Političen list za slovenski narod. F« polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., *a četrt leta I Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr. J Vodnikove ulice it. 2. T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gid., za pol leta 6 gid., za četrt leta T Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. 3 fld.. za en meseo 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. T VredniStvo je v Semeniških nlicah h. št. 2, I., 17. Posamezne številke veljajo 7 kr. I Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, V četrtek 21. septembra 1893. Letnik XXI. »tev. 210. O pričetku šolskega leta. Bela Ljubljana je za letos zopet vsprejela v svoje okrilje na stotine slovenskih dijakov. SkrbDi stariši žrtvujejo zanje, kar morejo; cela družina si marsikje utrguje, da sinu ali bratu pomore k učenju. In učenje je drago 1 Ko vstopi dečko v mesto vzbujajoč najveselejše nadeje očetu in materi svoji, pač ne ve, da se pričenja ž njim nevarna igra, da je malo dozdevuosti, da zmaga. Koliko jih pričenja srednje šole in kako malo izmej njih jih dovrši, in še mej temi jih mnogo kasneje ne pride do stalnega kruha. Vsak proletarijat je nevaren redu in miru, najnevarnejši pa je polu-izšolani proletarijat. Tudi mi se ga bojimo in zroč v živo vretje in sveže, mlado življenje pred našimi šolami, se ne moremo ubraniti turobni misli, da jih je nekaj mej njimi namenjenih stanu brez stala, brez kruha, brez — nade. Se drug strab nas navdaja. Vera in nravnost nimate najboljše opore v naših šolah. Mnogo, mnogo zakladov, ki jih je domača družina vsadila otroku in dečku v srce, izrabi mladenič rn jih zapeljan od laživede zapravi. Prava veda vodi k Bogu, kakor vse, kar je resničnega. Cesto se omaje vera na srednjih šolah; z omajano vero vstopa mladenič v velikomestno vseučiliščno življenje in prihaja le prevečkrat brez vere nazaj. Verski nihilist pa dosledno nikjer ne more biti pozitiven. Zanikavanje mu preide v naravo. In to za-nikavanje ne ostaje samo na verskem polju, marveč sega povsod; država, narodnost, domovina mu isto tako ne velja ničesar, kakor tudi krepost in značaj-nost ne. Brezvercu ne moremo verjeti, da bi mogel imeti kak vzor. Žal, da govorimo čisto resnico, če trdimo, da se nam grozeč obetajo verski nihilisti. Slabim stanovanjem, koder se dijak nravno iikvari, se neredko pridružuje verski cinizem učiteljev in pot k popolnemu propadu, je gotova. Duševni »kant" je skoraj neizogibna posledica. Sploh po svetu vladajo te nevarnosti, te žalostne postojanke dijaštva. Pri nas pa živi glede dijaštva še drugo neveselo dejstvo — gmotne revščine. Paupertas — meretrix, pravijo Latinci. Lehko rečemo i mi, da je premnogokrat revščina kriva slabim vspehom v šoli, pa tudi nravnemu propadu. Revščina sčasoma izsrblje mladeniču duševno silo, zavira njegovo samovzgojo in tudi drugim vzgoje vatel jem zapira pot do srca. Zato — p o d-pirajmo dijake! Tudi otroci ubožnihstarišev imajo pravico do šole, dasi jim je sedaj takorekoč uradno zaprta. To velja in mora veljati! Saj je uprav iz našega kmečkega stanu vzrastla našemu narodu tista vrsta mož, ki ga je v resnični ljubezni branila in vodila in ki še skrbi zanj. A h krati velja tudi, da navaden kmetič ne more zmagovati pri sedanjih razmerah dragih stroškov za šolanje. In vender je jedina protekcija kmečkega dijaka — gotovi, trdo zasluženi denar, ki ga mora šteti njegov oče zanj. Nekateiim je usojena že v zibki dobra služba, gotov kruh; kmečki sin ga mora malone s silo pridobiti. Zato — podpirajmo dijake! Vč. g. kanonika Jerana »dijaška kuhinja" je letos zopet prenapolnjena. Od vseh krajev, vzlasti tudi s Štajerskega jih je prosilo veliko število. Bodi vsem rodoljubom sveta dolžnost, da podpirajo očeta dijakov, ki jim v svoji ljubezni do njih vse žrtvuje ! Mnogo jih že v raznih stanovih deluje, kise s hvaležnostjo prištevajo njegovi družini. In kedor pomaga vzgojiti moža — poštenjaka, je pač velik dobrotnik narodu in človeštvu. Cista, v veri utemeljena ljubezen do mladine ji bo najbolji vzgoje-vatelj in ubranila jo bo nevarnostim, ki ji prete. Za bodočnost se gre! V resnih časih bodi i delo — resno, bodi požrtvovalno! Podpirajmo dijake, ljubimo jih! Podpirajmo vzlasti mnogobrojno, podpore vredno in potrebno družino, za katero živi in deluje mons, kanonik Jeran! LISTEK »Mažari in Rumuni." Tako se nazivlje glediščna igra, ki se zdaj predstavlja po vsem Rumunskem z nepopisnim vspehom. Spisal jo je Emil Nicolau in posvetil odboru lige v pokrajini Ilute. Igra ima štiri dejanja, v katerih so opisani vsi zadnji dogodjaji na Ogerskem in Sedmograškem in končujejo z živimi obrazi. Dejanje je nastopno: Prvo dejanje se pričenja, kako duhovnik Lu-caciu na odru moli za svoj narod in povrnitev ljudskih pravic, katere so Mažari vzeli rumunskemu narodu. Med molitvijo ga prerušita njega soproga in vnučka. Intrige Mažarov ne puste Lucacija v miru ni v krogu rodbine, kajti uečimuruo orodje Mažarov, Nikolaj Bartoš, okrajui notar v Lacfalvi, ga obišče, da ga vohuni in pregovori. Nikolaj Bartoš ima okroglji klobuček, namaščene in zafrknene brke, na nogah svetle čižme. Dasi umeje dobro rumunski, vedno vpleta v svoj govor mažarske besede. Preduo se pa sestane z Lucacijern, razgovarja se z njega starim slugo