http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 19. NOVEMBER 2009 / ŠTEVILKA 835, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR tednik 835 'v 8 9 6 1 2"44067 I ' SINCE 1984 —25 GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN S J*. mn.difMgmS. gsm 041 633 987 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 (3 simobil iko D/"u/ol n/-*Ivo! looooo Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC - voznik viličarja I - upravljalec težke mehanizacije C») IJUDSKA UMVkRZA KOPIrK UNIVtRSUA POPOLARE L'APODISTRIA 05/612 80 03 info@lu-koper.si Pomanjkanje je, kot kaže, bolj zdravo od preobilice Medtem ko svetovni voditelji in predstavniki mednarodnih organizacij iščejo načine kako nahraniti polovico svetovnega prebivalstva, drugo polovico skrbi katera hrana ni zdrava. (Mef) Generalni direktor Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), 71 letni Senegalec Jacques Diouf je pred začetkom zasedanja te organizacije, z enodnevno gladovno stavko izkazal solidarnost s podhranjenimi sveta. Po svetu zaradi lakote še vedno trpi več kot milijarda ljudi. Po podatkih FAO zaradi lakote vsakih šest sekund umre otrok. In tudi pri nas so knjižne police polne poučnih knjig o tem, katera hrana ni primerna za sodobnega človeka, katera je zdrava, katera odveč. In tretjina ljudi istega sveta se izogiba mastnega mesa, preverja izvor jabolk in pomaranč, se na daleč izo- giba fast food lokalov in pravi, da ne je tistega kar ima oči. Del tega sveta pa si tišči prste v usta, ker preprosto ne prenesejo hrane. Kaj mislite, v katerih delih sveta je najmanj anoreksije in bulimije? Ali je torej mogoče res, da je lakota bolj zdrava kot preobilica. Ce bi primerjali število strokovne literature namenjene izbiranju zdrave hrane in tiste, ki govori o tem, kako se je mogoče sploh prehraniti, potem se ve. Lačni očitno vedo, kaj morajo jesti, siti pa tega ne vedo. In so posledično bolni, utrujeni, zavaljeni in še kaj. In ne pomaga jim ne Montinjak niti Sentočnikova. Ali je torej mogoče, da napredek in blagostanje jemljeta zdravje. Če bi sodili po številu bolnic, ambulant in zdravnikov, je tudi to res. In na koncu si zastavimo vprašanje: ali je mogoče, da smo razviti in siti manj odporni od nerazvitih in lačnih? Statistiki bodo rekli da ne, ker seveda imamo v vsakem predalu eno tableto za eno bolečino. Toda, če bi vse Slovence za mesec dni poslali v Sudan, bi se nazaj verjetno vrnil samo Tomo Križnar. In za konec: ali poznate kakšno bolezen, ki so jo k nam prinesli iz lačnega konca sveta? In kaj vse smo jim, namesto hrane, poslali mi. Auguri Madre natura ghe ga da tanta sageza e tanta bontà. Duti i amici sa rispetar e con le donne sa ben lavorar. Chi se trova in sua compania no ze triste ma in alegria. Ghe piasi un bicer de vin bon ma brontola se xe fato col baston. Scolo qua, contento visin ala porcheta che ghe piasi magar sensa forcheta. Vasilij z novo barko Prejšnji teden je naš olimpijec Vasilij Žbogar v družbi številnih jadralcev in novinarjev krstil novo jadrnico razreda finn. Podrobnosti je povedal sodelavcu Branku Vugi. NOVO Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300 Kastracija in sterilizacija mačk 10% POPUST Avto Center Jereb, Izola www.a-jereb.sl @ BANKA KOPER PONEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882 izda-isola ( MA1UDRAC 2 Četrtek, 19. november 2009, št. 835 Druga stran----------------------------------------------------------------- Razbitine in sveče v opomin Na nedeljskem svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč je sodelovala tudi izolska Občina, ki se je tako pridružila akciji “V spomin in opomin”, Spomin je seveda pomemben, a zdaj kot zdaj, je še pomembnejši opomin, V nedeljo je bil svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, in tudi v Izoli, tako kot drugod po svetu, so svojci ponesrečencev, pa tudi prijatelji, znanci in vsi ostali, ki jim ni vseeno, položili sveče v spomin na umrle v prometnih nesrečah. Pobudnik preventivne akcije v naši občini, Almin Huremovič, sicer vodja izolske inšpektorske službe in član izolskega občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, se zavzema za to, da bi znižali dovoljeno količino alkohola v krvi iz sedanjih 0.50g/l na brezkompromisnih 0,00 g/l za vse voznike, ne le za tiste, ki se s cestnoprometnimi predpisi šele seznanjajo, in dodaja, da se bo v ta namen v naslednjih mesecih s strani lokalnih organizacij za preventivo začel izvrševati pritisk na Ministrstvo za notranje zadeve. Ob tem pa pogrešajo še več preventivnih akcij v osnovnih šolah, zato so že apelirali tudi na Ministrstvo za šolstvo in šport. Kljub temu pa v Izoli že sedaj organizirajo kakšnih 15 preventivnih akcij na leto, predvsem v srednjih in osnovnih šolah, med katere spada tudi nedavna preventivna akcija za preprečevanje vožnje z motornimi kolesi po Kosovi ulici, nazadnje pa so se pridružili državni akciji “Bodi previden”, s katero so opozarjali učence v šolah, kot tudi njihove starše in stare starše, na uporabo kresničk in drugih odsevnih materialov, ki zagotavljajo večjo varnost pešcev. Zakaj na cepljenje v Koper? V zadnjih dneh smo v uredništvo dobili celo vrsto vprašanj izolskih občanov, kako to, da morajo na cepljenje za novo gripo v Koper. Vodstvu izolskega Zdravstvenega doma smo naslovili omenjeno vprašanje in dodali, da so do nas prišle tudi govorice, da je koprski Zavod ponudil organizacijo cepljenja tudi drugim dvem obalnim občinam a ga nista sprejeli. Zanimalo nas je, ali je to res in zakaj? Iz Zdravstvenega doma so nam odgovorili, da Zdravstveni dom Izola redno izvaja cepljenje proti sezonski gripi in pnevmokokni pljučnici. Cepljenje opravijo bolniki pri izbranih zdravnikih, po predhodnem dogovoru. Direktorica Gordana Kalan Živčec je še povedala, da “cepljenje proti novi, epidemični obliki gripe, izvaja kot pooblaščena inštitucija Zavod za zdravstveno varstvo Koper, ki je tudi sicer cepilni center na obali za druga cepljenja (npr. proti steklini, klopnemu meningitisu,...). Takšen dogovor smo sprejeli, ker so izkušnje in znanje strokovnjakov ZZV Koper dragocene in zagotavljajo varno in kakovostno izvedbo cepljenja. V dogovoru z njimi smo vam poslali v objavo obvestilo, ki je bilo objavljeno v zadnji številki Mandrača, z vsemi telefonskimi številkami in podatki o načinu naročanja. Dogovor ostalih občin nam ni poznan.” Naj torej ponovimo obvestilo o cepljenju. Začelo se je cepljenje proti pandemski gripi. Glede na to, da se v prihodnjih mesecih pričakuje intenzivnejše širjenje virusa pandemske gripe, je zdaj pravi čas za cepljenje. Prednost pri cepljenju imajo kronični bolniki, kmalu boste na vrsto prišlo tudi ostali. Da bi vsi prišli na vrsto v najkrajšem možnem času, je cepljenje organizirano v več cepilnih centrih. Zaradi lažje organizacije dela vas prosimo, da občani Izole za cepljenje preverijo urnik Pokličite ZZV KOPER, Vojkovo nabrežje 4/a na tel. št.: 05/ 66 30 842 in 05/66 30 800, od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00 ure Prosimo, upoštevajte, da se najprej cepijo kronični bolniki. Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Ze res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni bo za Mandrač napisal o tem, kakšno je življenje tam v primerjavi z življenjem tukaj. Pisal bo o njihovem pa o našem županu, o njihovih in naših komunalnih in drugih težavah in podobno. Pazljivo branje vam želimo Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) KAKO SEM IZDAL NACIONALNI INTERES Nikoli ne veš v kakšno čudno situacijo te spravi življenje. Ali politika. Velja za vse, razen za človeka - politika. Zanj je čudna situacija nekaj normalnega. Človek - politik pravzaprav ustvari takšno čudno situacijo, potem pa navadnemu posamezniku to prepusti v reševanje. On se medtem ukvarja z diplomacijo, z nacionalnimi interesi, nam pa prepusti takšne banalnosti, kot naprimer, kako preživeti in naprej normalno živeti. Ampak, zgodilo se mi je nekaj, kar bi vsakomur vrnilo vero v zdravo, normalno človekovo pamet. Trikrat sem flikal (krpal) zračnico na kolesu, od Izole do Umaga. Poln kufer sem ga imel - kolesa, zračnice, flikic. Na vhodu v Umag je velika OMV bencinska pumpa (črpalka?). Sonček, modro nebo in deset stopinj v senci je na teraso lokalčka pred pumpo (črpalko?) nabasalo tovarnjakarje, ki so telefonarili in pili kave in čajčke. Verjeli ali ne, na pijačo mislim. Bolj veselo, kot sočutno so zijali v kolesarja, ki ob sebi poriva bicikl, prednje kolo s preluknjano zračnico opleta, on pa mrmra dobro znane besede in, ko pride do ograje terasice pred lokalčkom na pumpi (črpalki?), zaprosi enega od tovarnjakarjev, da mu posodi mobitel, da pokliče tisto žensko bitje, ki je zmeraj pripravljeno z avtom rešiti vsakršen kolesarski problem. Prijazni tovarnjakar je bil pripravljen posoditi mobilca, vendar je to pospremil z glasom podobnim Ruplovemu, ali Sanaderjevemu, iz časov, ko je bil slednji še ravnatelj splitskega gledališča in se je s stentorskim glasom drl na Rivi: »Vsi smo mi Norci!«. Vesoljna Slovenija mu je verjela, čeprav je mislil nekaj povsem drugega. Pahorja v tej zgodbi niti ne omenjam, ker je v tistih časih komaj začel mutirati. Skratka, ruplovsko sanaderjevski glas šoferja je glasno povedal pogoje: »V redu, dobiš mobija, če mi daš Piranski zaliv«. »Odnesi ga domov, samo daj ta telefon«. In že sem pritiskal številke, vendar nisem dobil zveze. Potem je on poklical isto številko, pa ni dobil zveze. Tako sva ponovila vajo še nekajkrat in odnehala. »Pa sem res hotel pomagati,« je dejal. »Verjamem«, sem odgovoril, medtem ko me je že dajala slaba vest, da sem tako poceni izdal nacionalni interes. »Ampak, zdaj pa mi vrni Piranski zaliv.« In mi ga je vrnil, na splošno zadovoljstvo ne le tega omizja, ampak vseh okoli zasedenih miz. Sporazum smo zalili z rundo laškega, ne ožujskega, ali karlovškega. Tako smo konkretno dokazali, da s(m)o ljudje boljši od tistih, ki skrbijo za nacionalni interes. Politiki pač varujejo nacionalne in državne interese, ne pa interesov posameznika, državljana. Jebeš posameznike, z njimi je lahko, pa niti veliko jih ni, čeprav je nekje nekdo zapisal, da ni svobodne družbe, brez svobodnega posameznika. Nekdo drug je to bolj konkretno povedal, v nekem res neprijaznem času: »Nemčija ne bo svobodna, dokler vsak Jud v njej ne bo svoboden.« In današnja Nemčija, za razliko od Hrvaške in Slovenije, se tega dobro zaveda. Zapisano je bilo v dimu in se je bralo na nebu iznad krematorija, od Bavarske do ruskih step. Na oblačni, megleni novembrski dan, so se pričele priprave na veseli december. Četrtek, 19. november2009, št. 835 ^ -----------------------------------^— Seja OS ---------------------- Cesta Jagodje ■ Šared menda nima velikega vpliva na okolje Cesta Jagodje - Šared se premika, vendar ne tako hitro, kot bi si lahjko želeli. Občinski svetniki bodo na korespondenčni seji sprejemali predlog sklepa o javni razgrnitvi okoljskega poročila in dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za cesto in kolektor Jagodje - Šared.. V gradivu je med drugim zapisano, da na obravnavanem območju podeželja in v naselju Šared odvajanje fekalnih vod ni urejeno. Za območje Šareda je v končni fazi sprejemanja lokacijski načrt, s katerim bo podana možnost povečanja števila prebivalcev na preko 2000 in uredilo zbiranje odpadnih in fekalnih vod znotraj naselja s predvidenim končnim priključkom na kolektor S. Predvideni posegi obsegajo izgradnjo nove lokalne povezovalne ceste od priključka na hitro cesto (HC, odsek Jagodje Lucija) v Jagodju do lokalne ceste Izola - Korte pred naseljem Šared in izgradnjo prenosnega fekalnega kanala od naselja Šared do Jagodja. Načrtovana lokalna cesta Jagodje -Šared in kolektor »S« bosta skupaj zagotovila ustrezno cestno povezavo Izole z zaledjem in odvajanje odpadnih fekalnih vod iz naselja Šared v mestno kanalizacijo in s končno dispozicijo na centralno čistilno napravo v Kopru. Načrtovana nova lokalna cesta se bo v Jagodju prikljuečvala neposredno v ta priključek Jagodje, na območju pod Šaredom se načrtovana cesta priključuje na obstoječo lokalno cesto Izola - Korte. Priključevanje je načrtovano na vrhu deponije izkopnega materi- ala iz predora na HC na odseku Koper - Izola, ki je določena v državnem lokacijskem načrtu in ki jo že pridno pripravljajo. V času prve obravnave in javne razgrnitve je Ministrstvo za okolje in prostor, z zamujenim zakonskim rokom izdalo odločbo s katero je pripravljavcu (Občini Izola) naložilo izvedbo presoje vplivov na okolje in okoljskega poročila za prostorski akta v pripravi. Občina je medtem sicer vzporedno vodila druge postopke, zdaj pa je dolžna pripraviti tudi javno obravnavo okoljskega poročila, ki je bilo medtem izdelano in dejansko nima nobenih pretresljivih ugotovitev, čeprav gre nedvomno za zelo pomemben poseg v naš prostor. Ker pa je zamujanja z gradnjo te ceste vsem po malem že dovolj bodo svetniki na korespondenčni seji sklep zagotovo sprejeli. Civilna iniciativa ne popušča Tako smo neuradno izvedeli po sredinem srečanju med predstavniki Civilne iniciative in izolskim županom na katerem so predstavnimi CI povedali, da je sodišče zavrnilo njihovo zahtevo po reviziji postopka s katerim je Dars dobil pravico do uporabe stare ceste pri pripravi temeljev bodoče deponije. Pravzaprav niso zavrnili te pobude ampak so jih napotili na pristojno upravno sodišče. Izvedeli smo še, da kakšnega posebnega zbliževanja stališč med Civilno iniciativo in občino ni bilo, tako da bo nadaljevanje del še naprej deležno ostrih pripomb in akcij prebivalcev Šareda in drugih naselij s hriba, (dm) Ali so odškodnine realne? Izolski Komunali, po navedbah vodstva, grozi celo blokada računa, če ne bo pravočasno