozborski mandat. Kdor ie to napisal, pač ne more biti zdrave pameti. Od julija 1914 do 24. decembra 1918 sem služboval pri vojakih v Pulju. O izvrševanju molih političnih mandatov ni moglo biti govora: deželni zbor sploh ni posloval. Res ie. da sem začetkom 191S odložil te funkcije; to pa ie bila le formaliteta iz čisto zasebnih rodbinskih razlogov. V deželnem šolskem svetu le že od početka vojrre deloval moi namestnik. V Ljubljano sem se vrnil pozno po prevratu. Ugotavljam pa. da sem na različnih shodih nastopal v korist svojim tovarišem pred vojno, v časih, ko ie bilo zabavljanje in kritika vladnega delovanja nevarno za govornika. Takrat se marsikdo od nasprotnikov ni iavno oglašal, ki ima danes veliko koraižo. ko ni nobene nevarnosti, da bi ga zadela kaka službena neprijetnost. Profesor Jožef Reisner. Jadranski mir. Pod tem naslovom priobčuie *Neue Ztircher Zeitung« dopis iz Rima, v katerem se bere med drugim, da je dosegla Italija pri pogajanjih v Santi Margheriti tako velike uspehe, kakršnih ni nihče pričakoval. Italija je dobila meje, kakršnih nima nobena druga država. S stališča višje pravičnosti je sicer sporazum pomanklliv. ker je odtrgal ool milijona JuKosIovenov m okoli 20.000 Italijanov njihovim nacljonalnim državam, toda ne sme oe pozabiti, da drug način. Nato hvali dopisnik »čuje bilo nemogoče določiti meje na dovito italijansko strpljivost napram drugim narodnostim«. Italija se ni odrekla Dalmaciji, ki bi ji morala pripasti po londonskem paktu, samo iz ozira nacionalnega principa, ampak tudi pred vsem zato. ker bf pomenila posest Dalmacije za Italijo težko finančno obremenitev ta bi bila povod novih konfliktov. Posest Dalmacije bi bita nevarna tudi &a obrambo Italije, ker bi razširila nje- ne meje na vzhodu. Namesto Dalmacije je dobila Italija nedotakljivo vzhodno mejo. ki odpira Italiji prosto pot v Ljubljano in ji pripušča popolno kontrolo nad reškimi dovoznimi črtami. Posest črte Matulje — št. Peter je za Italijo kapitalnega pomena. Nova meja izključuje tudi vsako ogroženje Trsta. Italija ie dobila s to mejo tudi znatne gospodarske prednosti, na primer idrijske rudnike in obširne gozdove sevemozaoadno od Gorice. Končna rešitev jadranskega vprašanja pa je za Italiio tudi z druge strani velikanske važnosti. Italija bo sedai lahko demobilizirala in omejila vojaške izdatke in bo vsled izvrstne nove meje lahko sama rešila vprašanje razorožitve. Nadvse ugodna rešitev jadranskega vprašanja pa je vzela tudi italijanskemu šovinističnemu imperijalizmu zaslombo. To je za notranje umirienie. katerega Italija tako nujno potrebuje, odločilne važnosti. Giolittiju pa se ie zopet enkrat posrečilo, da je nožel. kar ie drugi pred njim sejal: Nittl v Pallanzi. Giolitti pa ima vendar le to zaslugo, da se ni ustrašil huiskanja nacionalističnega časopisja in groženj desničarskih liberalcev, k! so hoteH zapustiti vladno večino, ampak je vkljub temu obnovil in dokončal pogajanja. Z uspešnim izidom pogajanj so postale grožnje nacional?-stov iluzorne. Milni M ]ogosio¥2o;!iiii Motn 1 Včeraj popoldne se je vrSfl -v veliki dvorani Mestnega doma volilni shod >I. splošnega društva jugoslovenskih vpokojencev*. Shod je otvoril društveni predsednik g. Bole, ki je pozdravil došlega kandidata JDS. g. profesorja Reisnerja in poročevalca slovenskega Naroda««, ki le poslal edini od vseh ljubljanskih dnevnikov svojega zastopnika na shod. Predsednik je na kratko opisal. ustanovitev in pomen društva, ki ima, namen zbrati v svojem okrilju vse vpo-kojence brez razlike političnega prepričanja, slojev in iavpih služb, ter pozival člane k solidarnosti na dan volitev za konstitnanto. Društveni odbor je poslal vsem strankam pismo, v katerem jim je sporočil, da bo priporočal društvenim članom ono kandidatno listo, katere stranka se zaveže, da bodo njeni zastopniki varovali prislnžene pravico in koristi vpokojencev in ki bo z oziroia na dosedanje zapostavljenje vpokojencev zajamčila sodelovanje v bodočem' ljubljanskem občinskem Evetu in katere glasilo bo pri občevalo društvene vesti. Na to pismo so odgovorili samo socijalni demokrati in Jugoslovenska demokratska stranka, katere vodstvo Je izjavilo, da bo prevzelo predloge, ki jih Ko stavil profesor Reisner, za svoje. Glede zastopa v občinskem svetu se bo JDS osirala na želje vpokojencev, kar naj bi se storilo z obojestranskim spo-rasumom. Nato je g. Bole zavrnil mirno neosnovane napade >Napreja< na. njegovo osebo in dal besedo kandidatu JD6. g. prof. ReisnerjtL Prof. Reisner je pred vse« izjsr vil, da ni prišel na shod za to. da bi agitiral za svejo stranko, ampak kot javni nameščenec, ki hoče dati pojasnilo, kako morejo vpokojenci doseoi cilj svojih teženj. Deloval je za javne nameščence v času, ko niti mislil ni na to, da bo kdaj kandidat kake stranke. On je bil prvi, ki je povzdignil na skupščini Osrednje zvese glas za vpo-kojence. V časih, ko se urejajo različne upravno razmere v državi, so je pokarajo, da se merodajni politiki ne zavedajo svojih naleg. V načrtu službene pragmatike mora zmagati predvsem zahteva, da je pogodba, sklenjena med uslužbencem in delodajalcem, veljavna od vstopa v službo, pa do smrti. TAr-Ijenake zadeve javnih nameščencev in vpokojencev bedo rešene le takrat, ko bodo vsi medsebojno tako močno organizirani, da jih ne bo mopla zavrniti nobena vlads. V konstituanti se mora rešiti v prvi vrsti vprašanje razmerja javnih nameščencev in vpokojencev do dr**ve. Pokojnina mora biti bistven dol plafe javnih nameščencev, če bo to na- £ stran*. »SLOVENSKI NAROD*, dne 27. novembra 1920, cen* V pragmatik? uveljavljeno, ne bo :reba vpokojencem beračiti za zvlSanJe pokojnine* Vpokojencc mora dobiti evo-"o polno zadnjo plačo za pokojnine. To >a je mogoče »veljav i ti le s trdno medsebojno organizacijo in e pomočjo posredovalcev. Če bodo zmagale močne grarne otruje, se bo vpokojencem slabo rrodilo. Strankarska agitacija je «a-ueela neslo z o med višjo in nižje u?lut-bence. Tu velja načelo* Kdor nas cepi, dela za ne* pogin. Ce ne bomo složni, J>omo vsi 6knpaj tepeni. Nitmo več ▼ predvojnih časih, ko smo »e prekljali%v avstrijskem duhu za ugled kakega stana. Danes smo v svoji državi, kjer smo vsi enaki. Med javnimi nameščenci In vpokojenci je treba složnega in edinstvenega dola, ker smo vsi večalimanj iz nižjih slojev. Vsak služi svoj kruh aH s glavo ali pa z roko. Skupno je treba sasledovati skupne cilje. Vsak naj dobro orevdari, katero stranko bo volil po načelu, da bo le tisti mož odkrito zastopal koristi javnih nameščencev in vpo-kojencev, ki je že dolgo let pred volitvami delal v organizaciji in ne kak človek, ki se je islegei še le za volitve. Ce bo izvoljen on. ne br> nikdar delal nobene razlike med onimi, ki Jih bo zastopal pred državo. Govornik je končno označil trditve narodnih socijalcev, Iti razglašajo, da je on povzročil cepitev med višjimi in ni/.jimi uslužbenci, .ga nizkotno iaž. Tudi >Naprejeve« trditve, češ da je zbežal iz vičjega šolskega sveta in iz občinskega zastopa, so zlagane, ker on kot vojak ni mogel izvrševati svojega poslanstva in je odstopil, da je lahko dru^i prišel do dela. Delal je za javne nameščence v časih, ko je bil v Ljubljani zloglasni Schwarc in je bila nevarnost, da s*a odpustijo iz eruibe. Kje eo bili takrat rasni narodni ia nenarodni socijalci, ki vpijejo danes prt;ti vladi, ker vedo, da se jim ne bo niče*ar zgodilo? JDS bo ena najmočnejših strank v konstituantt ter inu za to zagotovilo, da bo mogel delati za one, ki jih bo sestopal