Juonom, ki naravnost reče Bartošu, da so zam&n vsi njegovi poskusi, da Rumun ne izdti ni svojega duhovnika, ni svojega cesarja, in v dokaz mu pokaže svoj vojaški zaslužni križec, ki ga ima pripetega na prsih. Prejel ga je za hrabrost in uda-nost do cesarja. Ako mu ne zadošča še ta dokaz, pregleda naj kopijo velicega zaslužnega križa, ki se nahaja v na-sodski cerkvi in s katerim je cesar sam odičil zastavo nasodskega rumunskega graničarskega polka, a zve naj tudi, da v vsi avstrijski armadi ni jednega polka, kojega bi bil cesar tako odlikoval za hrabrost iu zvestobo. Bartoš na to stopi pred Lucacija in mu v imenu vlade obljubuje gore in doline, prestopi li k Mažarom. Lucaciu odklanja to pidlo ponudbo. Po Bartošovem odhodu prikažejo se na odru rumunski voditelji in prvaki, vsi prisezajo na rumunsko zastavo, ki jo nosi Corneliu — mimogrede bodi omenjeno, je to viednik „ Tribune" iu ženin Lucacijeve unučke — ter prepevajo navdušeno pesem: „De-sceapte — te Romane". V drugem dejanju ima rumunska narodna stranka svoj shod v Velikem Sibinju. Prisotni so: Lucaciu, dr. Ratiu, Corvianu in drugi voditelji. Po Politični pregled. V Ljubljani, 21. septembra. Izjemno stanje v Pragi. „Politische Fragmente" zmatrajo za veliko napako, da se je proglasilo izjemno stanje v Pragi. V mnogih državah celo nima vlada pravice, da bi vpeljala izjemno stanje, pa vendar vzdržuje red. Izgredi se pač dogajajo povsod, ali prebivalstvo se pomiri brez vseh izjemnih naredeb. Taki bi tudi bilo v Pragi. Ta list misli, da je le grof Taafle bolj zavisen postal od levičarjev, ker je proglasil izjemno stanje. Poprej bi bil vselej proti levici lahko dobil večino, če bi se bil sporazumil z Mladočehi. Sedaj ga pa Mladočehi več ne morejo podpirati in navezan je na levičarje. Posledica izjemnega stanja bode torej, da bode levica imela večji vpliv v državi. Ta list misli, da levica brez kacih koncesij ne bode glasovala za odobrenje izjemnega stanja v Pragi. — Ta list ima v marsičem prav, če tudi se ne strinjamo ž njim v tem, da bi se levica upala glasovati proti izjemnemu stanju. — Dr. Ebenhoch se je na nekem shodu izjavil, da bodo konservativci glasovali za odobrenje izjemnega stanja v Pragi, ker se državi nevarno rovanje ne sme trpeti. Vlada bode v tej stvari v državnem zboru gotovo večino dobila. Mladočehi bodo pač napali z vso silo vlado ali grof TaalTe jim odgovora ne ostane dolžen. Da je pa prišlo do izjemnega stanja, pa po mnenju Ebenhochovim niso krivi le Mladočehi, temveč v prvi vrsti vlada, katera ni hotela zadovoljiti nobene stranke. S tem je vlada pripomogla Mladočehom do večje veljave na Češkem. Da se je vlada bolj ozirala na mnenje Staročehov, gotovo hi Mladočehi ne bili dobili tacega vpliva. Razmere v Braziliji so za vlado vedno neugodneje. Vse trdnjave pred Rio de Janeiro razven jedne so se izneverile vladi. Nekatere drže x vstaši, druge se pa ne spuščajo v boj. Mej vladnimi četami ni nobene discipline več. V Rio de Janoiro pomanjkuje živeža. Vstaši so se pa zadnji čas z iskrenih govorih sklenejo, naj veliko odposlanstvo nese na Dunaj cesarju rumunsko spomenico. Odposlanstvo se vrne domov brez vspeha. Mažarsko barbarstvo z zuano krutostjo in razdivjanostjo napada hiše rumunskih veljakov, je podira in ruši. Vrednik Corneliu, hrabri ta junak, katerega je ma-žarska brutalnost že nekolikrat pahnila v zapor, s svojo odločnostjo ukroti barbarske tolpe. Tretje dejanje se pričenja s tem, da nastopijo rumunske žene z Lucacijevo soprogo na čelu, oblečene v črnih haljinah, toda one ne togujejo vsled tega, da Lucaciu mora v zapor, temveč nad ru-munskim ljudstvom, ki je ostalo brez voditelja. Ljudstvo hoče spremiti Lucacija, toda orožniki ga razpode z bati in bodaki. Izbruhi mažarske surovosti se še nekolikrat ponavljajo na potu v Veliko Banjo. Lucaciu govori ljudstvu, besede njegove ganejo vse do solz; plačejo i otroci, koje po Lucacijevem odhodu orožniki trgajo materam iz rok in je nasilno odvajajo v mažarske kraje, da bi je ondi vzgajali za mažarske janičarje. To je najginljivejši prizor. Ko orožniki rujejo otroke iz materinih naročij, prisotne žene v gledišču plakajo, možje pa besn4 vsled tacega mažarskega trinoštva. živežem in strelivom preskrbeli. Tri ladije so vstaj-niki odposlali v Santos, da se polaste tamošnjega carinskega poslopja. V Rio de Janeiro vlada največji nered. Na grozovit način umorili so glavnega vrednika časopisa „Heraldo". Brodovje pred Rio Grande se je tudi pridružilo vstajnikom. Pa tudi na suhem v tem kraju napredujejo vstaši. V več manjših bojih so že premagali vladne čete. Pomorski častniki na suhem se branijo bojevati proti tovarišem na motju. Vse kaže, da se bode vladna vojska kmalu morala vdati vstašem. Obsodba Ahlvardtova potrjena. Kakor je znano, je bil obsojen na nekaj mesecev v zapor protisemit Ahlwardt, ker je bil razkril sleparijo neke židovske tvrdke ki je bila prevzela napravo pušk za deželne brambovce. Ahlvvardt ni mogel svojih trditev točno dokazati, kar je čisto naravno, ker gospodje, ki so prevzeli slabe puške, niso marali pričati proti sebi. Sicer je pa ta pravda bila razkrila marsikaj, kar Židom ni bilo prav po volji. Ahlvrardt se bil proti razsodbi pritožil na državno sodišče, katero je te dni razsodbo prvega sodišča potrdilo. Židovski