plačala odškodnin najemnikom lokalov na svetilniku in na malem pomolu. Niti Komunala niti Občina Izola nista posebej pri denarju. Prav zato bi morali na zadnji seji občinski svetniki obravnavati predlog po katerem bi občina omogočila Komunali najem kredita za poplačilo tožbenih zahtevkov, vendar je bila ob tej točki seja nesklepčna, razlog pa ni tičal v tem sklepanju ampak v nespoštovanju poslovnika občinskega sveta o tem, kdo vodi sejo v odsotnosti župana. Na seji je direktor Komunale, Alojz Zorko, sicer predstavil problematiko in rešitev, ki so jo pripravili v sodelovanju z lastnico javnega podjetja. Občino Izola, vendar o sami vsebini svetniki niso razpravljali, nato pa je sledila že omenjena “prisotna odsotnost”. Zdaj so predlog dobili v sprejemanje na korespondenčni seji in sicer z naslednjo vsebino: Občinski svet Občine Izola daje soglasje Komunali Izola, da sklene izvensodno poravnavo v gospodarskem sporu med Komunalo Izola in tožečo stranko, Salija Adnanom s.p., iz Izole za znesek 150.000,00 EUR. Hkrati občinski svet Občine Izola daje soglasje Komunali Izola za najem kredita v višini 528.000,00 EUR za plačilo obveznosti po tožbenih odškodninskih zahtevkih in s poravnavo povezanih stroškov postopkov. Istočasno Občina Izola prevzame obveznosti plačila iz naslova odškodninskih odgovornosti, ko bodo za to izpeljani vsi potrebni postopki za prevzem finančnih obveznosti do tožečih strank: Reni Marič s.p., Salija Adnan s p. in Simon Božič s.p. Preprosto povedano: Občina omogoči Komunali najem kredita, saj ta brez takšne garancije tega ne more storiti, hkrati se občina obveže, da bo od Komunale prevzela prevzela tozadevne finančne obveznosti Komunale v celoti. Korespondenčna seja traja do danes do 12. ure, po nepreverjenih podatkih pa je v zvezi s sprejemanjem takšnega sklepa, med svetniki kar nekaj dvomov. Ti predvsem letijo na račun pravnih zastopnikov občine, ki so pristali na tolikšne odškodnine, ki se marsikomu zdijo nerealne, da o govorici ulice v zvezi s pripravami na volitve ne govorimo. D.M. Reaktor Transparentnost preprečuje širjenje govoric Pred nekaj tedni sem zastavil javno vprašanje direktorju Javnega podjetja Komunala d.o.o. Izola (v nadaljevanju JPK) v zvezi z njegovo pogodbo o opravljanju poslovodne funkcije v JPK, pa še nisem dočakal odgovora. Že leta 2008 je svetniška slupina Socialnih demokratov postavila županu svetniško vprašanje o pogodbi direktorja JPK. Ta je odgovoril, da “ni treba skrbeti, saj je vse v redu.” Mu lahko verjamemo na besedo? Po mojem ne. Gospod Alojz Zorko je 20.1.2009 na delovnem sodišču na vprašanje sodnice (ki ga je opozorila, da mora govoriti resnico), kje je zaposlen, odgovoril, da je zaposlen pri podjetju Te-ring (katerega lastnik ali solastnik je) in po individualni pogodbi pooblaščen kot direktor JPK. Po meni znanih določilih Zakona o gospodarskih družbah, katerega nekateri členi se smiselno uporabljajo tudi v Zakonu o gospodarskih javnih službah (kamor sodi tudi JPK) je določeno, da se smejo za naloge poslovodenja v javnih gospodarskih službah sklepati le pogodbe o delu s fizičnimi osebami. Tako sam ne poznam nobenega primera javnega zavoda ali javnega podjetja z izjemo našega zdravstvenega doma in sedaj tudi JPK, da direktor v njem ni tudi redno zaposlen. Zanimivo bi bilo dejansko stanje primerjati s sklepom Občinskega sveta o imenovanju direktorja JPK. V svojem vprašanju sem tudi poudaril, ali ni tak način zaposlitve namenjen izogibanju izvajanja uredbe vlade o maksimiranju plač direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij v lasti države in občin. Pojavljajo se seveda še pomisleki o konfliktu interesov pri vodenju javnega podjetja in opravljanju del za podjetje, v katerm je gospod zaposlen. Da pa to ni nobena poslovna skrivnost, nam dokazujejo tudi skoraj vsakodnevna obveščanja časopisov in drugih medijev o plačah funkcionarjev, direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij, kar je tudi JP Komunala Izola. Zato ne vem - če je s pogodbo gospoda Zorka res vse v redu - zakaj jo skriva, saj, kolikor vem, je edini, ki je ni dostavil Nadzornemu odboru Občine Izola, kar so storili vsi ostali direktorji javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina Izola. Če je “res vse v redu”, kot pravi gospod župan, je prav, da javnost dobi jasen odgovor o višini stroškov JPK za poslovodenje gospoda Zorko Alojza, zakonitosti pogodbe in členih, ki preprečujejo konflikt interesov. Ne nazadnje je gospod Alojz Zorko ugleden član stranke “Izola je naša”, ki je pred volitvami in po njih nam Izolanom zatrjevala, kako jim je pomembna poštenost, transparentost delovanja in interesi Izole in Izola-nov. Seveda bi pričakoval, da v tem duhu ravnajo tudi vsi njeni člani. Alojz Pečan Denar nima zgodovine----- Delamaris bo izolski toliko kot je zdaj Mehano Še zadnji od izolskih industrijskih velikanov jemlje slovo. Ne dobesedno, saj bo ime Delamaris zagotovo še ostalo, ker nihče ni tako neumen, da bi zavrgel znano in kvalitetno blagovno znamko. In prav to so prvi, podružbeni lastniki Delamarisa in za njimi vsi naslednji, prodajali skupaj z zemljo, stavbami in stroji. Delavci so pač le strošek v tem procesu. ^IL COLLETTIVO 01 LAVORO HA PRESO IN* GESTIONE (jUESTR FABBRICA ADDI 224 1351 E CON CIO REALIZZATO IL MOTTO LE FABBRICHE AGLI OPERAI" DELAVNI KOLEKTIV JE PREVZEL TO TOVARNO DNE 22 4 1951 IN S TEM URESNIČIL «a GESLO,,TOVARNE DELAVCEM" a Da se z Delamarisom nekaj dogaja je bilo moč slutiti že ob dopisu s katerim so občino Izola obvestili, da za selitev prouzvodnje ne potrebujejo celotne predvidene površine v coni živilske industrije (za Drogo), saj bodo del proizvodnje preselili drugam. Hkrati pa so tudi omenili, da jih zanima prostorsko urejanje celotnega območja. Informacija o prodaji Delamarisa perutninarstvu iz Pivke je stvari postavila na svoje mesto. Dela-marisovi izdelki bodo postali del neke druge ponudbe, čeprav zagotovo bodo ohranili ime in okus, saj bodo novi lastniki gotov znali ohraniti in uporabiti desetletja nastajajoči know how te naše ugledne prehrambene tovarne. Dejstva Na spletni strani družbe Pivka perutninarstvo d.d., ki posluje v sklopu poslovne skupine Jata Emona, smo prebrali, da so 13. novembra 2009 podpisali pogodbo o nakupu 100 % deleža družbe Amanita d.d. Slednja je tudi lastnica družbe Delamaris d.o.o. S tem dejanjem bo Pivka v prihodnjih tednih, v kolikor bodo v celoti izpolnjeni pogoji pogodbe o nakupu, postala tudi 100 % lastnik družbe Delamaris. Na končno odločitev o lastništvu bo vplivalo še uradno mnenje Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence. Za nakup bo Pivka, ki namerava ohraniti in vlagati v nadaljnji razvoj proizvodne dejavnosti Delamarisa ter s tem ohraniti delovna mesta v tej družbi, odštela 4,511.823,56 evrov. Obe družbi si obetata dolgoročne strateške sinergijske