Kandi- Idatoro je sprejel le pod zagotovilom, da sprejme JDS vprašanja javnih na-t meocencev in vpokojencev za svoja. Prepričan je, da se bodo razmere spremenile, ako *•«» prijel zastopnik močne stranke naravnost prod parlament 6 svojimi zahtevami. Naj se predbaeiva JDS karkoli, »tio je resnično, da je vse, kar smo doselit v dveh letih po prevratu, edino le zasluga JDS. Zasluga Kuko vca je, da so dobili vpokojenci 50% zvišanja. Dr. Kramer pa se je vedno boril za javno nameščence in vpokojen-ce, ki bodo do^eL'li svoje pravice le potom parlamenta in strank. Zato naj se v nedeljo odloči vsak po svojem najboljšem prepričanju. Zborovale! t»o z velikim navdušenjem odobravali govornikova izvajanja in mu po končanem govoru burno ploskali. Ko je predsednik g. Bole že govoril zaključne besede, se je oglasil k besedi kandidat NSS Brandner, ki je hvalil g. Eeisnorja kot poštenega in delovnega moža, kateremu ne more ničesar očitati. S povedeno glavo je nato govoril v znanem socialističnem tonu o raznih izmišljenih grehih 6tranke. ki je še nedavno goftH njegove pristaše, ki so pa raje postali narodno-socijalistični voditelji kakor pa da bi ostali pridni delavci za ^a->redek jugosJoven^kega naroda. Tdefonilia In brzelaiiiisa poročila. IEL£ZNI$KA POGAJANJA MED NAŠO KRALJEVINO IN BOLGARIJO. Beograd. 25. novembra. Med našimi In Selgarskimi delegati glede ureditve želez-attkega prometa med obema državama je prišlo do popolnega sporazuma Doseglo S0 je, da se vrši tovorni promet med Bolgarijo in Jugoslavijo, ne da bi bilo treba blago prelagati v Caribrodu. AVSTRO - OGRSKA BANKA, — d Dunaj, 25. novembra. Na današ-ajl sen generalnega sveta Avstro-ogrsfce banke pod predsedstvom guvernerja dr. Spitzmuilerja se je sklenilo, da se skliče Izreden občni zbor za IS. december. Temu ferednemu občnemu zboru so bo predložil predlog, da sklene nadaljevanje bančnega In hrpntekarnega Delovanja rodi po poteku baneneea privilegija po členu 107 odst. I bančnih pravil. Sicer so se na sofi raz-nravllals samo neravne zadeve. PREMESTITEV NEMŠKE UNIVERZE IZ PRAGE. —- d Prsta, 25. novembra, (Dua. kor. %T.T> Kakor poročajo nemški listi, Je predsednik Masarvk včeraj sprejel odposlanstva profesorskih kolegijev nemškega vse-«cilt*ča hi tehnike, ki so z njtm pretresal vp-aSanje preselitve obeh visokih" šel na ezemlie, kjer prebtvaio Nemci. Masarvk fc nrjavil da mu Je žella po preselitvi umevna Ob tej priliki t*o obrazložili predsednika tudi potrebo preobrazbe montantstič-lOga oddelka na nemSkt tehniki tn potrebo ustanovitve nemške trgovske visoke Sile. POGAJANJA 2 NEMCI NA CESKEM. — d Praga, 25. novembra. »Narod?! Politika* poroča, da se načelnik agrarne Stranke blvSi mlrrfster za notranje stvari Svetita pogaja z nemškimi in če*kfml parlamentarci. List pravi: Ustvariti podla so aa 5ir5o koalicijo, katere bi se udeležili uidi nemški socijalni demokrati, Je te-JVa stvar. RajSi bi verjeli, da bi se v sedanji mmbinet poklical en nemS!:i neooHtičn! stro-aovnlak. s flOMATIJE NA GRŠKEM. — d Pariz, 25. itovetnbra. Po br*zžič-at brzojavki Iz Rima je bil Venizeios v AHU Izvoljen 72 poslanca. SESTANEK f>RŽAVNIKOV V LONDONU. — d London, 25. novembra. Francoski uiidstrski predsednik Levgues bo danes dospel g Berthelotom v London Tudi italijanski ministrski predsednik Giolitti pride Da povabilo angleškega ministrskega predsednika semkaj. Govori se, da se bo tudi novi grški ministrski predsednik Rhallls ndeleifi posvetovanj. Njih predmet bo gr-iko vprašanje, vzpostavitev trgovinskih Ounosajev z Rusijo, nemška obnova In eventualna izr^ememba mirovne pogodbe s Tarči jo. FRANCUA HOČE VZPOSTAVITI, KAR JE UNIČILA VOJNA? —d Pariz. 24. novembra. (DKU). V včerajšnji debati v poslanski zbornici glede vzpostavitve odnosa jev z Vatikanom je socijalistični poslanec Paul Boncour dejal med drugim: Zana* nja politika vlade obstoji v tem, da podpira v Avstriji, Madžarski. Bavarski in Poljski konservativne elemente, da ee jib poslužuje kot orožja, s katerim hoče zatreti demokratično gibanje. Govornik ja menil, da pomaga Francija s to smerjo svoje zunanje politike vzpostavljati monarhijo v Avstriji. Tudi na Madžarskem gre francoska politika monarh I etičnim tendencam na roko. Govornik se jo vprašal čemu hoče Francija vzpostaviti, kar je uničila vojna? Francoski narod na ta n^iu svojega ugleda iii svoje moči v svetu ne more dvigniti. Na ta način pospešuje reakcijo, ki povzroča v Nemčii? oja-čenje militarizma, in s tem možnost povratka rovanše. Resuica je, da je politika francoske vlade usmerjena na to, da zlomi delavske organizacije in socialistično akcijo v prid konservativnim elementom. To politiko protirevo« lueije pospešuje Frarlci.'a rudi med Rusini in Poljak? Boncour je svoj govor med odobravanjem somišljenikov zaključil z besed-ing. da zunanji 3vet Francijo nikakor ne tiae smatrati kx>t protirevoluciionarno s\)o. KAN*L LA MANCRE. — d Pariz. 24. novembra. (Havas) Mednarodna trgovska konferenca se je izjavila za pospešitev zgradbe predora pod Rokavom (La Manche). REVOLUCIJA KA IRSKEM. — d London. 25. novembra. Odgovarjajoč na Izvajanja Asanlthova o Irski, je felavll Klavni tajnik za Irska Oroemvood, da so popolnoma neresnična poročila, da se po Trski vozijo redarji v avtomobilih ter zažigajo in more. V treh četrrlnkah Irske vrada pravtako globok mir kakor V angleški grofiji K en tu blizu Londona. Po-mirjenje Irske ie mogoče samo, ako bedo premagani morilci Pogaianje vlade z i.io-rilct ni mogoče. — Nadalje je opozoril na rovarjenje siniajnoveev na Angleškem in Škotskem. V Mancbestm tn Liverpooln so razkrili naklepe proti pristaniškim napravam. MIROVNA FOOAJANJA V BIOI. —d Ki^a. 24. novembra. Sovjetska delegacija je poljeki delegaciji poslala noto. kjer ji naznanja, da so se prekinila mirovna poffrj&nja, ker se poljska vlada baje ni ozirala na sporazum % dne V., oktobra glede odpoklica poljskih čet z volinjske fronte. Predsednik poljske de?e£acije podrrdnister Dttbsfei se je obrni! do vojnskiTi oblasti s prol-nio za pojasnila In je izvedel, da ^e pO j zadnjih poročilih poljska crmnda po načrta umika n:i demarkacijsko črto. Vsled tesa je Dabf?ki na rusko noto poslal holjševiški delegaciji kratek odgovor in io obvestil, da se polivke čet^ umikajo in je izrazil svoje obžalovanje, da so se mirovna pogajanja prekinila. — V nedeljo ob 21. je ruska delegacija predlagata, naj se pogajanja nadaljujejo. Zakari b&m usiIN demokrate? L) Demokrate bom voli L ker so etronka resnega dela, ki se trudi, da bi |»ostavila državo na trdne noge. Kleri-kalci so kot sokrivci svetovne vojne uničevali življenje in premoženje. Vojne posledico, ki so jih samo oni krivi, pa iskorlščajo za hujskanje nevednih ljudi proti državi in proti drugim strankam. Komunisti so v Rusiji poka-•ali, kaj znajo. Zažigati, ropati in mo-j^. Narodni socijalci so puhloglavi kričači, ki mislijo, da obstoja politično delo samo v prekucevanja politlčnili koslov in v hujskanju ljudi. Če hi oni Imeli kaj govoriti bi bila že danes zopet vojska. Po plebiscitu na Koroškem so po ulicah kričali: >V Ljubljani mora teči kr; v potokih !< — Samostojni kmetje do sedaj tudi še niso pokazali, £» m sposobni xo rosno U tniko dxi*v> niško delo. JDS ima najboljše in že preizkušene parlamentarce na čelu svojih list ter takoj za njimi najbolj vešče strokovnjake za vsa gospodarska vprašanja. 