listi so seveda jako veseli, da je obsojen njih nasprotnik, ker se nadejajo, da se sedaj ne bode nikdo upal obdolževati Židov tacih nepoštenih dejanj. Ahl-wardt bode sedaj pač moral v zapor, ali pri nemškem prebivalstvu zaradi tega ne zgubi svojega zaupanja. Pač pa prebivalstvo zgubi nekaj zaupanja v objektivnost nemških sodišč. Sleparije v Italiji. Niso se še pozabile sleparije pri raznih bankah, že so prišli sleparijam pri carinskih uradih na sled. Vračala se je carina na riž nepravičeno nekaterim tvrdkam. Vsled poročila preiskovalne komisije odstavila sta se takoj geueralni ravnatelj carinstva Castorino in generalni nadzornik carinskega oddelka Gallina. Ministerski svet se bode v kratko posvetoval, kaj je storiti v tej stvari. V javnosti je vzbudil ta slučaj veliko pozornost. Najbrž bodo stvar naposled skušali potlačiti, da popolna resnica ne pride na dan, kakor so to storili pri bančni aferi. Da ni vlada v skrajnih finančnih stiskah, bi najbrž niti stvari preiskovati ne začeli, tako so pa bili prisiljeni. Opozicija bode pa pač vso stvar izkoristila v zbornici proti vladi, ako niso njeni pristaši tudi kaj vmes zapleteni. Umetnost. Beseda o varstvu in ohranjenju cerkvenih umetnostnih starin. (Konec.) 3. Z lahkomišljenim prodajanjem ceskvenih starin škoduje se cerkvi sami in sploh slovenski domovini. Dvoje obsegajo cerkvene umetnije: starost in umetnost. Stare podobe, kipi, posode svedočijo glasno ljubezen do umetnosti naših prednikov v raznih dobah in stoletjih. V njih ugledamo njihovo požrtvovalnost, unetost za nmetnijo; v njih se zar-cali življenje in mišljenje naših pradedov. In naj imajo tudi nekateri teh izdelkov navidezno nižjo vrednost, naj so deloma poškodovani ali po našem spačenem okusu zastareli, vendar kažejo solidnost in točno tehniko, katero pri naših modernih izdelkih zastonj iščemo. Kot ostanki nekdanjih časov imajo vrednost, katera se z denarjem poplačati ne d£. Še večje vrednosti so pa taki izdelki radi tega, ker pričajo o veri, pobožnosti in ljubezni do Boga davnaj pred nami živečih prednikov. Zato pa pri-prosto ljudstvo cerkvene starine tako ljubi, vsaj so mu glasna pridiga o trdni veri in goreči ljubezni njegovih pradedov. It istega uzroka pa tudi ljudstvo nikdar ne zahteva, da se odstrani in proda kaka cerkvena starina; nasprotno godrnja in se pritožuje, kadar se kaj takega godi. Kaj bi pa še-le reklo, ako zv6, da se stvari, ki so poprej služile pobožnosti in bogočastju, prodajajo ljudem, ki malo ali celo nič vere nimajo; kaj ko bi zvedelo, da je ta in ta cerkvena starina prišla v roke onega, čigar prednik je križal Kristusa? S kratka: kdor lahko-mišljeno prodaja cerkvene umetnostne starine, pregreši se nad konservativnim verskim čutom krščanskega slovenskega ljudstva. 4. S takim razprodajanjem se pustošijo naše cerkve liki hiši, ki je prišla na boben, kjer gospodar pred razprodajo odtrga in proda, kar le doseči more. Res čudno se nam mora zdeti, da dandanes, ko zasebniki v svoje hiše in sobane tolikanj prenapol-nujejo s starinskimi umotvori, morajo ravno cerkvene starine služiti za štafažo kramarskega šopirjenja. Na ta način postanejo sčasoma cerkve pravcate kasarne brez notranjega kinča in lepote. In kaj pa je z denarjem prodanih starin? Tistih par krajcarjev, kar se je skupilo, se kmalu umane in slednjič ni denarja ne blaga. No, sicer se semtertje nadomesti tak star umotvor z novim, — pa kako? Večjidel pride na mesto starega umotvora kak nov — nestvor! 5. Samovoljno razprodajanje cerkvenih umetnostnih starin brani tudi država. Pri nas prepoveduje »Hofkanzlei-Decret vom 28. December 1818". Prvi odstavek omenjenega dekreta se glasi: »Prepovedano je od sedaj naprej v vsem okrožju monarhije, podobe, sohe, starine, denarne in bakro-rezne zbirke, redke rokopise, kodekse in prve tiske, sploh take umotvore in literarne reči izvažati, ki služijo v slavo in čast države" . . . Razven tega je državna oblast ustanovila c. kr. centralno komisijo za umetnostne in zgodovinske spomenike s sedežem na Dunaju. Organi te centralne komisije, c. kr. konservatorji v posameznih kronovinah imajo dolžnost: »Odstranjenje starih stavb, malin spomenikov, kakor altarjev, prižnic, soh, podob v kolikor so umetnostnega ali zgodovinskega pomena, po moči ovirati in delovati na to, da se stari umotvori ohranijo ter se ne grdijo z nepravilnimi prenared-bami (dozidavanjem, modernizovanjem itd.), temveč, da ohranijo svoj prvotni njim lastni značaj." Po raznih škofijah so bili dani tozadevni ukazi in naredbe. V naši škofiji govori v tej zadevi zlata knjiga »Stavbinski slogi" v svojem drugem delu, žal, da se premalo prebira, še manj pa kupuje. Se pred to knjigo je bil napisan kratek sostavek „o ohranjenju in popravljanju starih spomenikov cerkvene umeteljnosti" v »Diocesanblatt"-u 1. 