učinke. Med drugim povečanje konkurenčne sposobnosti na slovenskem in tujih trgih. Pivka ve kaj dela Ob podpisu pogodbe je Janez Rebec, predsednik uprave Pivke, poudaril: “Pivka z vstopom v Delamaris namerava doseči nekaj ključnih ciljev, ki bodo pomembno vplivali na nadaljnji razvoj in uspešno poslovanje ter hkrati s tem tudi dolgoročni obstoj tako Pivke kot Delamarisa. Z vstopom v Delamaris si obetamo pridobitev rentabilnega proizvodnega programa z utrjenimi tržnimi deleži, medsebojni prenos znanja na področju konzervnega programa ter s tem tudi nadaljnji razvoj in po- sodobitev tehnoloških postopkov. Nenazadnje želimo doseči tudi znižanje splošnih stroškov na enoto proizvoda in doseganje boljših finančnih rezultatov ter povečanje obsega in kakovosti proizvodnje.” Delamaris skrivnosten Vojko Maver, direktor Delamarisa, je že vse od sklenitve pogodbe za medije bolj ali manj nedosegljiv, tudi na prošnjo Mandrača, da bi Izolanom, ki so v glavnem tudi zaposleni Delamarisa, povedal kaj več o njihovi prihodnosti, ni bilo odgovora. Za že omenjeno spletno stran pa je povedal: “S skupnim nastopom na trgu, znanjem, razvoju ter stroškovno učinkovitostjo, ki izhaja iz medsebojne povezanosti družb, si bo svoj položaj na strateških trgih lahko dodatno utrdil tudi Delamaris. Pod okriljem Pivke ter s tem tudi poslovne skupine Jata Emona ima Delamaris bistveno večje možnosti za uspešno in učinkovito poslovanje na slovenskem in tujih trgih.” Delamaris ima ime Tako v Pivki kot poslovni skupini Jata Emona menijo, da bi neure-sničitev tega projekta pomenila veliko izgubljeno poslovno priložnost. Seveda se je potrebno zavedati, da je projekt zahteven in bo, od vseh vpletenih strani, zahteval veliko časa in energije. Stojan Hergouth, direktor družbe Jata Emona d.o.o. ter direktor Skupine Jata Emona, v sklopu katere posluje tudi Pivka, meni: “Prepričani smo, da je v danem trenutku sprejeta odločitev za Pivko optimalna in jo v skupini Jata Emona podpiramo. Zavedamo se, da v prihodnjih dveh letih investicija v Delamaris prinaša veliko dela in skrbi, vendar verjamemo, da se bo trud in tveganje, ki ga Pivka v tem trenutku sprejema, poplačal. Blagovno znamko Delamaris bi lahko postavili ob bok uspešnim slovenskim blagovnim znamkam na področju prehrambenih izdelkov, ki so pojem uspešnosti na slovenskem trgu in trgih bivše Jugoslavije. Prepričani smo, da je potencial blagovne znamke in izdelkov Delamaris velik in da bomo to priložnost znali dobro unovčiti.” Kaj pa delavci? Kupci pravijo, da bodo ohranili delovna mesta a bo to zagotovo zahtevna naloga, posebej če bodo del proizvodnje preselili drugam. Toda, ostajajo vsaj javno izražene želje novih lastnikov, saj drugih informacij delavci zaenkrat nimajo. Pred njimi je vesel december, d.m. Rekreacija do pokopališča Na predstavitvi postopkov priprave občinskega prostorskega načrta so pripravljale! tako mimogrede omenili tudi ureditev novega dela izolskega pokopališča, saj bo staro v desetletju ali dveh zagotovo poln o in bo treba pokope opravljati na drugih lokacijah. Tako smo izvedeli, da bo najnovejši del pokopališča umeščen na območje nad obvoznico oziroma v bližino sedanje deponije. No ja, ne bo prav pri deponiji ampak to je objekt, ki je najbližje lokaciji, ki so jo predvideli načrtovalci. Ideja sicer ni nova, saj so o urejanju novega pokopališča na drugi strani obvoznice govorili že pred desetletjem. Verjetno imajo za takšno odločitev tudi ustrezno utemeljitev, vprašanje pa je, če je lokacija izbrana v skladu z vsemi ostalimi prostorskimi nameni. Danes si namreč težko predstavljamo, da bodo morali pogrebci, posebej starejši, najemati taksi za odhod na pogreb, ampak čez desetletje se bo to morda zdelo nekaj normalnega. Reaktor Znanje brez cene V Listi Izolanov smo razočarani. Razočarani, ker nam je vedno bolj vseeno za druge in se vedno bolj borimo le zase. In morda niti mi nismo izjeme, pa vendar smo ob razpravah o proračunu, dolgovih Komunale, cesti Jagodje - Šared ali tlakovanju Sončnega nabrežja ocenili, da se največje nasilje nad Izolo dogaja na gospodarskem področju. Dogaja se že vrsto let, saj smo v slabih desetih letih na cesto poslali več ljudi kot Prekmurje, pa zaradi nas država ni sprejela nobenega interventnega zakona, še več. Niti mi sami v občini nismo sprejeli ničesar. Še izredne seje o težavah izolskega gospodarstva ne zmoremo. Na stari Mehano smo že pozabili, na Polimer tudi, ostanke Opreme so nam pobrali pred kratkim pa nič, novi Mehano je šel v Tajvan pa tudi nič, zdaj odhaja Delamaris pa nihče ne premore niti preprostega vprašanja, zakaj smo zapravili vse ponose izolskega gospodarstva. Pa ne le to. Še bolj kot za zemljišča, stavbe in stroje nam mora biti žal za vsem znanjem, za vsemi tehnološkimi postopki, recepturami in “poslovnimi skrivnostmi”, ki smo jih pod vsako ceno prodali kupcem zemlje, zidov ali strojev. Kdo ve koliko Izolanov se zdaj obrača v grobu, ko njihove arge-te, paštete, juhe, čaje, začimbe, modele vlakcev, številne nagrajene otroške igrače, ribje konzerve, slane sardone in številne druge povsem naše izdelke zdaj proizvajajo ali jih bodo proizvajali in tržili nekje drugje. Medtem pa se tudi mi, politiki na lokalni ravni, ukvarjamo s poslovniki, pravilniki, postopki in počnemo vse, samo da se ne bi soočili z resničnimi problemi naših soobčanov. O nezainteresiranosti oblasti, prejšnjih in sedanje, pa itak ne gre izgubljati besed. Svetnika Liste Izolani Slavko Samotorčan in Drago Mislej MLEKO, MLEKO... Na Rdečem križu Izola imajo na zalogi MLEKO. URNIK: ponedeljek in sreda od 09-12-h. Stanovanja Stanovanja v Livadah bodo jutri dobi a stanovalce Izolska občina je, po številnih zapletih, le začela deliti ključe za 50 neprofitnih stanovanj v bloku v Livadah, ki ga je zanjo zgradilo podjetje Gorica Leasing. Slovesnost ob predaji ključev stanovanj bodočim lastnikom bo jutri, v petek, 20. novembra ob 13.00 uri. Župan Tomislav Klokočovnik bo tako s slovesno predajo ključev takoimenovanih neprofitnih stanovanj le zaokrožil več kot leto dni trajajočo agonijo v zvezi z urejanjem lastniških in investicijskih odnosov med soinvestitorjema. Predvsem pa bo razveselil tistih 50 izolskih družin in posameznikov, ki so bili izbrani na javnem razpisu, poleg tega pa upajo, da bodo občino razveselili še kupci petih največjih, če ne že nadstandardnih stanovanj v naj višjem nadstropju bloka. Kot je znano so rezultati razpisa nekatere tako razjezili, da so grozili z zahtevo po reviziji vseh postopkov, vendar se je kasneje pokazalo, da formalno pravnih napak ni bilo. Seveda so tisti, ki tokrat niso prišli do stanovanj, slabe volje, še bolj pa so zaskrbljeni zato, ker ni čisto jasno, kako bo občina reševala stanovanjske težave občanov v prihodnje. Na občini verjamejo, da bodo prostorske akte sprejemali tako, da bodo na tem območju omogočili gradnjo vsaj še dveh