5.) JDS bsm voli!, ker 10 narodna stranka. Vsa njena preteklost je bito posvee3na boju za povsdlgo in samostojnost našega naroda. V demokratski stranki je celo vrsto narodnih močeni-kov, ki so bili preganjani od Avstrijcev. Narodna misel potrebuje tudi 6e danes dobrih in vnetih zagovornikov in tu vse do takrat, dokler ne bo zbrisana razliki med Slovenci.* Hrva ti in Srbi. dokler ne bo Slovenec čutil Isto kot Srb ! ali Hrvat in dokler ne bo sleherni Ju "poslovan spoštoval svoje države. 8LS zopet potrjuje, da je njej narodnost lo l sa akeeftc. Klerikalne ostane vedno • bresdomoviiiec četudi »a prevaro ca nekaj Časa natakne narodno krinko. V Avstriji ao klerikalci aa plačilo služili Rimu in Dunaju, v Jugoslaviji služijo Rimu in vsem sovražnikom nase narodne anamstojnoett. Klerikalci bi naj* rs j se komaj stvor Jeno državo upropastili in razdejali. Socijalisti vseh barv so imernacijonalni in anacijonalni. Narodni soeiialisti pa sejejb po vrhu če razdor med narodne ijndi 3. ) JDfc bom volil, ker je napredna stranka. Že 3'j let vzdržuje v Sloveniji napredno misel in čuva svobodo vesti in prepričanja pred klerikalnimi nasil-stvi. Kaj bi bilo v Sloveniji, ko bi ne Lilo naprednjakovf V Jugoslaviji so bili s loven, demokrati edini, ki so mero-dajne kroge v državi opozorili na opasnost klerikalizma. Ako niso klerikalci v Sloveniji zavladali *o hnjSe, je izključno zasluga demokratov. Kdor ne glasuje za demokrate, slabi odporno silo proti klerikalcem in spravlja v nevarnost zlasti vee dosedanje napredna pridobitve. On bo tudi kriv, če bodo klerikalci v konfctituanti — kjer se bo bila odločilna bitka a klerikalci — na svoji moči 5e pridobili. Edino Ie boj demokratov proti klerikalcem Je bil, Jo in bo uspešen in zato, ker je brezobziren. 4. ) JDS bom volil, ker so v njej politično zastopani vsi sloji in vsi stanovi. Komunisti, socijalni demokratjo in narodni socijalci so delavska razredna stranka. Vsi ti bočejo dikteturo proletarijata po ruskem vzorcu. SKS je kmetijsko razredna stranka, ki aapačno misli, da se bodo v konstituanti reševala le kmetska stanovska* vprašanja. SLS je duhovniška razredna stranka, ki ima v politiki pred očmi edinole koristi duhovščine. Demokrati so preli temo. da bi en stan živel na stroške drugih. Ako hoče postati naša država krepka, mora dati vsem slojem in vsem stanovom pomoč, da se razvijajo. Zato nastopajo demokrati brezobzirno sa odpravo vseh socijalnih krivic, kar najbolj dokazuje njihov boj proti veieposeatn i kom in m a gram j reformo. Tako najuspešnejše delujejo za mirao in sporazumno življenje vseh stanov. JD6 je kot vsesta-novaka stranka vzelo kandidate is vseh stanov, postavila pa je le najbolj ia-obraiene in najbolj sposobne ljudi, od katerih bo eden lahko več za legel kot deset in se več drugih. 5.) JDS bom volil, ker ni demogoska stranka. Edinole shodi JDS in Časopisi te stranko so v volilni borbi pokazali, da hoče stranka do*»cvi svoje uspehe 8 poštenimi sredstvi in z resnico. Hujskanje, podpihcvanje, vsbujnnje strasti do obrekovanja je JDS prepustila drugim strankam. Strank, ki se niso sramovale za časa volitev v koristita-auto Jugoslavije, z vpitjem in razsojanjem mlpaiti prazne ffLame, seveda tudi ne bo sram poslati v Beograd na ustavotvorno .^i:upseino praznih snopov. Kandidati JDS niso nikomur obljubili nebes, pai- pa bodo po najboljših inočeh in najčistejši vastt storili vse, d;i se naša država čim preje otre-ee strpnih vojnih posledic ter da nastanejo za nn*6 državljane srečnejši in boljši časi. b\) Demokrate bom volil, ker so najmočnejša stranka v državi, ki bo štela v ustavotvorni skupščini najmanj 150 poslancev. Proti njej ali brez nje ne bo mogel nihče vladati. Slovenskih klerikalcev bo v l>odoč<>m parlamentu le okoli IG, ki se bodo med -I1G poslanci kar i.rgmbi!i. Tudi socijalnih demokratov ne Lmj veliko v parlamentu. Ravno-tako sam svoj glas zavrže, kdor voli komuniste ali narodne socijaliste. Zelo verjetno je, da bodo komuniste vrgli iz parlamenta, kakor so jih vtrIi iz občin, kjer so dolali neumnosti. Narodni so« (: »li-ti Še enega mandata ne bodo dobili in gre vsak glas aanje oddan le na korist klerikalcem. Kako bomo nolfli? 1. Kdor ie voisan v volilne imenike, ie upravičen voUti. 2. V nedeljo (28, t. m.) zjutrat nai se vsi naoredni volllcl eneitf okraja zbereio In sknnno odideta na voliSče. 3. Ne nozabi vzeti s scbol kake izkaznice (bodfsi domovinski, orožni aH norocnl Ust aH kako drago legitimacijo), fcaiti k Tofltvain ne dobiš od obfastva nikaVe-2 a n o z 1 v a. 4. Na volišču ravnal tako-le: a) Ko stooiš" v jcfasovelno sobo, novel komisij svofe Ime. priimek rn svof nokllc. b) Če te član? konifsiie neoo-znaio. Dokaži tisto Izkaznico, ki si io prinesel $ seboi c) Komisija nato ugotovi Tvolo upravičenost do klasovan?a in TI izroči malh no krozllico* k! So skrbno stisni v desno nest. d) Član komisije Dokaže skrinjice m TI razloži, za katero stranko le namenjena ta al? ona skrfn^ca. e) Roko s krozl ico ▼tak-nfnaKranjsfcem vprvoskrl-n ico, na Staierskem v tretji o, spusti kroelilco in no-tegni prazno, a zaprto roko zopet v e n. f) Nato vtakni prazno, zaorto roko še v vse ostale skrbnice in no-kaži nazadnie ie itak orel orazao roko komisiji. Tako si volil napredno, demokratsko stranko, oe da bt kdo za to vedel. Vsak "las ie važen, zato nobJi iudi po soseda m oriiatelia. ki Ima •jlssovafno pravico. M ne ve. kako srlasaie. orioelM ga na voffcčo. razloži mu. kako si storil sam. da tudi on stori enako Ut da tudi on spusti krozttfco takol v prvo. to jeagšoskrinjlco. Naši možje morajo imeti v bližini volišča svoi prostor ki volilni imenik, da natančno lahko zasfedtiie-jto. kdo od naših še ni vofil. da pravočasno DOšiieio oo ntera. Preeled naj se Izvrši že dopoldne med 10. In 11» ura Takoi v popoldanskih urah ie treba poiskati se vse one vofflce. ki doooldne se niso efasovali. Po izvršeni vofitvf ne hiti taVoi domov, amoak ostani v bližmf volišča v družbi drugih naprednih vo-lilcev, da bodo omahlUvcl videl) našo moč In Storili (kot t!) svoio dolžnost napram naroda ht dr2avf. 2a pristaše demokratske at**att-ke obstoj volilna dolžnost, zato v nedelio 2S. t m. ttotral vsi na noče! is* Barso zhofovaflje NS8 v LVuouu. Snoci se le vrSfl v Unkrau volhni shod NSS, ki ni pokazal samo slabost te stranke, ampak tudi v bengalični luči osvetli! orožje, S katerim se ta stranka bori. Kliub temu, da je prisostvovalo zborovanju mnogo pristašev JDS, komunistov in socijaliste v, pa le malo pristašev NSS. dvoma le dolso ni bHa polna. Takoj Ob pričettu zborovanja, ki za Je vodi! kandidat Juvan, le priSlo do burnih protestov \z vseh strani Ciovora Juvana in nosilca liste g Oer-žiča, ki sta operirala seveda z že davno znanimi demagoškim! frazami, sta bila prekinjena po protestnih klicih t leve in desne. Navzoči poslanec dr. Pestotnik jc moral po jovorn k. Deržlča miriti, a se mu fe to posrečilo le za malo časa, ker so izvajanja govornikov vedno znova izzvala proteste. Značilni so bili medklici, ki so se slišali fe strani narodnih socialistov, ko Je g. dr. Pestotnik miril zborovalce. Med splošnim krikom in vikom se Je čulo z galerije rjovenje. Ko Je hotel pričeti govoriti kandidat Brantner, }e zavrtalo med komunisti in socijalnlmt demokrati: Kru-mir! Kljnb zagotovitvi g. Juvana. da bo dobil vsak nasprotnik besedo, s« h rop ni polegel, marveč le ie naraščal od minute do minute? Na galeriji postavljeni agitatorji so zborovalce v parteri« v splošno veselost obsipali z letaki: "Kdor je proti Izkoriščevalcem ljudstva, voli narodno-sociialistlcno stranko!