1882, štev. 4, str. 61. V istem letniku je tudi »Historia cathe-dralis ecclesiae labacensis", nekako kritično navodilo o ohranjenju cerkvenih spomenikov, če ne v resnici, pa vsaj v pisani besedi v opisovanju nekdanje stolnice ljubljauske. V začetku četrtega dejanja Lucaciu sedi v sze-gedinskem zaporu sam. Toda kakšen je ta zapor! Stene so plesnjive in mokrotne. Otep slame je njega postelj, kos plesnjevega kruha in vrč vode pa na mizi. Lucaciu z okovi na nogah sedi na klopi ves zamišljen. Zopet se prikaže Nikolaj Bartoš kot Me-fisto. Lucaciu misli, da sanja. Toda to je istiniti Nikolaj Bartoš, ki je prišel, da mu zopet dela ponudbe in obljube, kot v prvem dejanju. Lucaciu ga odbija s plamtečo odločnostjo in ostane zvest ideji rumunstva. Bartoš, osramočen vsled duševne velikosti preganjanega mučenikt, odide. Lucaciu se zopet vtopi v misli in zaspi. Sanja o bodočnosti rumun-skega naroda in o veliki Dako-Romaniji. Predmet njega sanj pojavi se mu v podobi živega obraza v blestečem bengalskem svitu. Žive podobe predstavljajo ženski členi gledališča: sredi stoji postava Romanije, na desno k nji hrepeni Transilvanija, na lev Bukovina, pri nogah kleči Marmoroš, Kereš, Besarabija in Macedonija. Nad to skupino v plamtečih besedah blesti dvojni napis: »Virtus romana rediviva" in »Dacia Felir". Ko pade zastor, morajo ga zopet dvigniti, na to nastopi kak član lige in z nova opisuje neskončno trpljenje rumanskih bratov pod mažarskim jarmom. S takimi sredstvi agitujejo sinovi svobodne Ru-munske zoper Mažare in ta sredstva imajo svoj vpliv in učinek, ker ž njimi si pridobivajo srca vseh poslušalcev. Tudi mi Slovenci bijemo v središču in ob periferiji dolgoletni ljuti boj za ravnopravnost in priznane pravice našega naroda. Ako Nemci in La-honi, koje slepi sovraštvo do vsega, kar ni nemški ali laški, nasprotujejo pravičnim zahtevam našim in s pomnoženo silo preganjajo slovensko narodnost, kupičijo le nove zločine, koje je plemeniti francoski pisatelj Edgart Quinet tako znamenito definoval, rekoč: »Ko se dete porodi in kriči, smatrajte je sposobnim za življenje. Vsled vaših lastnih postav je isti, kdor je umori, morilec, in kdor je pusti umoriti, dasi bi je bil lahko otel, ne zasluži boljšega imena in zapade često isti kazni. Narod, ki je prišel na svet in govori k drugim v svojem jeziku, kojega je učinil za sredstvo v razširjenje človeške omike, je tudi narod, sposoben za življenje. Vse im8, česar treba, da diha, se razvija in raste. Gorj6 istemu, kdor ga umori, ali pa pusti giniti, dasi ga more lahko rešiti!" A. S. 6. Ne dd se pa tajiti, da pa v mnogih slučajih stari umotvori ne morejo ostati več na svojem mestu, ker so deloma obrabljeni in sploh v takem stanu, da ne zadostujejo več prvotnemu namena. Semkaj bi šteli obrabljeno mašno obleko ali dele njene, stare, premajhne ali oškrbljene posode, ki ne služijo več pri službi božji, ostanke gotskih altarjev, zlasti njihovih slikanih vrat, ki se sedaj morebiti valjajo kje med staro šaro, podobe sploh itd. Seveda, take ni mogoče ohraniti na njihovem starem mestu, ker bi se neizogibljivo pokvarile in šle popolnoma pod zlo, take bi bilo treba premestiti v muzeje z zapisano lastninsko pravico cerkve, od katere so bili poslani. Zato bi pa bilo dobro, da se napravi pri našem deželnem muzeju poseben oddelek za cerkvene starine; ko bi pa to ne bilo mogoče, naj bi se pa napravil škofiiski muzej, ki bi bil v velilo lepoto celi škofiji. Taki muzeji so v Kolinu, Litomericah in drugodi. Tudi v Gradcu se bo odkazal v novopoživljenem deželnem muzeju podoben oddelek cerkveni umetniji. — Ker bi pa naše cerkvene umetnije v svoje ohranjenje in brambo dobile v društvu, ki bi se bavilo s cerkveno umetnijo, najboljše varstvo in pomoč, zato opetovano opozarjamo, da se že vendar uresniči želja izrečena na I. slov. katol. shodu, da se namreč snuje tako željno pričakovano društvo za cerkveno umetnost na Kranjskem. Liga + 73. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. septembra. (Presvetla cesarica) je sinoči potovala z južnim brzovlakom iz Trsta na Dunaj. Z istim vlakom se je pripeljal tudi nadvojvoda Ludovik Viktor, ki je dolgo potoval po državni železnici. (Prevzvišeni knezoškof mariborski) je precej hudo zbolel. Vnelo se mu je desno koleno. Bolezen, kakor trde, utegne dolgo trajati. Bog čuvaj neumorno delavnega vladiko in vrni mu kmalu ljubo zdravje! (Volilni shod poslanca Šukljeja v Črnomlju.) Iz Črnomlja: V ponedeljek, dne 18. t. m., dopoldne je sklical gosp. poslanec Suklje tukaj volilni shod. Gosp. poslanec ni poročal o svojem delovanju v deželnem in državnem zboru, niti o politiki, niti ni udrihal po klerikalni stranki, ampak govoril je o toliko zaželeni belokranjski železnici. Ker se za to vprašanje vse zanima, se je udeležilo shoda veliko gospodarjev iz okolice. Gosp. poslanec je kazal na težkoče bodoče železnice, ter jednako, kakor v Metliki, razpravljal to zadevo. Opominjal je poslušalce pred vsem, da naj složno delujejo z Metličani in naj se nikar ne prepirajo, kje da bo šla glavna proga. To pa, menim, bo ostalo le „pium deside-rium". Potem se je volil odsek za železnico, v katerem je več meščanov, župani in svetovalci iz okolice. Na to se je volil še ožji odsek, v kateri so voljeni gg.: dekan Aleš, župan črnomaljski Skubic, nadzornik Jeršinovic in Lackner. Ta odsek se bo poklonil dne 27. t. m. pod vodstvom gosp. Sukljeja trgovinskemu ministru v Kočevju in mu izročil peticijo za železnico. (Po velikih vojaških vajah na Ogerskem) okolu Kiseka in Subotice, ki so se zvršile danes dopoldne, prične se jutri prevažanje c. in kr. vojske v pristojne posadke preko Gradca, in do 24. t. m. bode tudi na našem kolodvoru živahneje gibanje — Jutri zvečer ob 6. uri 2 min. vozil