novih neprofitnih blokov. Stanovanja niso nadstandardna Tako je bilo slišati tudi na seji občinskega sveta v zvezi s petimi stanovanji, ki jih bo občina prodala, pripombe pa imajo tudi bodoči lastniki tistih, manj nadstandardnih stanovanj. Po pripovedovanju nekaterih stanovalcev, ki so si stanovanja že ogledali, imajo posamezna stanovanja zelo slabo razporejene prostore, tudi kvaliteta gradnje ni na najvišji ravni. Toda, jutri je fešta in vsaj do sobote je prav, da se vsi skupaj razveselimo tega dogodka, (ur) Reaktor Moje sanje - poceni stanovanje! Člani občinskega odbora SDS Izola pozdravljamo predajo ključev novih neprofitnih stanovanj družinam v Izoli saj menimo, da je urejeno življenjsko okolje osnova za kakovosten razvoj vsakega posameznika. Zavedamo se, da je izolski župan dr. Klokočovnik osebno vložil mnogo energije za razrešitev težav pri pridobivanju uporabnega dovoljenja, za kar mu ob predaji ključev iskreno čestitamo. Žal pa je, po našem mnenju, za poplačilo te investicije izbral varianto, ki je za bodoče iskalce neprofitnih stanovanj skrajno neugodna. Zato se v občinskem odboru SDS ob tem slavnostnem dogodku sprašujemo, kaj bo z ostalimi družinami, ki te sreče ne morejo deliti s tokratnimi prejemniki ključev saj za gradnjo novih neprofitnih stanovanj v Izoli ni več denarja kakor tudi ne gradbenih zemljišč? Po našem globokem prepričanju, tudi te družine, ki se niso uvrstile na listo »srečnežev«, potrebujejo pomoč zdaj, ko otroci še odraščajo in ne šele čez deset let, ko in če bodo zgrajena nova neprofitna stanovanja. Zato mora župan razmisliti o drugačnem načinu pomoči pri razreševanju stanovanjskih težav ekonomsko šibkejših Izolanov. Ta pomoč mora biti takojšnja ter zajeti širši krog prosilcev saj je znano, da je marsikomu težko prositi za pomoč, pa čeprav je do nje bolj upravičen kot posameznik, ki o svojih težavah glasno kriči. Vsekakor pa je lahko gradnja neprofitnih stanovanj v Livadah dobra šola občinski upravi, kako se z občinskim denarjem ne sme ravnati ter razmislek županu o strokovnosti svojih sodelavcev. mag. Radivoj Nardin, 00 SDS Izola Reaktor Odziv na prispevek Brede Pečan, objavljen v Mandraču z dne 12.11.2009 z naslovom: Prihaja čas resnice - ali ga bo Izola dočakala živa in zdrava? Odgovor na žaljiv in zavajajoč prispevek Brede Pečan resnice je lahko pravzaprav zelo, ampak res zelo kratek. Posel z blokom ste začeli vi - vi, Breda Pečan ste objavili javni razpis za poslovni najem (operativni leasing) za večstanovanjski objekt v Livadah v Izoli. In vi ste kakšna dva meseca pred volitvami sklenili drugačno pogodbo od tiste, ki ste jo priložili razpisu. Namesto pogodbe o operativnem leasingu ste pač sklenili soinve-stitorsko pogodbo. V prispevku navajate: »Trditve, daje ‘podražitev’ bloka v dvajsetih letih odplačevanja OGROMNA in STRAHOTNA in da smo si privoščili najeti leasing, kije popolnoma nesprejemljiv...« je torej očitna laž, saj sami sebi demantirate. Zakaj: ker nobene pogodbe o leasingu niste podpisali. Zakaj ne napišete jasno tega, kar je lahko vsakdo, člani občinskega sveta, novinarji in še kdo drug - ki je le malo hotel razumeti in rešiti ta gordijski vozel - znal prebrati. In sicer to, pod kar ste se v letu 2006, nekaj mesecev pred volitvami, podpisali: na 10. strani razpisne dokumentacije je bilo zelo jasno navedeno. Ste pozabili ali pa vam ni bilo všeč, da je nekdo na vam sicer očitno zelo nadležni 13. redni seji občinskega sveta to na glas povedal? Pa napišimo še enkrat: »Predmet javnega naročila je: Poslovni najem večstanovanjskega objekta v Livadah v Izoli na parcelah št. 3196/10 v izmeri 9067 m2, št. 3182/9 v izmeri 3604 m2, št. 3172/12 v izmeri 3083 m2 in št. 3175/3 v izmeri 327 m2 vse k.o. Izola v območju urejanja ZN Livade - zahod (Uradne objave Občine Izola št. 10/04 - območje 83). Naročnik (op. - torej občina) bo izbranemu ponudniku brezplačno predal stavbno zemljišče, ponudnik pa bo moral plačati komunalni prispevek, ki znaša po programu opremljanja 280 mio SIT, naročiti vso projektno in tehnično dokumentacijo, pridobiti gradbeno dovoljenje, zgraditi 50 stanovanjskih enot povprečne koristne površine 60 m2, pridobiti uporabno dovoljenje in pripraviti vso potrebno dokumentacijo za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo.« Če seštejemo: 16.081 m2. Koliko stanovanj že za tolikšno površino? 50. In s to računico si vi upate napisati, da je »z 12 glasovi svetnic in svetnikov svoje UN, svetnice in svetnika italijanske narodne skupnosti, podžupana (in obenem svetnika) brez stranke ter obeh svetnikov liste »Izolani« proti 9 glasovom svetnice in svetnikov SD, dveh svetnikov SJN, enega svetnica DeSUS in enega svetnika liste »Izola zbudi se« aktualni župan dokončno zapravil, uničil, ukinil, preprečil vsem tistim izolskim družinam, ki že leta in leta čakajo na občinsko najemno stanovanje možnost, da bodo v Izoli lahko prišli do njega!« Saj znate brati, kajne. Je bilo potrebno skleniti drugačno pogodbo od tiste, v razpisu - po tistem z računico 16.000 m2 za 50 stanovanj - zaradi bližajočih se volitev? Morda sem hitrega jezika in prostodušen, cinik pa nisem. In šahirati s prihodnostjo ljudi na račun volitev, politične zmage, pozicije v višjih sferah politike, to je bistveno hujši greh kot vsaka beseda. To je navaden cinizem - cinizem politika, ki verjame, da mu je vse vedno dopuščeno, da bo s svojim vplivom prej ali slej vse popravil. Vam mogoče demokracija ni všeč? Bi morali vsi glasovati tako, kot vi - ne SD - menite, da je prav. Od SD ste najdlje vi sami, če poslušam vas ali Boruta Pahorja, kakršnega sem videl in slišal v ponedeljkovi oddaji na TVS, se mi zdi, kot da niste iz iste stranke. Lahko se tudi vprašam o konstruktivnosti opozicije, ki nenehno in vedno napada in glasuje proti. Ali ste mogoče hoteli prepričati bralce in občane s svojim prispevkom v prejšnji številki Mandrača, da te računice ni bilo. Je bila kakšna druga? To veste vi in vaša ekipa. Povejte raje, zakaj sploh je bilo potrebno začeti s postopkom sprememb družbenega plana in zazidalnega načrta, zakaj sploh se je naročilo projekte, ki niso bili v skladu z veljavnimi akti? Ker ste gospa in poslanka, bi bilo zelo lepo, če bi vsaj enkrat vedeli, kdaj je pametneje ne odgovarjati kot napadati tiste, ki zadeve po uradni dolžnosti rešujejo. Želim si, da bi se kot poslanka ukvarjala z zadevami državnega pomena in ne več z nepreboleno izgubo županskega mesta. Vam pa lahko zatrdim, da vseh drugih pogodb, ki so bile sklenjene za različne poslovne najeme - recimo umetne trave, pa parket - ne bom reševal. Ne vem sicer, kako se je tedaj predstavljalo, da bomo vračali parkete po koncu leasinga? Takih pogodb je za kakšnih 900.000 EUR, zadnje pa bomo izplačali leta 2016. Dr. Tomislav Klokočovnik Župan občine Izola Zdravstveni dom Izola Ovadeni zaradi dvojezičnosti Predsednica Nadzornega