« Ker se hrup le trt hote! polet! m se govornika ni culo, pričeta je sVrff*ma zHorovaleev peti »Lepo naio ttor-ovmo««, a donela |e nt, kef le fovor-nlk kandidat Brantner planit razjarjen med nje ter vdaril nekega Invalida po itavi Nato se le vnel ttpež, dvigate so sc palice, roke, Pesti, pur prevnetrh motakar-fev vseh strank pa ie prejelo platro za svofe navdušenje. Končno ie vdrla v splošno zadovolmost skrlcatellev v dvora-■o ie polHia, ki pa nt ničesar eeravfla. odstranita samn par krlcacev, a miru radi tega le le nI hflo. Kandidat Bran^ftner le po svojem junalkem 5mu. s kaferhn fe Izzval pretep, sicer skušal še nadaljevati govor, a alegov glas ie aaoan v spIoSnern talka Ko fe govoril o sprejemu Bolgarov v okrilje na5e države, aro |e se-ktaidjral !e še g. Kozinc, tn' ie kričal: »Živela slovanska — InternadionalaN V tem tonu je šlo nckai časa še naprej, a zanimanja ni bilo 2a program m za kandidate rjrav nlkakega ve5. v pos&mirih jrtičah se le le debatiralo o tem. kdo ie prejel več hatin. Proti koncu je it. Juvan se pozab« na dano besedo, da bo privošči! rudi nasprotnikom besedo, hitro zaklječil skod ter jo odkrril. Cel shod ie pokazal le. da ta strančica nima ne pristašev, niti kandidatov, i ut i programa, s katerim bi privabila voljlca, marveč da operira le a iraza-i, demagoStvora in — banrrami! Zakaj smo sc pristaši JDS udeležiti shoda narodnih soctfalceT? Somišljenik nam piše: Ko sta kandidata dr. Gregorln in dr. &vba* odstopila, prinesel Je vneod-vteen« radikalen Ust »Jugoslavija« pam-flctnl letak, na katerem fe bila objestna trditev, da bo narodno-sociialna stranka uničila demokratsko stranko. Tisti letak nas Je zelo pogrel, ker smo že takrat vedeli, da ie nar^ano^socijalna stranka ntajĆ* kina peščica kričavih ubežnikov iz naše stranko ter nekaj zapeljanih ljudi. Ko so sklicali za včeraj narodni socijalci javen shod, sklenili smo se ga udeležiti, da reagiramo na napade in obrekovanja, ki so se v vedno veČH meri širita Iz narodno-socf-ialisticTrfh vrst in ker fe bilo pričakovati, da se bo spet lagalo in obrekovalo, kar fe naše stranke. Konstatirati fe, da na medklice težke vsebine Iz naših vrst nI reagiral niti en naroo^o-soctjallstleul govornik, da le predsednik Juvan poklica! poflclfo na pomoč, da fe odstranila g. Setd"a. kf fe manfVai očital Juvarra m da sta Brandt-ner tn l*akm začela pretep. Kandidat začne pretep!! imeli smo že veliko političnih borb na Slovenskem, a da bi kapdMatl nas tolpi! trot pretepači tega do včeraj nkmio doživel. Te temu, da so brli naši Pttsta*! rmoćnl m da se niso pr'štl pretepat se bol s pp^trrrt nI rarvT bolj kot se fe Ce b! bril hoteli, bili bi peščico narodnih sociialcev pometali na cesto, predvsem seveda šiiukomstne kaadkiatn* aaa RoškarJe»z polomija pri Sv. Bar-fcari. Iz Maribora nam poročajo: V nedeljo W se moral vršiti ari Sv. Barbari klerikalni shod, na katerem bi moral govoriti minister n. r. g. Roškar. Ko ie stopil Ro-škar v sobo, kjer bi ee moralo vršiti zborovanje, mu je neki samostojni kmet izročil listo s 25 vprašanji ter zahtevni odgovor na ta vprašanja. Minister Roška r fe nekaj časa grunta! tn grunta!, pa nt vedel niti na eno vprašanja odgovora. Pričel se je izgovarjati, a so samostojni kmetje vstrajali pri svoji ^ahtevi, da mora odgovorni na vprašanja Poklicani orožniki niso imeli nobenega posla, ker ao se kmetje sicer ;iko lepo zadržali. Roškar ie moral shod prekiniti In od i t!. Zanimivo je, da Je b!Ta Sv. Barbara doslej ena glavnih klerikalnih trdnjav. sa Kulturni odnosa ji m d Jnavjsla-vi.io in Italijo! >Corriere della Sera* piše, d * $e je prt pogajanjih v Santi Marpheriti razpravljalo tudi o kulturnih odno&ajih med Jugoslavijo in Italijo. Na vseaciliš£kn& v Prulovi in Rimu naj bi se ustanovila, atollna ga erbsko-hrvat-ki jezik, v Zaarrebu in Beogradu pa za italijanski. Solako ^^>raSanje v naroduoatno mešanih krajih naj bi se re:ilo ozkosrcrio. Glolittl - Veeničev sporazum naj bi torej tudi v kulturnom oziru zbližal oba naroda! Lepa miae! toda dokler bo italijanska kultura odrekala najortmitivn**jšo pravice naSlm ljudem v Primorju, je ta misel le idealen izrodek starokopltnih diplomatov. Xeva stranka v Praneiji. V Parizu se je konstituiral cdbor nove stranke, ki se imenuje >Perti republi-caiu deinocratique et aociaU. Za predsednika etranke je bi! izvoljen senator Jonnart, za podpreds«*dnika pa Bart hou. Grerard in Doumer. sss Krvav spopad med radlkilci na demokrati t Sarajevu. Sarajevo, 25. novembra. Volilno gibanje ie doseglo tudi tu svoj višek. Včeraj so prfldpele strankarske strast! tako daleč, da je prišlo med pristaši demokratske in radikalne stranke v kavarni »Central« do krvavega boja, pri katerem se je streljalo s samokresi. c= Poatuošoanje Is solunske«« proc*-sa. Beograd, 25. novembra. Pomilostitev častnikov, zapletenih v solunsko afero, je vzbudila v vseh političnih krogih veliko po 2ornost Radikale! bi bili radi ie preje pri« Čeli z reaktiviranjem in s pomflistttvtjo teh Častnikov, a stavili so kot pogoj, da se častniki odrečejo reviziji sotonskeg* procesa. Prizadeti častniki so to odbili. Radi kalcem ni preostajalo drugega, nego da zahtevajo seda) reaktiviranje častnikov, da s tem izbije jo naspromlkom tik »rad volitvami jako orožje te rok. Sodi se, da jim njihova namera ne bo ospeU. kar se reaktiviran: častniki po vrsti aahvaJJujeJo za sJužbo In zahtevajo revizijo procesa, ki osvetljuje vse aasiUe radikalne stranke v PTognanstvu. = »Tribuna« nt Magdlc. Beograd, 35. novembra. > T rib* na« prinaša danes m Magdičevega varaldHnskega »Slobodnega gradjanina« citate o načinu agitacije hrvatske zajednice. Ta citate, la katerfti govori besna mržnja na Beograd, prinaša radikalna »Tribuna- breg vsakega komen tarja. ase Preklic saaaostoiaui kandidatov, Zagreb. 2&. novembra. »Riječ SHS« je prejela od kandidatov gg. Banica, Tudora, Vladrstavica te Vldas^ izjavo, da odstopijo od izvenstrankirske kandidaturo v mr> drnsko-rječici gupanijL om so v očigled pregovorov % Italijo nastopili s Izvenatraa-karsko listo, Smajoč pred očmi interese naroda 1» države. S tem namenom ao naprositi rodi dr. Trambiča, da prevzame vlogo nosilca te liste. Ker pa ja bil on angažira« pri dogovora z Italija In ker le sporazum % Italijo že sklopljen, je oa odklona ponuđeno me kandidaturo, zato tudi kandidatura ostalih nI več aktualna, zato w |o t» treba opustiti. Kandidatura teh moi pa se ne identificira a »kandidaturo »Izveostran-karsklh« kandidatov dr. Zdravka Lenca aH dr. Franka Potocnjaka, ki ni Idejna al praktično nimata nikak raison (T etre sss Povratok ministra I^IMčevica v Beograd. Beograd. 25. novembra, Danes se Je vrnil v Beograd rnuilstec prosvete a. Svctozar Prrolčcvic, SSS Nasf zastopeSkl prt trnom letHsi komlsfJL Beograd. 25. novembra. Vlada le Imenovat« ca naiega zastopnika pri fe-paraciiskl kornisiii mirovne konference g. Mato BoSkoviča, za eksperta pa Drago trna Protiča. V političnih krogih se pričakuje, da bo to vprašanje stavljeno z dnevnega reda tn rešeno v na So korist. Obstoja upanje, da bo Imela naša vlada pri odločitvi O volni odškodnini Srbiji zadnjo beseda _r »Neva Pravda«, ali te ref ni nič sram? Današnja N. P. prinaSa nesramen člauek proti dr. Broaigfarju zar-radi ?me5nih dunajskih kruinio. Narodni aodjalci trice, kakor bi Jih na meh drl, »da je dr. Brezi**r v dunat ski žitni centrali kradel hraSnice in Jih' prodajal pališkim s^adajofiira beguncem. Narodni socijalci vidijo v tem icinuc zločin proti nemški Avstriji in proti uemčkoavstrijski vojski ter pro testirajo z najbolj a*nu9nlmi rjeovkami. Pa ie trdijo, da so narodni, da so ide* rini Slovenci, vzorni Jnffosloveni! Tjrra-jo državnega pravdnika na korist Nemcem boli jih, dve leti po prevratu, da je fflovenec L 1918 škodoval Dunaju tn Nižji Avstriji. V svoji strankarski beti-noeti =*> se mahoma izpreraeniU v av-strijakanta Skuhljeve sorte! Doživeli bomo, da bodo ti zmedeni ne Si narodni aocijalci ocit»li vsako derertacijo k Rusom ali k Srbom za zločin, vsako poškodovanje državnih in armadvdh avstrijskih naprav za sramoto. Daleč je zašla >Nova Pravda« v svojem fanatizmu. Daai so zgrajena vsa očitanja dr. Breziparju zgolj na hudobno oaurn-Ijenje, vpije >N. p.