bo^posebni vojaški vlak vojake z Ogerskega v T r s t preko Ljubljane. Ob 9. uri 7 min. pripelje vlak graški polk št. 2 7 kralj belgiški, ki ostane v našem mestu za posadko. V soboto ob 11. uri 58 m. opoldne vozil bo vojaški vlak vojnike v Pulj, ob 2. uri 15 min. popoldne drugi vlak v Trst, ob 4. uri 40 min. v L j u b 1 j a n o in G o ric o; ob 10. uri 30 min. zvečer v Ljubljano; ob 11. uri 26 min. zvečer v Reko in v nedeljo 24. t. m. ob 5. uri 42 min. zjutraj v Gorico. (Volilski shod za kozjanski okraj.) V nedeljo je bil shod volilcev v okrašenih prostorih županovih v Dobju. Selo je tem povodom bilo okrašeno z narodnimi in cesarskimi zastavami in primernimi napisi, kakor: »Vse za vero, dom, cesarja!", »Našim voditeljem!" itd. Zborovalce je pozdravil župnik gospod Knkovič, potem je pa poslanec gospod Miha Vošnjak poročal o svojem delovanju v deželnem in državnem zboru ter o političnem položaju. Poročilo se je vzelo na znanje in poslancu izrekla zahvala. Ravno tako zadovoljni so bili volilci s poročilom deželnega poslanca g. ces. svetnika Jermana, ki je posebno osvetljeval deželni budget. Gospod deželni poslanec dr. Josip Sernec je govoril o gospodarskih razmerah Slovencev. Priporočal je, da Slovenci gledajo, da si pridobi potrebno omiko, zato je pa jim potrebno v prri vrsti dobrih narodnih šol. Gospodje dr. Josip Vrečko, dr. Bornih in Dragotin Hribar govorili so popularno o raznih stvareh, ki se tičejo Slovencev. Naposled je g. Trček predlagal, da volilci izreko zaupanje svojim poslancem, kar se je zgodilo, in shod se je zaključil z živioklici na cesarja. (Slovenski otroci — v pravoslavni šoli.) »Edinost" poroča, da vstopi letos v Trstu 20—30 slovenskih otrok v tamošnjo srbsko razkolno šolo. Vest še ni prav gotova, a dovolj resna, da se vzdrami vsak, kdor ima še sreč za svojo vero in za svoj narod. Oj, mnogo je ran, mnogo duševnega uboštva I Gorje mu, kdor jo je zakrivil! Verske zavesti manjka narodu, mladini slovenski pa slovenskih katoliških šol! (Iz Rima) se nam poroča: Zadnje poročilo o sleparijah pri rimski banki dopolnim z naslednjimi dodatki: Glavna zatoženca Tanlongo in Lazzaroni sta pod ključem. Koliko pa je sokrivcev, tega preiskava ni spravila na dan, kajti „denar je sveta vladar in — slepar". Preiskovalna komisija pa je vsekako spravila precej na dan. Tako je vladni komisar Zammarano kot nadzornik rimske banke od leta 1885 do 1890 prejel v darilih 18.000 lir. Bančni agent Mortera je ostal banki dolžan 100.000 lir, katere je baje (?) izneveril. Bančni uradnik Agazzi je izneveril 97.000 lir. katere je bančno ravnateljstvo pokrilo s plaščem ljubezni, ker ga je bilo strah pred uradniki. Mnogi nižji uradniki pri banki pa so si mislili: „Quod licet Jovi, licet et bovi", in so tudi prilično praznili bančne predale. Bančni guverner Tanlongo je malo dnij pred uradno preiskavo, dne 7. januvarija t. 1., blagajniku izročil zadolžnico za 13 milijonov, podpisano od svojega sina Petra, in šek za 4 milijone. Tanlongo je sam priznal, da je izneveril 11 milijonov. Pri prvem zaslišanju je trdil, da je ta denar večinoma izplačal ministerskim predsednikom za volilne namene. Pozneje je zopet izjavil naslednje: Depretis je dobil za volilne namene od banke tri milijone, vsled njegovega priporočila je banka nekaterim poslancem in časnikarjem na menice izplačala znatne svote, katerih pa niso vrnili; isto je banka storila vsled priporočila Orispijevega. Ko je bil Rudini ministerski predsednik, je dobil znani Nicotera znatno podporo, in vsled njegovega priporočila poslanec Faz-zari 300.000 lir posojila. Vsled želje Rudinijeve je banka podprla tvrdko „Tardy & Bennet" v Savoni. Tedanjemu ministerskemu predsedniku Giolittiju je Tanlongo ob volitvah dal 120.000 lir, ministroma I Grimaldiju in Lokavi 22.000 lir. Pozneje je Tan- J longo preklical svojo trditev ter potrdil izjavo, da je jj izplačal le 60.000 lir v imenu vlade za svečanosti j ? Genovi. To svoto je baje vlada letos meseca fe- > bruvarija vrnila. Tanlongo pa je za se porabil okoli 18 milijonov, od katerih je veliko zaigral na borzi, Koliko je razdelil med svoje sorodnike, ali pa spravil v inozemstvu, tega komisija ni mogla dognati. Dasi sta Tanlongo in Lazzaroni v preiskavi zvračala krivdo jeden na drugega, vendar je komisija prepričana, da sta delala v sporazumljenju. V zatožbi je imenovanih več oseb, ki sedaj v listih objavljajo izjave in popravke. Tako razglaša neki Sartini, da ni bil v Londonu in da ni tam naložil denarja Tanlongovega. Poslanec Lucca izjavlja, da ni prosil posojila pri banki, in advokat Suzzi zatrjuje, da je poslanec Marcbiori le prošnjo za posojilo vložil, a ničesar dobil. V poročilu je imenoma naštetih 36 znanih oseb, ki so iskali podpore pri banki. Mogoče je, da niso vsi dobili mazila, a to, kar je komisija morala objaviti, je nekoliko odkrilo moralno močvirje, v katerem gazi „Italia unita". — Navadno le državniki ob izrednih prilikah prirejajo kongresa ter barantajo za dežele in narode, a dandanes, ko že vse politikuje od dijaka v prvem latinskem razredu do vseučiliščnega profesorja, od čevljarskega vajenca do trgovskega ministra, se shajajo na kongresih socijalni demokratje z anarhisti, klativitezi s postavači, rokovnj&či 8 sanjači, in razni drugi kritikači, ter