odbora Občine Izola, Breda Pečan, je tožilstvu, kriminalistom in Kosovi komisiji prijavila sum korupcije pri imenovanju v,d. direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Izola in sum omogočanja pridobivanja premoženjske koristi. Hude obtožbe, ki pa jih bo težko dokazati. Kot je moč razbrati iz omenjene ovadbe je Nadzorni odbor Občine Izola na svoji 9. redni seji, 13. novembra 2009, ob pregledovanju zapisnika 1. izredne seje, na kateri je sprejel sklep v zvezi z opravljenim preverjanjem sklenjenih pogodb o zaposlitvi direktorjev, v.d. direktorjev in ravnateljev javnih zavodov in javnih podjetij v lasti ali solasti občine Izola ugotovil, da se tako predsednik sveta javnega zavoda kot tudi župan občine Izola nista odzvala na vprašanje Nadzornega odbora, ali v.d. direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Izola izpolnjuje pogoj aktivnega znanja jezika narodne skupnosti. Po poslovniku je Nadzorni odbor, “ ko ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje ali prekršek” dolžan uvesti postopek pri pristojnem organu pregona. NO je sprejel sklep, da obvesti o sumu kaznivega dejanja oziroma prekrška pristojne organe: okrožno državno tožilstvo v Kopru, kriminalistično policijo v Kopru in Komisijo za preprečevanje korupocije v Ljubljani. ^1: 1 STE PRIPRAVLJENI NA ZIMO? STORITVE in PRODAJA PNEVMATIK ZA VSE TIPE VOZIL NOVOST - ZAMENJAVA RFT PNEVMATIK ( RFT - prazno vozne pnevmatike ) Ob vsakem nakupu pnevmatik, prejmete tudi PRAKTIČNO DARILO. I/ Ministrica pritrjuje V obrazložitvi so zapisali, da je Nadzorni odbor že pred časom zahteval, da se svet javnega zavoda Zdravstveni dom Izola nemudoma sestane na seji ter preveri, ali v.d. direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Izola izpolnjuje pogoj aktivnega znanja jezika narodne skupnosti. Nadzorni odbor Občine Izola se je glede tega posvetoval s pristojnim ministrstvom in dobil odgovor, da mora. tako direktor kot v.d. direktor javnega zavoda na dvojezičnem območju izpolnjevati ta pogoj. Ministrica Majda Širca je zapisala: POUE 9b, 6310 IZOLA Tel.: 05/61 68 015 www.a-jereb.si « .... AKTIVNO znanje jezika manjšin je zavezujoč pogoj za zasedbo delovnega mesta direktorja oziroma v.d. direktorja javnega zavoda, ki deluje na dvojezičnem območju in katerega ustanovitelj je Občina Izola. V članku časnika Dnevnik pa je, po navedbah predsednice NO, vršilka dolžnosti direktorja izjavila, da aktivnega znanja italijanskega jezika ne obvlada, kot to zahteva veljavna zakonodaja. Poslovodenje ali zaposlitev Nadzorni odbor je tudi ugotovil, da je Zdravstveni dom Izola z vršilko dolžnosti direktorja sklenil pogodbo o poslovodenju in ne pogodbe o zaposlitvi. Iz sklenjene pogodbe ni razvidno, koliko ur na teden mora v.d. direktorice opravljati svoje delo, znano pa je tudi, da je vršilka dolžnosti direktorja redno zaposlena kot predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in torej ne more imeti drugega delovnega razmerja. Zato je razumeti, da je bila pogodba o poslovodenju sklenjena v izogib dvojni zaposlitvi. Možnost nepravilnosti dodatno podkrepljuje dejstvo, da je bila omenjena pogodba označena z oznako »zaupno«, čeprav predstavlja informacijo javnega značaja. Nadzorni odbor v nadaljevanju opozarja župana Občine Izole in predsednika sveta Javnega zavoda Zdravstveni dom Izola, da je pogodba o poslovodenju nezakonita in jo je treba takoj razdreti ter z direktorico skleniti pogodbo o zaposlitvi. Kaj pravijo ovadeni? V občinski upravi so seznanjeni z ovadbo in pravijo, da navedbe ne držijo, saj imajo dokazila oziroma stališče pristojnega organa, ki je nasprotno mnenju ministrstva s katerim operira predsednica Nadzornega odbora. Dodali pa so še nekaj pomislekov: - Po pregledu zadeve je mnenje, da je obveščanje medijev dejansko v nasprotju s Poslovnikom o delu Nadzornega odbora Izola, in sicer 48, členom, ki pravi, da sme NO javnost obvestiti o svojih ugotovitvah takrat, ko je njegovo poročilo dokončno. Informacije, ki so posredovane so namreč neresničene in ne temeljijo na resničnih dejstvih. S strani Zdravstvenega doma Izola smo bili seznanjeni z odgovorom Službe vlade za zakonodajo z dne 22.10.2009, ki je ugotovila po pregledu določb statuta in akta o ustanovitvi, da je potrebno za imenovanje direktorja izpolniti pogoje iz 29. člena statuta, to je - da je oseba državljan RS, da ima dokončano Medicinsko fakulteto in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Ta določila veljajo tudi za imenovanje v.d. direktorja. Nadalje, v.d. direktorica Zdravstvenega doma Izola pri plači ne prejema dodatka za dvojezičnost. - Utemeljitev sklepa NO pa presega njihova pooblastila in temelji le na odgovoru iz rubrike Vaša vprašanja iz revije Javni sektor, ki ga je podalo zasebno podjetje in ne uradna pooblaščena institucija. Na koncu odgovora pa so še zapisali, da je v mandatu predhodne županje prihajalo do izjemnih anomalij v Zdravstvenem zavodu, ko je imel direktor poleg pogodbe o zaposlitvi še podeljeni dve koncesiji na zobozdravstvenem področju. V statutu ZD dvojezičnost ni pogoj Direktor vladne Službe za zakonodajo dr. Janez Pogorelec je na vprašanje, ali je za zasedbo delovnega mesta vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda na območju, kjer živi italijanska narodna skupnost, zavezujoč pogoj aktivno znanje jezika narodne skupnosti, podal naslednje mnenje: Po pregledu določb statuta in akta o ustanovitvi vašega zavoda ugotavljamo, da je za imenovanje direktorja zavoda v skladu s statutom treba izpolniti pogoje iz 29. člena, tj. da je oseba državljan Republike Slovenije, da ima dokončano medicinsko fakulteto in najmanj pet let delovnih izkušenj. Pogorelec je dodal, da je imenovanje direktorja določeno podobno, torej sta bistvena pogoja za imenovanje za direktorja izobrazba in delovne izkušnje, ne glede na to, kje v Republiki Sloveniji se javni zdravstveni zavod nahaja. Glede vršilca dolžnosti direktorja posebnih določb ni, vendar velja, da je treba uporabiti enaka merila, kakor veljajo za imenovanje na mesto, na katerega se kot vršilec dolžnosti imenuje, v obravnavani zadevi torej na delovno mesto direktorja. Nikakor za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja ne morejo veljati strožji pogoji kot za imenovanje direktorja. Glede na to, da v konkretnem primeru aktivno znanje italijanskega jezika ni pogoj za zasedbo delovnega mesta direktorja tudi ne more biti pogoj za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja. In tako smo prišli do ugotovitve, da statut javnega zavoda Zdravstveni dom očitno ne spoštuje ustavnega določila, ki govori o uradni dvojezičnosti na narodnostno mešanih območjih. Bodo vpleteni spremenili statut ali čakali na volitve? A.M. Teden starejših občanov Šolsko leto se v tretjem obdobju začne nekoliko kasneje Začelo seje šolsko leto za člane Univerze za tretje življenjsko