<, kakor da je dr. Br. kradel milijone Jugoslaviji. Ali je res že nI prav ničesar več sram? Zveza na*, aociialcev a klerikalci vaak 4an mm 272 tte*. .SLOVANSKI NAROD*, dne 27. novembri 1920. i t *V» ■ • ■ ■ ■ ——- i 3. stran« jčitnejsa; afera dr. Br. je odstranila I >Tempac pripisuje Wrangk>v pora* eridnfi dvom. Klerikalci in narodni SO* I boli£eViŠki rTPmn/i t-n nvcnAvnl nnTTirt. aadnji dvom. Klerikalci in narodni socijalci danes skupno jokajo nad škodo, ai jo je prizadel dr. Br. nagim krvnim ►ovratnikom! Toda dr. Br. jim dokaže, da je vse skupaj podla I* ž ir* plod osebne maščevalnosti — 8oc5jaldemokrati6ni shod v Mestnem domu je bil sinoči dobro obiskan-Čbod je bil povsem miren. Govorilo je deset govornikov, ki so večinoma na-tsepali proti komunistom ter zelo ostre napadali razne komuniste. Zlasti so naglašali dejstvo, da so komunisti velike svote, okoli 6G.O00 K, nabrane na neki poletni veselici na Kozlerjevem vrtu za sirote in vdove padlih žrtev na Zaloški cesti, porabili z* agitacijo komunistične stranke. boljževiški premoči in prepozni pomoči ProtiboiJseviSka Husija bo delovala tudi brez Wrang!a. Preje ali pozneje se uresniči ideja na kmetskom in meščanskem elementu postavljene Rusije. Gauvain pa presoja v >Journalu des Debata« položaj zelo resno tn pravi, da so dobili boljševiki vsled zmage na Krimu nov prestiž. se Bavarska iu monarhizem. Jean Herbette je priobčil v >Tcn*psuv pisma o svojih utisib v Nemčiji. V teh pismih govori tudi položaju na Bavarskem, spravlja Ludendorffa v zvezo z monarhi stičnim gibanjem in pravi, da ie bavarski fetleraliz^pm le nova oblika pruskega militarizma. Na ta pisma je —-----------~—^r. odgovoril dr. Heim v listu »Bavrischer sa Cisti značaji — narodni socija- Kurierc, kjer pravi, da je Ludendorff listi. Veliko vlogo v narodno socijalni I na Bavarskem le a;ost, katerega svari stranki, ki se postavlja, da je najbolj j pred zlorabo bavarsko gostoljubnosti, narodna in da bo odpravila v javnosti : vso korupcijo, igra instalater Jakob Babnik. O tem P.abuiku smo danes dobili tole informacijo: Med vojno 36 je Babnik spri z Josipom Puhom, obrtnikom v Trnovem, ki je bil takrat v vo-■s'aski službi v bolnici v Obrtni soli. Tz kajti večina Bavarcev noče ni6 vedeti o kaki vzpostavitvi pruskega milita-l-izma in pruske nadvlade. Kar se tiče Bavarske, ne misli trenutno nihče na vzpostavitev militarizma. =z Stroški za predsedniške volitve v Ameriki. Republikanska stranka v -v^.-* .^m^mmvm . vr^JlilVJ t vu-ltu. sjv.*. » II IBHIIB ■ MM lit U Ul i 1 h. 1 I^TV f* l_I O. f 1IV i* V maščevanja je na to Babnik ovadil po- i Zedinjenik državah je izdala, za pred- veljstvu bolnice Puha, češ da je Sokol, srbofil in da srpada na fronto. Za Puha ta ovadba ni imela sicer hujših posledic, kakor đa je bil premeščen v Le-"bring, vendar pa mu je premestitev povzročila obćudno gmotno Škodo. Bob sedniške volitve 3,410.000 dolarjev. Strankina bla^jna ima vsled teh izdatkov 1350.000 dolarjev deficitu. ss Holandska in bivši cesar Viljem. >Vr»ssische Zeitung« poroda, da je povzročila obcudno gmotno škodo. Bab- holandska vlada v parlamentu izjavila nlku to §e ni zadostovalo. Hotel Jo Pu- j da ie Mvši cesaP Viljem brez njene vodka spraviti za vsako ceno na fronto, j ftogg ran0 v -jutro 10 novembra 1918- zsto je grozil, da bo ovadbo poslal še armadneinu poveljstvu. Priče za ta dogodek so na razpolago. Instalater Babnik ima še bodaj smelost, da se postavlja kot prvovrsten narodu .lak, kot zaveden Jugosloven. v resnici pa je vse prej kot polten narodnjak. Ako bi bil v resnici naroden, bi no bil ovadil svojega znanca in prijatelja vojaški oblasti kot nevarnega srbofilfi in Sokola. Vprašamo, ali more tak človek še ostati v ih-ožbi poštenih ljudi, v družM eaved-nih Sokolov? as Zbllžanje demokratov tn radikal« aev. »Novosti« javljajo iz Beograda, da Je verjetno, da se načrt ustave, o katerem razpravlja ministrski svet, predloži koasti-tuanti kot predlog radikalne m demokratske stranke. Razprava v ministrskem sveto glede tega načrta bo vplivala oa grnpa-dio strank v konstHuanti. Dtpfomitfčrtl pn«ed. Angleški po prekoračil holandsko mejo. Holandska vlada je morala to javno izjaviti, da demontira s tem vse tendencijo zne vesti o begu bivšega cesarja na Holandsko. V nofci od 9. na 10. rovombra je dobil holandski poslanik v Bruslju sporočilo o nameravanem begu cesarja, ka/ je takoj sporočil v Haag. Holand-ski zunanji minister pa je prejel to obvestilo zjutraj, ko je bi! cesar Viljem le na Holandskeni. =r Turčija apa ua revizijo niirovne pogodbe. Agenzia Havas^ poroča iz Carigrada, da upajo turški krogi ^sled napredovanja čet Kemal paše v Armeniji na revizijo mirovne pogodbe. List >Pejam Šalah, pa svari pred optimizmom in pravi, da prodiranje bolj3evis~ kih ce| v Anatoliji lahko povzroči neprijetno presenečenje. Boljševičke četo izvajajo po poročilih iz Anatolije najstrašnejši teror nad kristjani. tfolitRa sfertaSf ca đcmofers!-stse stranke Is proa, spustite krogiffco ia*Q| o prao lam. Iznaše S*ralteulwe. — Regent Aleksander oboleL Na svojem potovanju v Srem se Je regent Aleksander prehladll in Še dva dn! ni zapustil sobe. — O start! zasebnih nameščencev. Dne 24 t, m. je bilo zborovanj© zasebnih nameščencev v Zagrebu, na katerem se )e poročalo o stavki. Govorniki so izvajali v svojih govorili, da je stavka uspela le deloma. Naenkrat pa ie prišlo v dvorano 50 komunistov levice, ki so pričeli votlino agitacijo. Nastal je prepir, nakar ie zastopnik oblasti razpustil zborovanje. — Lvovski nadškof v Zagreba. Nadškof Szepticki, ki potuie iz Lvova v Rim, se na potovanju ustavi tudi v Zagrebu v nadškofijskem dvorcu kot gost dr. Bauerja. Dr. fiasar p sSIiitl Nesreća, ki se je pripetila klerikalni stranki z njenim nosilcem liste v Ljubljeni dr. Gosarjem. jo je spravila povsem iz ravnotežja. Kazenska preiskava proti Gosarju pri vojaški sodniji se jo vlekla že dolgo enaa. Znano je, da je vojaški sodniji manjkalo jnristov, vsled česar je bila pred kratkim poklicana pod orožje cela vrsta odvetnikov in drugih pravnikov. Ti so akte sedaj počistili in med zadnjimi skrit na dnu slanik fe dne 24 t. nt posetil ministri ga j ^ oi| veleizdainiški akt prod dr. predsednika dr. Vesni aa in se z rtfm eno j Oosarju. Seveda se je izkazalo, da vo-uro ^azgovarjal. Tudi bolgarski^oslanfk J fagka sodnija nppram Gosarju ni več j kompetentna, ker je civilist. Zato fe i odstopila spis državnemu pravdništya v svrho nadaljnega zasledovan j-i dr. Gosarja. Na podlagi dosedanjega dokaznega materijala, zlesti izpovedb polkovnika ŽivkoviČa, je dognano dvoje: 1. da je Gos ar po izvršenem narod-] nem ujedinjenje in ftieer decev. 1918 razhil 97. polk, kateri se ie kot sklenje-I na edinica dal na razpolago naši državi in ki bi bil v tedanjih razmerah, sestavljen ia samih zavednih Kraševcev, lahko iaral odločilno vlogo na koroški bi bil ra to arpavicen. 