ugibljejo, . kako bi se moglo „Hetno" živeti na božji zemlji brez truda in dela. Tukaj v Rimu je neko društvo, ki nosi ime znanega sanjača Giordana Bruna. Da to društvo pokaže znak svojega obstanka, hoče na dan 17. februvarija 1894 sklicati na kongres zastopnike vseh protiklerikalnih društev v Italiji ter ob obletnici smrti svojega za- ščitnika ob njegovem spominu zapaliti „girandolo", da razsvetli in razprši klerikalno temo in ponudi gradiva dopisnikom liberalnih listov za neslane in vodene dopise. Ti dopisniki so pravcati orli, ki prežd na svoje žrtve. Slučajno sem se seznanil s tremi: jeden je žid, drugi protestant, tretji katolik, a vsi zviti, kot kozji rog, to je, vsi razumejo svoj „kšeft" in tudi živ£ kot baroni. Navadno plenijo tukajšnje liste, in če ni nič pikantnih novic, tresejo jih iz rokava. Nedavno so rimski časniki zopet zagnali glas, da so sv. oče nevarno zboleli, neki list je celo trdil, da so umrli. Takoj so se dopisniki zagnali v brzojavne urade, da razneso senzačno vest na vse štiri vetrove. Oblastvo pa je ustavilo vse telegrame in prefekt je poslal vprašat v Vatikan, kjer so seveda odgovorili, da so sv. oče visoki starosti primerno zdravi in trdni. Časnikarji niso hoteli tega verjeti ter so sami drli do švicarske straže, a se vrnili z dolgimi nosovi. Kakor 8em zvedel po neki osebi, so sv. oče ravno isti večer lastnoročno popravljali načrt neke okrožnice, ki je te dni izšla. Ko bi imel „Slovenec" v slovenskih pokrajinah take nagle in marljive dopisnike, gotovo bi bil gospod vrednik vesel svojih sotrudnikov. Ali mnogi bralci menijo, da ima vrednik v vse vasi napeljane telefone. (Duhovniške spremembe v tržaški škofijij) Čast. g. I. T o m š i č , iz Doline v Pomjan, župni upravitelj. — Čast. g. I. N o r m a 1 i iz Pomjana k sv. Antonu novemu v Trst kot duhovni pomočnik. (Samostan frančiškank v Maribora.) Popravljanje poslopja za trančiškanke, ki se iz Lvova preselijo v Maribor, je že toliko napredovalo, da bodo že koncem tega ali v začetku druzega meseca se v njem naselile omenjene redovnice. Pokroviteljica redu, ki se naseli v Mariboru, je prevzv. gospa nadvojvodinja Blanka Avstrijska. (Iz Cirknice) dne 19. septembra: Deževno vreme je že začelo polniti jezero in kmalu se bodo valovi zibali tam, kjer so se še pred kratkim sukali — vojaki. — Dne 13. in 14. septembra so odšli zadnji brambovci v Ljubljano. — Bili so neki z našim krajem zadovoljni. — Drugo leto jih pričakujemo še v obilnišem številu. — Dne 18. septembra zvečer je med silno nevihto udarila strela v živinski hlev Matije Krajca v Grahovem. Zgorelo je omenjenemu gospodarju dvoje poslopij in eno sosedu. Požar so vdušile tri brizgalnice, domača, cerkniška in dolenjska. Pogorelec je bil zavarovan pri „Slaviji". (Kaj je proti laški pameti?) Pod zaglavjem ..Hrvatske želje" pravi znani poluuradni „11 Mattino", da se zahteva Slovencev, da novo poštno in finančno poslopje imej tudi slovenski napis, protivi zdravi I pameti (contrario al buon senso), in da proti tej J zahtevi ne tfreba niti protestovati, ker ostane gotovo za vedno le — pobožna želja. Čudni pojmi o pravici ! (Povodenj.) Iz Selc dne 21. t. m.: Dež nas i je močil do danes. Zemlja vodo kar bruha iz sebe. Sora je jako narasla, poplavila travnike na več krajih in odnesla iz Zalega Loga posestnici F. Vebrovi znatno število hlodov in mnogo mnogo sežnjev drv; zguba je precej velika. Voda je danes že polovico manjša. (Grof Meran — poštar.) V Seewiesenu je ta-mošnja poštarica gospa Regensburger prodala svoje imetje dr. Jeanu grofu Meranu, posestniku sosednega Brandhofa. Vsled tega se je tudi odpovedala pošti in brzojavu, ki sta bila v njegovi hiši. Sedaj je pa grof dr. Ivan Meran imenovan poštarjem in bode dobil v poštarskih in buojavnib. stvareh izvedeno poštarico, da bode pošto in brzojav vodila pod njegovo odgovornostjo. (Nove orgije.) Brata Zupana sta izgotovila za sv. Alojzija cerkev v Mariboru nove orgije s 16 spremeni. Strokovnjaki jih zelo hvalijo. V petek, 22. t. m., bo ob 5. uri popoldne nekaka slovesna poskušnja orgelj. Igral bo stolni kapelnik čast. g. L. Hudovernik. (Stoletnica drnge delitve poljskega kraljestva) se bo obhajala dne 23. t. m. Po raznih mestih bodo v ta namen Poljaki napravljali slavnosti. V Lvovem n. pr. se je ustanovil poseben odbor, da se spomin žalostno-pomenljivega dne dostojno praznuje. Predpoludnem bo slovesna črna sveta maša za tiste poslance, ki so v grojenskem zboru do zadnjega časa branili prava svoje domovine. Meščanstvo, kupci in obrtniki so sklenili, da bodo praznovali ta dan kot dan narodove žalosti. Vse prodajalnice bodo zaprte. Slovesne božje službe se bodo udeležila vsa društva; tudi vsi uradi se pridružijo. Zvečer bo v sobani „Sokola" slavnostni večer. Na podoben način se bodo spominjali tega dne tudi po drugih mestih. (Tatje.) Iz Stopič se nam poroča: Predrzni uzmoviči so ulomili v noči dne 15. t. m. na Ce-rovcu, fare stopiške, v tri hiše sredi vasi ter so odnesli vse, kar je hotelo in moglo ž njimi. Denarja niso iskali, ker vedo, da ga naši ljudje nimajo. Po naključju pa so pustili enemu gospodarju zimsko suknjo, v kateri je tičalo 11 gld. Predrznost je silno velika zlasti zato, ker sedaj ljudje dolgo v noč suše češplje. Ljudje sodijo, da so se priplazili od vlaške strani čez Gorjance, ker so spomladi poskusili slično tatvino v Podgradu. (Pošta v Rovtah.) 