obdobje. In ponovno se bo našlo nekaj, za vsakogar. Andragoško društvo Morje, Univerza za tretje življenjsko obdobje, s sedežem v Gregorčičevi 21, je začelo novo študijsko leto. Društvo se financira samo, s članarinami, donacije so minimalne, zato je večina dejavnosti plačljivih. Slušateljem smo letos ponudili nekaj novosti, žal pa nekaterih aktivnosti ne bomo mogli izpeljati, zaradi premajhnega števila prijavljenih. Dogovorili smo se, da naj bi skupino sestavljalo najmanj dvanajst članov, lahko pa jih je manj, če se tako dogovorijo v skupini. Kot novost, v okviru krožka Ročna dela, deluje brezplačna delavnica, kjer šivamo punčke iz cunj za Unicef. V polnem teku so tudi vse ostale dejavnosti. Tako so si pohodniki, ki se dobivajo ob četrtkih, ogledali marsikateri skriti kotiček našega zaledja. V sklopu umetnostne zgodovine smo izvedli že dve strokovni ekskurziji. Na prvi smo obiskali Chioggio, Pellestrino in Sottomarino, na drugi pa Prem, grad Snežnik, videli smo maketo Cerkniškega jezera in še kaj. Pevska skupina je ob tednu starejših občanov v Domu upokojencev zapela nekaj pesmi, katerim so pritegnili tudi prisotni. Poleg že omenjenih so najbolj obiskane in aktivne še dejavnosti digitalna fotografija, slikarska šola, računalništvo, jezikovne delavnice, zeliščarstvo in telovadba. Zelo zanimivo predavanje na temo dedovanje, prenos lastništva na dediče pa nam je pripravila notarka Mojca Tavčar Pasar. Fantazijo in ročne spretnosti bomo razvijali ob izdelovanju novoletnih voščilnic 20. novembra ob 16.00, na sedežu društva. Migrena, ki ne pojenja? Pogosti glavoboli? Medicinski pripomoček CEFALY blokira in prepreči migrenske bolečine in glavobol, zmanjša učinke stresa in sprošča. Učinkovitost in varnost potrjujejo medicinske študuje, certifikati CE in ISO ter zadovoljstvo vedno večjega števila uporabnikov. Prepričajte se tudi sami. Vabljeni v sredo 25. novembra v Revito na brezplačen 20-minutni individualni preizkus in predstavitev. Za brezplačen preizkus je potrebna predhodna prijava na telefon 05/6404064. Vljudno vabljeni! Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 ________________ sreda: 8.30 -15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00 Smo tudi člani mreže slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje, pri čemer se je na sestanku njihovega sveta izkazalo, da smo na pravi poti. Za še večjo strokovnost se bodo mentorji in animatorji v kratkem udeležili usposabljanja v Ajdovščini. Zadovoljni smo, da se je tudi v tem študijskem letu število članov povečalo, v naše vrste pa vabimo vse tiste, ki želijo še kaj narediti zase, pa ne le zase. (tel. 051 447 856). Za upravni odbor N.Š. Vabimo vse člane Dl Izola, da_se prijavijo na razpis za KORIŠČENJE PROGRAMA OHRANJEVANJA ZDRAVJA V OBJEKTIH ZDIŠ ZA LETO 2010. Prijave sprejemamo od 11. novembra do 20. decembra z obrazcem, katerega pridobijo na sedežu društva vsako sredo. Razpored kapacitet je na vpogled na oglasni deski pred društvom. predsednica Dl Izola Jolanda Desk 3 Indijska kuhinja Kuharski tečaji z degustacijo indijske hrane. Število udeležencev: 5 -10 Cena: 12 EUR/osebo Pričetek v novembru, ko se zbere dovolj prijav. info: Barbara, tel 040 385 529 Sasikala, tel 051 266 387 Reaktor ZAKAJ - ZAKAJ - ZAKAJ ? Kolikokrat se lahko vprašamo zakaj imamo društva za zaščito živali, zakaj imamo zakone kot je ta ki pravi:« Mučenje živali (fizično, psihično, zanemarjene živali in drugo je človeka nevredno dejanje in je kaznivo po Zakonu o zaščiti živali Uradni list RS in se po 342 členu kazenskega zakonika kaznuje tudi z zaporno kaznijo). ZAKAJ imamo take zakone če jih pa ravno osebe ki so poklicane, da te zakone varujejo, ZAKAJ prav ti ljudje kršijo zakone ki jim omogočajo poklicno delovanje; ZAKAJ prav ti jjudje tega ne spoštujejo. Tako smo lahko v MANDRAČU prebrali, da je skobec umrl brez veze. Pa če bi le umrl namesto da je to doživel v največjih mukah pod roko tako krutega mučitelja ki je po skoraj šestih letih bil oproščen od sodnika ki bi po zakonu MORAL in bil DOLŽAN kaznovati tako krutega rablja. Vsi ki smo člani društev za dobrobit živali pa naj verjamemo v zakone katere prav ljudje poklicani za varovanje z uradnim listom predpisanih zakonov tako nesramno kršijo. In kot nalašč so te dni časopisi polni člankov o zastrupljenih mesnih polpetah ki so in še uničujejo živali ki se ne morejo braniti same. Res policija naj bi izsledila tako krutega človeka in ga predala sodniku ki ne pozna niti tistih zakonov ki bi jih po službeni dolžnosti moral zastopati in odgovorno kaznovati tako zahrbtne morilce. Njemu ki je po izredno delovnem času skoraj šestih let oprostil mučitelju in morilcu SKOBCA bi priporočil, da se vključi v društvo za dobrobit živali in bi tako imel pri sebi člansko izkaznico društva s katere bi lahko prebral zakon po katerem bi lahko vršil zaupane mu naloge zakonodaje. Ko sem pred časom obiskal Sveto goro na Goriškem me je pred cerkvijo presenetil napis »PSOM NI DOVOLJEN DOSTOP DO CERKVE« in ko se je prikazal frančiškan sem ga vprašal zakaj tak napis? »Ker pač psi niso čista bitja« »Toda tudi živali in prav tako tudi pse je pač ustvaril BOG in prav Vi bi morali spoštovati tudi njegovo voljo!« Občutek imam in prepričan sem v to, da si tudi razne vrste ljudje lahko podajo roko, pa čeprav so poklicani zato, da svoje roke uporabijo v pravične namene tudi za živali ki se reve ne morejo braniti same. Član društva za dobrobit živali-lzola Anton Pavlovčič KAPUČINO -mtEZSMM Namiznoteniški ples v Arrigoniju Nogomet Liga MNZ Koper Ilirska Bistrica:Dragonja 7:0 (6:0) Železničar:Košana 0:2 (0:1) Portorož Piran:Plama Pur 7:2 (3:0) Jadran PMahnič:Gažon 1:1 (0:1) Korte Avtoplus:MNK Izola 2:3 (1:3) Rakek:Tabor Sežana 2:5 (0:5) Korte Avtoplus : MNK Izola 2:3 (1:3) Strelci: 0:1 - Božič Rok (14’), 0:2 - Šahinovič Elvis (20’), 0:3 - Ša-hinovič Elvis (24’), 1:3 - Štamp-fer Miroslav (33’, llm), 2:3 - Meš Dragan (73’) Malija, 15.11.2009 ob 14.00, gledalcev 120 Korte Avtoplus: Sirotič Elvis, Čamdžič Admir, Čatič Alen, Val-devit Luca (Pucer Aleš 29’), Del-giusto Valter, Breč Boštjan, Dobrin Mitja, Štampfer Miroslav, Davidovič David (Meš Dragan 46’), Pahor Rok, Rihter Andrej (Pahor Grega 78’) MNK Izola: Mustafič Hamid (Kovač Patrik 40’), Hoti Alban, Pavlovič Sandi, Božič Rok, Mar-šič Matija, Cavar Darko, Frangeš Tilen (Mikac Gregor 78’), Kalu-der Patrik (Milič Boris 52’), Sto-jadinovič Milojica, Šahinovič Elvis, Hasanagič Elvis (Marjanovič Aleksander 73’) Naslednji krog Košana: nedelja, 22. 11. 2009 ob 14.00 Košana: Korte Avtoplus Izola: nedelja, 22. 11. 