2. Dr. Gosar je prodal vse pclkov-j no nTemo2ewje, orožje, municijo, ne da j bi bil zato opravi cen. )e obiskal ministrskega predsednika. -s Gradbena dolžnost na Češkem. Tndi drugod m r*oekrisili odnomof! stanovanjski bedi s tem, dn silijo pre-tt«zne h gradb! stanovanj, nikjer pa niso izbrali tako krivičnih in nesmiselnih metod, kakor jih Je hotel uporabit? nri nas dr. Gosar, ki bi bil najraje proglasil kar vse napredne lfndl za milijonarje in jih prisilil, da grade biče ali pa se izselijo iz Ljubljana Na Oehoslovaskem so imeli slabo izkušnjo z dosedanji!mi odredbami aa gradnjo ptenovanjskih hii. Imeli eo namreč fond 5 milijonov kron iz katerega naj bi ae dajale podpore po zakonu t dne 23. maja 1919. Kiti ena hifta se nI sezidala na podlagi te naredbe in tudi ko ee je dovolil se nadaljnl kredit 30 milijonov kron, nI nikdo zidal. Graditi p* ao začele nekatere banke in bogataši, toda brez ozira na ta fond. V bi-*tvu je bilo torej na CeSkem prav tako, kakor pri naa in dr. Gosar se lahko potolaži, da ni on edini, ki Je pogoreL A Cehi niso tako slepL kakor Je bil dr. Gosar. Vprašali so se, kaj je vzrok, da stavbna dela ne gredo naprej. Dognali j so tudi vzroke in eo ae takoj lotili de- j la, da te vzroke odstranijo. Najprej ao I Da je državne pravuništvo predlagalo radi teb oVeh dejanj preiskavo !>rott dr. (Sonarju, jo bila njegova dolžnost, in kdor le količkaj pozna nase jnstične razmera ve, da se je to zgodilo brez najmanjšo ga vplivanja od katere koli strani. Dr. Gosar videč, da mu slaba prede in da mu preti preiskovalni zapor, se sedaj sklicuje na amnestijski ukaz, češ da velja tudi zanj. To je se le vprašanje, o k.oterem bo odločala sodri i. Brez dvoma pa jo značilno, da se Go?ar skriva za amnestijo, izrečeno od istega prestokuiaslednika, čegar slavni vojski se ni hotel pridružiti. Za ATis je popolnoma vseeno, ali amnestija resi zločinca ali no. Za nas in za vse dobre Jugoelovene je g. G&sarže obsojen, in žalostna sramota hi bila za ju-go&lovensko TVmfclj.'uno, ako bi jo zasopel člove, ki je državo izdal, komaj ie bila ostanovljena. Brez dvoma je, da bo verif ikaeijsk odbor pregledoval mandate i« ker zločinstvo izključuje pasivno volilno pravit o in ker bo g. Gosar za slača*} svoje izvolitve ravne tako hitro pripeljal nazaj iz Beograda, kakor se bo peljal dol. Častna dolžnost ljubljanski volilcev je, da Ljubljani pri-fcranijo to blamažo in da nihče ne da glasu za stranko dr. Gosarja. SpoBtfflJafte se. da so klerikalni poslanci v bivšem avstrijske« oirlameiitn bili tisti, ki so odobrili zakon o volilni dolžnosti do 50 leta. Spominjajte se, da so klerikalci, aa čela jim dr. Snsteršič in dr. Pegaa, bili edini v Sloveniji, ki so šcavall na volno proti Srbiji. Spominjajte se, da je klerikalna Slovenska Ljudska Stranka izdala ob izbruha la, da te vzroke odstrajnijo. Najprej so . okrožnico na 8f0je zanpnike, v kateri jih |e porivala, naj vsakega narodna uvedli dolžnost poses^kev velikih c diJo b|^, w srbof|1a in mom ter p imtt krvefkn, _ S^«^ * if bilo na stotine poštenih Slovencev In Slovenk rta no* Kar bi dali posestniki gozdov ve* lese j ia*i ™*gj™ $* veljaki, ki flh se sedaj klerikalna stran- ka trpi v svoji sredi, izročili kmeta Brenceta oa Dovjem ia kovača Kramarja v Cr-noaljn avstrijskemu krvniku. Uvaiarte. da klerikalna stranka deluje za malo Slovenijo, v svrho da bi laije spravila Slovence pod nemški in habsburški jarem, kjer so že pripravlifne ječe in veiala za vse zavedne Slovence. Uvažajte, da M se v tem slučaju vsem nam godila tako, kakor se godi sedaj našim slovenskim rojakom na Koroškem. Uvažajte, da je klerikalna stranka s svojo nesrečno politiko zaigrala koroški plebiscit. Uvažajte, da je klerikalna stranka vsled nesrečnega koroškega plebiscita so* kriva našega neuspeha pri pogajanjih z Italijo. Kater! posten Slovenec more glasovati sa Urtto stranko f Nobeden! na razpolago, se prevzame od gozdne komisije, ki ta les plača, in da potem slaviteljem na razpolago. Tudi drugi stavbni materijal se mora dobaviti tn stavbe, ki eo namenjene izključno v to. da odpomorejo stanovanjski bedi, po znižanih cenah, oziroma po cenah, ki jih ugotovi posebna komisija kot primerno in ki ne sme znatno presegati proizvajalno ceno. Na podlagi zakona o vojnih dajatvah se smejo rekvirirati vozovi in vpokliceti vozniki in nakla-fl'alci na delo. da se tndi stroški za prevoz zmanjšajo. In zdaj pride povrhu se gradbena dolžnosti Sedaj Šele, ko je dana sploh možnost, da se prične graditi! Banke, ki imajo delniško glavnico več kot 10 milijonov kron, morajo zidati- Podjetniki morajo zidati, če imajo v podjetju zaposlenih več kot 250 de'avoev, privatniki, če imajo več kot 100.000 čehoslovaških kron letnega dohodka. In vsi ti so deležni zgoraj omenjenih olajšav in velikost stavb jim je natačno predpisana. Kljub temu si na Češkem rudi od tega zakona ne obetajo fcmogo. = Wranglov poraz in Francija. 8e nedavno je pisalo časopisje o skorajšnjem ustajenju Rusije, ki bo postala mogočen faktor v bodoči svetovni politiki. Nepričakovano hiter poraz Wran-glovih čet pa je provzročil v francoski javnosti velik pesimizem z ozirom na konsolidacijo razmer v Rusiji, od katere je odvisno v veliki meri tudi politično in gospodarsko življenje v zapadni in srednji Evropi. >Echo de Pariac ob-tožnje francosko vlado, ki se je dala nplivati od češkoslovaških nasvetov in pravi, da je rusko - poljski mir, ki Narodno gospodarstvo. -ng Invalidski davek. Na podlagi | ysled prejemanja •ložo*, ^-mkor, člena 89. finančnega zakona ait leto »?a, «|fn 5. poaehpa določila. Ob »fcnjh 1920/21 je finančni minister izdal pra- vilnik za razdelitev in plačevanje invalidskega davka. Plaćanje invalidskega davka je občna dolžnost vseh davčnih obvezancev v kraljevini. Davku so podvržene vse fizične in pravne osebe, katere zadeva dolžnost, plačati direktne davke. Davku so podvrženi tudi ino-zemet Začasna oprostitev davčnega ob-vezanca plačevanja posameznih vrst direktnega davka ne zadeva njegove obveznosti, da plnee invalidski davek. Osnova za razdelitev invalidskega davka je vsota vseh v okraju enega davčnega orada za vsako tekoče leto predpisanih neposrednih davkov in državnih dokla*. TI davki ao v Sloveniji in Dalmaciji: zemljiški davek, najmarinn in razredarina, splošna, in posebna pri- dobnina, davek od teat in tantijem, še je sklenil proti Millerandovem na- j plač^rina. Pri vseh teh davkih pridejo svetu, povzročil izolacijo Wranglove j v danem nrimeru tudi v po&tev državne vojske Skupno akcijo proti boljSeviz- doklade. Zaostanki aa davkih do inklu-niu je onemogočil v vzhodni Evropi zivno 31. decembra 1919 se ne vštevajo razširjen strah pred carizmom, katere- j v razdelilno podlago. Glede davčnih B* ao R«ci boli boi* n**t beJJtoviaaa* 1 ■aiaainoar. ki plačujejo dohodariuo plačilih drugih direktnih davkov je h trotu davčnim uradom pobirati odpadajoči del invalidskega davka na ra-fnn. Ko je znan celoten predpis vseh direktnih davkov, se i«vede eventuel-na izravnava. Invalidski davek despe-va v i?tih rokih kakor dr-vki, ki služijo aa podlago invalidskemu davku. Od onih davčnih obvezaneev. ki ao za letošnje leto že plačali gotove vsote na račun direktnih davkov, je takoj pobrati odpadajoče dele invalidskega davka. Zamudne obresti teko od 15. oktobra. UoHlau shrirtld ufic strm kc se nukala m srna Hntte Jtrt^ito m i sanflOca« Dneone ossfL V L/abian/i 26. novembra 1920* — Predsednik e volilnih odborov po deželi na Kranjskem, Š:ajer-skem in v Prekmurju , v kolikor so naši somišljeniki, kakor tudi druge naše zristaše