1. oktobra t. 1. odpre se^v Rovtah nov poštni urad, ki bode imel po selu vsak dan jedenkratno zvezo s poštnim uradom v Dolenjem Logatcu. (Zdravje v Ljubljani.) Od 10. do 16. t. m. je bilo v Ljubljani 29 novorojencev, 3 mrtvorojenci in 24 jih je pa v tem času umrlo. Mej poslednjimi je 10 tujcev in 12 iz zavodov; 1 je umrl za legarjem, 1 za grižo, 5 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 4 za želodčnim katarom, 1 za starostno oslabelostjo in 10 za različnimi boleznimi. Zbolela sta 2 za ošpicami, 4 za škarlatico, 1 za grižo, 2 za oslovskim kašljem in 1 za vratico. (Poročil) se je danes na Vrhniki gosp. A n-ton Kozlevčar, uradnik na južni železnici v Ljubljani, z gospico Ano Tomšičevo z Vrhnike. (Novi žnpan turopoljski) Iz Zagreba: Od vseh starih plemenitih občin na Hrvatskem se je vzdržala do dandanes jedino turopoljska s svojim lastnim županom, ki ima virilni glas v hrvatskem saboru. Bržkone se je to pravo priznalo tej občini zato, ker je od starine bila vedno unijonističnega ali mažaronskega mišljenja. Turopoljski župan je spadal vselej in vedno med pristne prijatelje mažarske. In tak je bil tudi poslednji, tega leta pro-minuli župan Štefan pl. Josipovid. Da se popolni izpraznjena županska stolica, razpisana je nova volitev na 10. decembra t. 1. Kot jedini kandidat, ki bo tudi izvoljen, imenuje 66 dr. Ljudevit pl. Josi-povic, sin hrvatskega ministra Eaaerika pl. Josipo-vica, saj se v tej obitelji smatra županska čast že nasledno. Dr. Ljudevit pl. Josipovič je dovršil medicinske študije ter je bil do nedavno kot asistent na medicinski fakulteti v Gradcu. Zdaj služi omenjeni gospod kot rezervni nadlečnik v zagrebški vojaški bolnišnici. Pravijo, da je ravno sam ban Turopolj-cem sporočil, da je izvolitev dr. Ljudevita pl. Josi-povica njegova želja, in da bode za slučaj, ako ne bi njega izvolili, plemenita občina turopoljska kar v kratkem spremenjena v jednostavno imovno občino. Bi-li se to zares tako hitro dogoditi moglo, je prav dvojbeno, ker je Turopoljcem po ustavu, kakor smo zgoraj omenili, njihova občina kot plemenita priznana. Grožnja je vsledila zaradi tega, ker je imel neki opozicijonalec prav mnogo nade, pri bodoči volitvi izvoljen biti za turopoljskega župana. Kaj takega pa se seveda ne sme na noben način zgoditi pod sedanjo vlado, da bi se do sedaj najver-nejša občina izneverila svojim starim tradicijam. Zatorej omenjeni migljej in zapoved od zgoraj. In tako bode moral mladi zdravnik morda prisiljeuo zameniti svoje človekoljubivo zvanje z burnim političnim. (Griža.) Iz Zagorja ob Savi: Griža nas hudo obiskuje. Mnogo jih boleha. Šest jih je že pomrlo za-njo. (Umrl) je vodja okrajnega glavarstva v Brežicah, namestniški tajnik Rudolf Rotondi d Arailza. Bolehal je že dalje časa za rakom. (Poslanemn) starešinstvu zadruge gostilničarjev in krčmarjev, ki je priobčujemo v deuašnjem listu, dostavljamo, daje Ie po pomoti ostal zadnji oddelek dotične notice v listu. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljub- ljani ima v petek, dno 22. t. m., ob 2. uri popol- dne v magistratni dvorani sejo s sledečim dnevnim redom : 1. Citanje zapisnika zadnje seje. 2. Povišanje skladnine pri tukajšnjem glavnem carinskem, uradu. 3. Obrtne pravice kleparjev in ključavničarjev. 4. Uredba koncesijovanib stavbinskih obrtov. 5. Podpora obiskovalcem risarskega tečaja na dr- žavni obrtni šoli v Gradcu. 6. Prememba pravil čevljarske zadruge v Ljubljani. 7. Volitev članov v volilno komisijo za zbornične dopolnilne volitve. 8. Pravice branjevcev. 9. Prošnji za dovolitev sem- njev v Gor. Straži in na Muljavi. 10. Znižanje maksimalne tarife za goveje meso v Kamniku. 11. Izločitev kavarnarjev, skuharjev in žganjetočni- kov iz gostilničarske zadruge. 12. Pospešitev avstrijskega trgovinskega moruarstva. 18. Odposlatev zastopnika k gospodarski razstavi na Dunaju leta 1894. 14. Načrt zakona v varstvo prikrajšanja množine v prometu z blagom. 15. Podpora obrtni nadaljevalni šoli v Šentvidu nad Ljubljano. 16. Prošnja, da se razveljavijo petdesetaki. Telegrami. Dunaj, 20. septembra. Bukovinski deželni zbor je sklican na 25. t. m. v izredno zasedanje, da sklepa o konverzaciji zemljiško-odveznega dolga. Kisek, 20. septembra. Pri današnjem manevra je prišlo v boj vseli 12 pešdivizij in 2 konjiški diviziji. Bila je podoba velike bitko. Severna stranka je obšla južno in jo potolkla. Manever se je končal ob 1. uri. Vladarji bili so do konca pri vajah in so so se ob 3. uri povrnili v Kisek. Kisek, 20. septembra. Razven vladarjev in spremstva bili so danes pri dvornem obedu veleposlaniški svetniki grof Monts, princ Ratibor. princ Lichnowski; ataše Gossaier, vkupe 67 oseb. Kisek, 20. septembra. Nemški cesar je podelil ogerskemu ministerskemu predsedniku veliki križ reda Rudečega orla, grofu Tiszi red Rudečega orla I. vrste, ministru Hieronymiju Kronin red I. vrste, velikemu županu Radi Kronin red II. vrste, državnemu tajniku Tarkovcsu red Rudečega orla II. vrste, načelniku generalnega štaba, Becku. red Ornega orla. Kisek, 20. septembra. Izid vojaških vaj se more imenovati ugoden, posebno se je posrečila organizacija preskrbljevanja vojakov. Zdravje vojakov in