prosimo, da nam takoj po skrutinija v posameznih občinah pošljejo brzojavna ali telefonska sporočila o izida skrutinija. Telefonska številka uredništva je 34. Vse stroške jim povrnemo. Brzojavni uradi bodo v soboto, nedeljo in no~ nedeljek poslovali po dnevi in ponoči. — Uredništvo' — Naša meja ob Muri. Uradno se razglaša : Od poslaniške konference v Parizu je sedaj prišla rešitev spornega vprašanja, ali je smatrati našo severno mejo, kakor je odrejena v saint-germainski pogodbi po glavnem toku Mure, kot neizpremenljivo v tem smislu, da je razmejitvena komisija ne sme revidirati. Ta rešitev, ki sprejema že od vsega začetka od naše delegacije zastopano stališče, določa, da je meja, odrejena v mirovni pogodbi po glavnem toku Mure, neizpremenljivo brez privolitve obeh inieresl-ranih držav, L j. brez sporazuma Jugoslavije tn Avstrije. — Proti koruDcili se bate bori narodno-sociialna stranka in nien kandidat Rudolf Juvan. To ie leoo. Ni pa lepo. kar se nam piše iz krogov ljubljanskih konzumentov: »Jn-vanova rodbina je brrala med voino veliko vlogo pri mestni aororlzacra. Ko so drugi stradali, je Jtrvanova obitelj živela udobno in brezskrbno, ker je imela vsesra zadosti. Kako se naj to razlaga? Najbolj zanimivo ca je vprašanje, zakai le tei rodbini kar mahoma nri mestni anrovlzacHf od-klertkalo? O tej stvari bi javnost lahko dobila zanimive podatke prav gotovo na mestnem magistratu. Zato pravimo, da ni pametno, da hodijo na solnce ljudje, ki imaio polno masla na glavi, se bolj nespametno pa ie. da hočejo preganjati korunciio tisti, o katerih vsa javnost ve, da so bil! s kornocHo v nrav tesnih stikih.« — Prorokovanfa glede Izida volitev v Sloveniji. Ljubljana: demokrata 2, za tretjega in za četrtega se bljejo 3 socija-Hstlcne stranke m klerikalci. Kranjsko: demokrati 3, klerikalci 5, samostojna kmetska 5. Komunisti 1, soc demokrati 1. Š t a-jerska: demokrati 4, klerikalci S, samostojna kmetska 5, soc demokrati 2. Narodni socialci so znali pred 14 dnevi vzbuditi za 5ebe nekaj zanimanja, toda navdušenje je bilo kakor slama, ki se hitro selge, pa hitro zgori. Umika se strast in vrača se pamet tn razum. Farodni sociafcl se nahajajo v starrjn poloma na celi črti Ljudje imaio 5e vedno v sebi nekaj moralnega nazfranja na javno življenje. Narodni so-ciji so odpadniki iz naprednih vrst na lfu-bo par zdraharjev, ki hočejo biti za vsako ceno na vodilnih mestih. Zaletavalo se z divfo strastjo v demokrate, ki so zadostno dokazali, da so I narodni i socialni Pri miru p apustfjo ti narodni sodjl klerikalce ia socialne demokrate. Ako ste narodni so-cl.M res pravi socialisti ne pa zdraharji. ki stojite na razrednem stallSčti ptoletarca, potem je vaša stranka soclalno-demokrat-ska, ako pa ne tega, potem ste demokrate. Srednje poti hi nI, kakor gospod Deržlč ?n Juvan nista menda po spoln sredi med mo§kim in ženskim spolom. — Kako se nostooa s koroškimi akademiki - beeunci v Zagrebu? Prejeli smo in nriobčuiemo: V »SI. Narodu« od 17. t m. naju je neznani dopisnik iz Zatreba napadel ter naju indirektno označil kot lažnika. Zato sva prisiUena v lastno obramba kakor tudi v natančnejšo informacijo javnosti Dodati to-le fziavo: Vsak poskus, olenšati in omiliti odgovor tajnika centr. odbora menze jc brezuspešen in midva vsak tak poskus energično zavračava. Priče so na razpolago. Ni res. da se nam ie naša prošnja ugodno rešila še istega dne. kadar so nama bile prošnje odbite: resnica na ie, da sva ostala od 1. oktobra vključi ji vo do 3. novembra brez hrane, kar bi ne bilo mogoče, če bi se nama prošnja rešila še isti dan. Resnica ie nadalje tudi. da se ie najina zadeva rešila šele po energični intervencij! predsednika J. A. P. D. tov. Kurtagića. in sicer v toliko, da nama ie bila hrana »o r o-v i % o r i čn o« (?! ?) doznačena od 4. do 10. novembra t 1. v centralni menzi. Šele na ponovno prošnjo nama ie bila nrošnia definitivno in ugodno rešena. Značilno je to. da se je gosp. vseučiliščni profesor dr. Julij Goiik zaradi intervencije tovariša predsednika pritoci! orf g. ooverle-niku za uk m bogočastie. Rada bi vedela, zakaj? Predbaciva se nama nadalie rudi to. da sva naiine tožbe priobčila v liubb'anskih m ne v zagrebških dnevnikih. Pa sva to storila, je bil mzlog ta. da ie bila naša zadeva v Zagrebu na glavni skupščini akad. omladine od 31. oktobra t. I. že oblavllena. Slovenski javnosti, posebno pa najinim tovarišem pa sva na nafinem primeru hotela pokazati, kako malo razumevanja našega položaja kažejo še nekateri go- jpodje % Zagreto X* n»Uy. P* g& jJOOffS jraosk* frankov. tovo nekaterim gospodom čisto h ne ugaja, ker bi sploh najraje vide . da bi se bila vsa zadeva zame • čala. Zagreb, 22. novembra 1920. Silan Stanko, stud. med, Oraš Ign -c i j, stud. ing. forest. — Ustanovitev pokrailnske sklada za Slovenijo. V Uradnem lis je izšla od poverjenika za socilal; skrb dr. Ravniharja predlagana n -redba deželne vlade, s katero ustanavlja pokrajinski sklad za d« klade provizionistom. vdovam in ^ rotam bratovskih skladnic v Slovt niji. dalje vsem v naši državi bivaj-čim rentnikoin i.ačasne delavske zavarovalnice zoper nezgode v Liui -ljani, železničarske zavarovalnic * zoper nezgode v Liubljani in zača-nega občnega pokojninskega zavod i za nameščence v Ljubljani. Dokla de se v primeri z dosedanjimi dok: zvišajo. V pokritie teh stroškov t pobira od 1. novembra 1920 pokoi-ninska doklada v višini 2 K od vsr kega meterskesa stota premoga, k je namenjen konsumu razen obrat za produkcijo samega in deputatov lastnih uslužbencev. Nadalje je i z vzet od te doklade premog, ki e dobivalo ebčbie za aprovlzacllo orehi valstva. Iz presežkov pokrajinske ga sklada se ustanovi pri začasr delavski zavarovalnici zoper ne zgode v Ljubljani poseben Invalidska fond za specialno naknadno zdravljenje ponesrečencev (proteze, me hanoterapije. tuberkuloze itd.). — Tako se vrši praktično socilalno delo. Deržič pa se le na sinočnjem shodu drznil očitati naprednjakom, dr so se postavili n^ stališče, da se tud5 jugoslovansko delavstvo pritisne ob zid. — Klerikalne krrpčHe v Maribora. Tz Mnribora poročajo, da namerava mestna občina prodati na Po-brežju pokopališče z vsemi pripadajočimi parcelami knezoškofijski stolni in mestni župniji, in sicer za smešno nizko ceno. to ie 2 K 30 vin. za kvadratni meter. Ta razglas je bil na občinski deski nabit tako skrito, da bi občinstvo ne zvedelo za to namero. Za 9. december so sklicani mariborski volilci k zborovaniu. da odločijo v tel. kupčHI. — Časopisne brzojavke ▼ prometu a Finlandijo so dovoljene zal znižano 5096 pristojbino po predpisih* mednarodne brzojavna pogodbe, — Iz mariborskega mestnega sosveta. Iz Maribora poročajo: Na zadnji seji mestnera sosveta se fe* sklenilo uneijati električni tok tudi r mestno hišo. — Prodalo se naprav« mestne elektrarne, ker so te vsleodjarmil. Oni menda še mani vedo, da ie razkrali Nikita zadnji tiran v Evropi, ki ga le velika vojna upravičeno spravila s svetovnega oozo-rišča. Sicer pa bodo imeli prebivalci prejšnje Črne gore priliko, da se po- polnoma svobodno Iziaviio o svoji usodi pri volitvah dne 28. t. m. fcospcjlarskz uzsfi. Rorze. --d Zagreli, 25. novembra. Devize« Berlin 1*0 -19(». Italija 5>8— 510, I^n» don ček 440—4f^>, London Izplačilo 455—0, Newyork cek 125—0, Pariz 0—820, Pra^ra 157—!5c, Dunaj 26 50 do 72.15. Valute: ameriški dolarji \ **> do 128.50, avstrijske krene 3&— 2C^, bolgarski levi 0^—165, carski rublji 8*'—-8W, Češkoslovaške krone 155—IGO. an^le-ttri funti 0—460, francoski franki 8lo do 0, nanoleondcri 438—442, nemške marke 158r—190. iomunski leji 195—200, italijanske lire 0^—510, turške Uro 0— 47b. d Prsga. 25. rov. Devize: Beograd 2M, Zagreb '2 50. Dunai 16 iS, Budim 75. Valute. Dinarji ć4\ avstri ske krone 1625 d Cor h, 25. rtov. Device ■ B rlln 9. Ho-landi.a 195. 5 Novi York 639 London 22.23, Pari^ 3V.4S, Bruse) 41, Kodanj 86.V># StocJc-liolm 123.10. K-istJanija 86 70, M-drid 83 5, Rnenos Aires 22S. Prafca 8. Budimpešta 1 50, Bukarešta 9.^5, Dunaj l.^0t avsUijs^c krone 1.40. Milm 23.45. d Dunal, 25. nov. Dev:ret Z-'jjreb 36t, Berlin 722. 0. Bika^eU^ 712.50. Onih 78"^0. B ocad '4f0, Novi York 493. Panz 3037.50, Prapa 5T5^ Vaiute: NemJke rmike 721 50i dina'ji 1460. Švicarski trinki 7800, frmeoski franki 30 2, ItalijansUe Ure 1860, ameritki dolari 4^1, cei proti nagradi odda pri B. Salmiču, Sv. Jakoba nabrežje 27. G'avnl urednik: Rasto PustoslemSeK. Odgovorni urednik t Božidar Vodeh. nov lepo jMSn^lffiMi (M in a?tia m etno proda. Naslov pove upravni tvn Sicv. Naroda. 8803 prednost. Pro'nje naj se poJiijajo na uprav. Slov. Naroda pod .oekovski oo-slovodja/8802\ 8802 iMnlH rajk! eiM pare arjafiga Honorar zmeren. Ponu-ibe na RBlRiJ. Dr ramaaovski. Ljobljsaa, Koa-rlesoi trg 1411. 8799 stacionarna, 4'J—50 HP, 5 atm., izborno ohranjena, ki deluje brezhibno in to fe t?Uoj moči sprav ti v obrat, z rešetko fTreppenrosn, urejena za kur avo z ža ganjeni ali s premogem, se proda Lahko se vidi tud« v obratu. Cena nem. svstr. K 370.000. Naslov pove Bpiavništvo 5!ov. Naroda. 8771 (Seilllnge) P ^nndb' n « Indasrfrita mesnic proizvodi d. d. Zarjeb Ni'^eMćeva b1. Iz. Proda se "oaro Mr A ini iw znamka .CoMrier*. Več se poinre v p -sarni odvet. dr. Ivana Lovrenftča, Liub-ijana, Mikioiićeva e 8. SSO^ Prsia a tim wn eWn &"a h mli zimska atej.N3S,C uprarntstvo Slov Naioda. povf 876 umetni fn trgnv-ki, neoženien ali « d^vec brez otrok, veSč vseh kultur, cve^tc osobito gojenja vrt le, <-iklani in kri-zpn^em, la'-ko doui, dobro in s'tlro službo v prvorazredni trgovini cvetiic od I. decembra za satnos ako vodstvo vrtnarije. Stanovanje navalno P srnine -onud^c s na-»načbo plač^ na Ff^z. sal a CTiJeća Zagreb. Da^a nI, 8. 87t>S Naša ljuba sestra, predobra teta, gospodična je danes, dne 25. novembra 1920, ob 6. uri zvečer po kratki bolezni previđena s sv. zakramenti preminula, Pogreb drage rajnice se bo vršil v soboto, dne 27. listopada ob 4. popoldne iz hiše žalosti v Kranju na ondotno pokopališče. Prosimo tihega sožalja. Srsnj-Eamnik, dne 25. listopada 1920. Jmilj Polac, dvarnl svetaik v nak., brat. 1 t Ovomi svetnik dr. Josip Kotnik naznanja v svojem imenu in v imenu svojih otrok ter vseh sorodnikov tužno vest, da je njegova ljubljena prebia-a soproga, gospa Fina Kotnik roj. Prus po kratki mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, danes mirno zaspala v Gospodu. Zemeljski ostanki nepozabne rajnice se prepeljejo v Konjice ter polože v soboto, dne 27. t. m. pop. ob pol 3. uri na pokopališču pri Sv. Ani v Konjicah k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo složile v farni cerkvi v Konjicah dne 29. t m. ob 8. uri zjutraj. Pokojnico priporočamo v blag spomin. Ctl|e, dne 25. novembra 1920. $snW »Hi is MAi Mw*i m t, ID. cAtr. 8783 W$ u trnju n urnim h S-aMfl ako Ima sam svojo t>-ste!to lullU, Na lov pove upravniStvo Slovenskega Namda. 8819 Msti se i?a Rta MHai ^^efnra? d' t>'ozi, klobuk, lep^ slika u)hi{;^, petroi<»*sk^ pe* in 2lata -a-rcc.t-Več: Aosaosvetsfea cesta 111. 8*1 akasfi sk©rn!i in več oficirskfh blat se ceno proda. Vaslov pove upravniStvo Slovenskega ga oda.___S765 W? k Mtiliiia starega piseroPka m f ki t)i m la na teden popo'dan IU l, neUai ur r.^s'a. Ponudbe rod .Zaapnii aicsto 8811* na uptavn'gtvo ilov. Naroda. 8811 bog to raioiena, v n^ižlvahnejiem rro-m tn-m kraju z okr. glavarstvom., se proda. Vprašanja rod .Lekarni 8S"5* na upravo Slov. Naroda. S805 divan Natlof se lite t sprav. Slot. Naroda. ISU fzjz rna stea-gra/oja in s to epis'-a se tiče za 'a^o RUtU U IaC traži se k dvoje budi ^onu-e a prepisima srri£ev*ia i zah- evom plaće na dr. R. Siebenachelna odvetnika. Zagreb. S823 Za tonisteja la'enu vstopiti pridrn rmčan fant poštenih *tar5^v iz Primorske. Ponudbe p* d Vateaec 9784« na upravniltvo Slov<*n* skega Namda. 87^4 MU za strope izdelale in predala na debelo tn drobno m- po R 4*80 pri vt-čilh na'očil h znaten onpost gtaaalf Anzon. L*nblporoča zasebnim bolnikom. Honudbe na: Oa Nadežda Aleks. Tnmanovskaja Ljubljana, Kongresni trg 14 11. 8800 Čajno maslo, 5—10 kg tedensko, kdor bi ga lahko poSUtat. naj ponudi na naslov latcl •Slon«, Ljabltaaa. 8909 Kupim tofeol iojtllno a i pilvatno halo, sposobno za trgovino, s mo pri to arni alt veflem rudokop«. Kdor ml poizve, d bi K 1000 nagrade Ponudbe rod .Proaattat kraj SSMa aa up avo Slov. Naroda. 8303 Za osnm MM )i femtil fitk ao solini toi a prtaonti ania- (iU f Pll!S!Bl al it. t mlllUIl ICTB. 8754 I 10. decdsitra v Momčljo n izvrSi vsako narnfilo pri nemSkih idustilisk'h podjetjih Pismena nato-rtla pod .Trfotse S7S2" aa apravms>vo Slov. Naroda. $782 Vilka lxm Zorko Viditii KoroSkl begnneco absolvent krnel in meščanska Sole, veSč slovenskega In nemškega Jezika v govoru in pisavi, !5če službe na kako osestvo za oskrbniki ali pa p-možnega isaria. Ponudbe pod »Koroški beri-aec 8S10 na upravn Stvo Slovenskega Naroda. 8« 10 Kdor sl želi nabaviti pristnega tn znanega haložana naj se blagovoli por>1nŽlti tvrdke: Prva baloakat trgovina % vtaoa Aate Roroalak in ing pri Sv. Eertarl v Baloaan, 7317 Odporaitffl kot trgovski notolk i hliBfl Iffinrika v Argentinijo. tst m JttiUU aBIcllal potom prevzamem na* ročila, nabave ter razne stične zadeve. Interesenti so naproieni, da spomfe svoje naslove pod .Arrestiaija 87734 na upi avo Slo? Naroda, 8773 Pozor! Proda se večja množina Portland ce* menta. Potzve se pri Ivanu Pirnatol Olinee pri Ljubljani. 87.V Hišo s trgovino ali gostilno kaplm na prometnem kraju v mesto al trpu. Aaoaćoi zaro4 Drafs Beseliik Ljsbljaoa, Caskarieva aabr. 5. 88U okrogel, dolžina od 2.20 m dalje, J debelina na sredini od U cm naprej, se kupi. Ponudbe z navedbo dimenzij, cene franko oddajna postaja, poslati na: Sentjanžki premogokop, Krmeli, Dolenjsko. Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: rodim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materllal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić Beograd, Jsftletina uL 15. Prima kolomaz (mast), vazelino za usnje,esenco za pralno modrilo in lo&ilo (biks) vseh oblik dobavlja točno z izvoznico BARTH. KLEIN, Fabrika-tton ch«»m. Produkte, Graz, MOnzgrabenstrasse 102. ata urobao I Na debelo Ritoje olje m »4t sin s ko lata v zalogi dragtrfl« fl. KHIIC, Linnl]ana, Žldaaska nI. f. fiaspoetlja ao fndi eo oostl. 8817 Okraski za božično drei/o. Božične In novoletne razglednice, sv.! n la krepa t papir vseh barv, raj-stva, svečke bele In ide'e, daije Dfužins unl in navadni 100/100; kredo, psratni vosek la., črnilo, žico za rože. trgovs c n <>d emaine Knjife. risalni panir in vsakovrstne zvezke, ciga etni papi«: Atradie, Goluo tn Altesse stročnice ftt 2. in 3. razpošilja na debelo Papirnic a- Urana a, LuMfaes, Mestel trg 11. Dospela je velika pošiljatev ranrtiib gumbov, igel, modnih stvaii, vezenin, finih žlic, rinCic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin, orodja itd. — Za oblilen obisk se priporoča tvrdka N n.4 e eaaa *is dr »ione ta aetelc. Lastnina Io tlak »Narodno tiskamo 4aaaaoratal 4ei odMvoroa VaiouUa Kopitar. TD KF KB