konj je tudi izvrstno. Kisek, 21. septembra. Današnji manever je končan po sijajnem napadu druzega voja j na tretji voj ob 12l\i uri, s čimer so se sijajno končali kiseški manevri in sploh letošnje vaje. Vladarji in kneževske osebe so se ob jedni popoldne povrnile v Kisek. Moravska Ostrova, 20. septembra. Prijeli so lekarniškega pomočnika Rabaca, ki je po noči z rudečo barvo mazal cesarske orle. Povedal je, da ga je nahujskal neki tovariš v Pragi. Pri njem so našli pisma, ki se tega tičejo. Umrli no : 19. septembra. Jožef Bernard, posestnik, 34 let, Slonove ulice 3, spridenje jeter. j 20. septembra. Alojzij Šule, knjigovodjev sin, 1 mesec, , Poljanski trg 5, črevesni katar. V bolnišnici: j 19. septembra. Danijel Žvanut, gostač, 76 let, ostarelost. j Tujci. J9. septembra. Pri Malidu: Vitez Praenzl pl. Vesteneck, okr. glavar, Kastelic s soprogo in sinom ; Oskar Vidic iz Novega Mesta. — Schibl, nadzornik ; Weuth ; Zuffer , inžener ; Mathes, Krauman, Pohlidal, Gounerman s soprogo, Korn, Szeps, trgovci; Zdenek s soprogo, uradnik; Gottschel, potovalec, z Dunaja. — Schmierer, inžener, in Leyrer, pristav, iz Beljaka. — Ferdinand in Ivan Salomon iz Pulja. — Simon, nadzornik, iz Maribora. — Rabner in Miiller iž Budimpešte. — Schupfer, trgovec iz Inomosta. — Phiirman iz Oseka. — Windischer iz Brna. — Sing, trgovec, iz Linca. Pri Slonu. Sabotil, trgovec, iz Žatca. — Ilunel, sod. pristav, iz Mikulova. — Pfeiffer, preglednik državne železnice, iz Beljaka. — Lukanitsch s hčerjo iz Celja. — Prager, trgovec; Klein potovalec; Stola, gledališki igralec, s soprogo; Peitl, Premer, trgovca, z Dunaja. — Wortman z Reke. — Buchal, oskrbnik, iz Idrije. — Sebuck iz Budimpešte. — pl. Joly, kapitan, s hčerjo, iz Kremže. — Hoflich iz Malega Lošinja. — Poszod iz Požuna. — Krajnski iz Trsta. Pri Juinem kolodvoru -. Gorečan z Gorenjskega. — Oustrin, poštni uradnik, z rodbino ; Scheidenberg s soprogo '> pl. Wimer, poštni nadkontrolor, z rodbino, iz Trsta. Pri avstrijskem caru: VVauritsch z Dunaja. — Mitver, stavbeni tehnik, iz Zagreba. — Vaupotič, doktorjeva soproga, iz Novega Mesta. — Avsenik iz Begunj. Pri bavarskem dvoru: Zagoričnik in Repič iz Žalca. — Žagar iz Prezida — Koy, trgovec, iz Travnika. — Toplak iz Susma. — Čof z Jesenic. Vremensko sporočilo. Dan Cas Stanje Veter Vreme j Mokrine ! na 24 ur v mm opazovanja zrabomera v mm toplomera po Celzija 20 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. b. zveč. 732-2 728 9 727 4 128 17-6 156 sl. zap. n n oblačno dež n 8-40 dež Srednja temperatura 15'8°, za 1'5° nad normalom Poslano. 470 1 Slavnemu uredništvu »Slovenca" v Ljubljani. Na notico nahaiajočo se pod rubriko »Tihotapstvo in brez-vestnost" mej včerajšnimi dnevnimi novicami usoja si zadruga gostilničarjev in krčmarjev v Ljubljani pripomniti sledeče: Dotični pisec napada na jako čuden način nekatere gostilničarje in krčmarje ljubljanske, da kupujejo meso bolnih živinčet, ki se vtihotaplja v mesto in katero se vsled tega ni pregledalo od zato postavljenih organov. Ako vč dotični gospod o rem kaj pozitivnega, menimo, da mu je prosto, da, celo njegova dolžnost je, javiti to na pristojnem mestu: pri slavnem magistratu ljubljanskem ali pa pri zadrugi sami, ki bi potem gotovo čuvajoč svojo čast in dobro ime, ukrenila potrebno, da bi se tako početje preprečilo. Nikakor pa ni dotični pisec opravičen celo gostiln i-čarsko obrt sumničiti takega nezakonitega početja z besedami: „Da se na drugi strani ne manjka brezvestnih krčmarjev in gostilničarjev, ki kaj slastno kupujejo tako fino blago, je umevno, saj jih je dovolj, ki jim je „g'schaftJ glavna stvar, vse drugo deveta briga". V Ljubljani, dne 21. septembra 1893. Za starešinstvo zadruge gostilničarjev in krčmarjev v Ljubljani: 0 o r z a. 97 gld. 30 kr. Dnč 21. septembra. Papirna renta 5%, lt>% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . avstrijska kronina renti«, 2 JO kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ........ Nemških mark 100....... . 97 05 „ . 117 70 „ . 96 80 » . 982 . 336 75 „ . 126 30 „ . 10 n 027«. — rt 62 n 10 „ Dni 20. septembra. Ogerska zlata renta 4*.......116 gld. 40 kr. Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . . 94 „ — „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 146 „ 50 „ 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 161 „ 50 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194 » 25 „ Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 98 „ 80 „ Zastavna pisma » „ „ „ „ 41/«* 101 „ 10 „ Kreditne srečke, 100 gld.......195 „ — „ St. Genčis srečke. 40 gld.......67 „ 75 » 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 137 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........68 Windischgraezove srečke, 20 gld..........65 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 149 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2880 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 104 Papirnih rubeljev 100......181 50 50 25 25 25 StdT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjše/,a dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E R € T B" IUfolIzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. &JT Pojasnlla v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti B0T naloženih ur 1 nvn 1 c.