2009 ob 14.00 MNK Izola: Cerknica Mlajše selekcije 2. SML - zahod Kamnik : MNK Izola 0:2 (0:1) Strelci: 0:1 - Gavrič Sanjin (12’), 0:2 - Gavrič Sanjin (52’) Kamnik, 15.11.2009 ob 14.00, gledalcev 60 MNK Izola: Čatič Dinko, Juriše-vič Anton, Ivančič Luka, Indjič Robert, Božič Andrej, Štulac Matija, Lulič Razim, Gunjač Alen, Zemljak Matej (Rupnik Domen 80’), Gavrič Sanjin (Kljajič Dejan 86’), Koščak Nandino (Poletti Gregor 68’) 2. SKL - zahod Kamnik : MNK Izola 0:11 (0:6) Strelci: 0:1 - Maver Luka (6’), 0:2 - Simčič Matija (13’), 0:3 - Simčič Matija (24’), 0:4 - Maver Luka (27’), 0:5 - Maver Luka (30’), 0:6 - Maver Luka (33’), 0:7 - Vatovec Rok (45’), 0:8 - Simčič Matija (55’), 0:9 - Simčič Matija (69’), 0:10 - Simčič Matija (71’), 0:11 -Simčič Matija (79’) Kamnik, 15.11.2009 ob 12.00, gledalcev 60 MNK Izola: Koprivec Alen (Vuk Domogoj 50’), Radolovič Tim, Šebalj Mitja, Milanič Mario, Vatovec Rok, Ceh Gregor (Stojano- vič Nikola 50’), Maletič Željko, Ibradžič Amir (Lipovac Emanuel 41’), Simčič Matija, Čatič Sean (Tuljak Dyego 50’), Maver Luka (Tadič Željko 58’) Liga MNZ Koper - U14 Piama PunMNK Izola 1:1 (0:0) Liga MNZ Koper - U12 Korte Avtoplus : MNK Izola 1:5, 0:3, 0:6, 0:3 Liga MNZ Koper U10 Mladi Asi:Korte Avtoplus 1:5 (1:2) Izola B:Luka Koper C Preložena Izola A:Jadran Dekani A 4:0 (1:0) Futsal l.SFL Izola:Pekarna Duh 4:4 (2:1) Celjska ekipa, novinci v prvoligaškem prvenstvu. Pekarna Duh, so prav v Izoli, nepričakovano (za Izolane) osvojili svojo prvo točko in to z zadetkom, ki so ga dosegli v zadnji minuti srečanja. Pred tem so Izolani vsakokrat vodili a so gostje tudi vsakokrat izenačili. Ko je Hrvatin dosegel svoj drugi zadetek in povedel Izolane s 4:3 se je zdelo, da bodo gostje le popustili. Vendar se to ni zgodilo in prav v zadnji minuti je njihov najboljši igralec, Milan Adrinjek dosegel izenačujoč zadetek in pokvaril še eno praznovanje na tribunah. Izola, športna dvorana, gledalcev: 300 Strelci: 1:0 [14] Tine Kapun, 1:1 [18] Matic Hudarin, 2:1 [18] Draženko Vujič, 2:2 [25] Milan Adrinjek, 3:2 [26] Marko Hrvatin (6m), 3:3 [27] Tadej Čretnik, 4:3 [29] Marko Hrvatin, 4:4 [40] Milan Adrinjek Igralec tekme: Valdi Lakošeljac, vratar tekme: Zoran Štampfer Pokalni poraz V pokalnem tekmovanju Select so v torek popoldne odigrali četrtfinalne obračune, na vseh treh odigranih tekmah pa so slavili favoriti. Tekma med Litijo in Izolo se je, po polčasu brez za- detkov, v nadaljevanju končala krepko v korist domačinov, ki so slavili z visokih 8:1. Rokomet 1. A SRL - ženske ŽRK Izola - Celje Celjske mesnine 36:34 (19:20) Izola: Škrbec^ Benčič 8, Derdaj 1, Barič, Cuder Škrbič, Barišič 2, Sreč-kovič, Poljšak, Marjanovič 1, Baj-raktarevič 6, Poropat 2, Hrnjič 10, Petojevič 8, Poljak. Izolanke so že drugič razveselile svoje navijače. Tokratna zmaga je še posebej sladka, saj so si jo pri- POGLED. S STRANI iše: Žarko Kovačič Ob domačih nastopih so naše ekipe nastopale tudi v evropskih tekmovanjih. Velenjčanom v ligi prvakov ne gre, med tednom so izgubili v Nemčiji. Popravni izpit bo v nedeljo v Velenju, toda naše prvake načenjajo finančni problemi. Ekipa Krima nadaljuje z dobrimi igrami in zmagami. Trenutno vodijo v skupini in imajo zagotovljeno tudi napredovanje. Vse postaja že »normalno«, veliko več pa pomeni to, da ima vsaka tekma novo junakinjo. Nekateri že napovedujejo čase, ko je ekipa slavila evropski naslov. Evropi so se predstavili tudi Celjani in Trebanjci. Pivovarji so doma visoko premagali ekipo Zaporožja in si zagotovili napredovanje. Ekipa Trebnjega je gostila romunsko ekipo Sport Resita. Zmaga s štirimi goli razlike jim verjetno ne bo zadostovala za napredovanje. Koprski Cimos bo konec tedna odigral obe tekmi na Bonifiki. Glede na to, da so Madžari pristali, da se obe tekmi igra v Kopru nimajo ambicij za napredovanje. borile v zaključku srečanja, potem ko so pred tem zaostajale že za pet zadetkov. V prvem delu so Izolanke delale precej napak v napadu, za nameček pa tudi vratarki Srečkovičevi ni šlo. Gostje so bile v prednosti, a so domačinke zlasti na račun Hrnji-čeve ob premoru uspele znižati zaostanek na minimum. Kljub dokaj izenačeni igri so Celjanke v nadaljevanju kaznovale napake v domači obrambi in znova povedle, tokrat kar za pet golov. (26:31). Deset minut pred koncem pa so gostiteljice vključno z vratarko Srečkovičevo prebudile in zaigrale kot prerojene ter z odločnejšim nastopom prišle do prednosti in novih točk. Izola je na šestem mestu, 2. decembra pa odhajajo h Krimovkam. BV LB SRL-moški Istrabenz plini Izola - Alples Železniki 27:30 (12:13) Izola - Gregorič, Jurič, Cencič 2, Ponikvar To., Markovič 2, Ožbolt 2, Stepančič 4, Selišnik 1, M. Kleva 4, Zirdum, Klobas, Cosič 4, Vukovič 4, Ponikvar Ti., Redič 3, Fidel. Naši fantje ostajajo še brez domače zmage. Tokrat so se jim izkazovale možnosti vsaj za točko, a se ni izšlo. V prvem delu so se domačini tudi na račun dobrih obramb vratarja Klobasa enakovredno kosali s tekmeci. Sodnika sta - tako kot v prvem, tudi v drugem delu nekajkrat oškodovala Izolane, ki so zaradi slabo izkoriščenih napadov postopno izgubljali stik s Celjani. Dve minu- V 1A moški ligi je ponovno grmelo. Presenečenje v Slov. Gradcu, domači Prevent je premagal ekipo Slovana. V Kopru so vsi z zanimanjem pričakovali nastop slovenskih prvakov in pa domače ekipe z novim trenerjem. Cimos je' pod vodstvom Fredija Radojkoviča visoko premagal Gorenje. Bistvenih sprememb v igri ni bilo opaziti, Fredi je igralcem »dovolil«, da igrajo rokomet. Ekipa Gorenja pa vseh tekmah že kaže prve znake utrujenosti in bojim se, da bodo naslov težko obranih. Ekipi Cimosa bo sedaj lažje slediti Celjanom, katerim vsi pripisujejo največ možnosti za nov naslov. Časa je še veliko in tudi veliko stvari se še lahko spremeni. Dekleta so odigrala sedmo kolo prvenstva. Krim potrjuje napovedi o novem naslovu, za podprvaka se borijo Olimpija in Zagorje. Našim kot novinkam gre dobro. V soboto so po dobri igri premagale Celjanke. Kljub zaostanku so ob dobrih obrambah Srečkovičeve in »prebujeni« Hr-njičevi vknjižile nove točke. V naslednjem kolu bodo gostovale pri Krimu. Za izolske rokometaše ostaja domača rokometna dvorana zakleta. Tudi v sedmem kolu jim ni uspelo zmagati. Morda bi igralcem bolj odgovarjalo, da jesenski del prvenstva samo gostujejo. Možnosti za osvojitev točk bi bile večje. ti pred koncem so sicer naši fantje znižali zaostanek s petih na zgolj en zadetek (27:28), vendar so gostje z dvema zaporednima goloma preprečili možnost preobrata. Izola je na predzadnjem, enajstem mestu. V petek gostujejo pri Kočevju, ki ima doslej več uspeha kot Izola, vendar bi morda naši z brezkompromisnim nastopom lahko iztržili točko ali kaj več. BV Mlajši dečki boljši od Kozine Najmlajši izolski rokometaši so v 2. krogu državnega prvenstva prikazali všečno igro ter zasluženo premagali vrstnike s Kozine z rezultatom 28:23 (16:9). Bolj kot končni izid veseli borbenost teh mladih rokometašev ter pripadnost izolskemu dresu. Le upamo lahko, da bodo prizadevnost na treningih in obnašanje na igrišču posnemali tudi starejši izolski rokometaši. Tokrat so za Izolo prvič zaigrali Erik Božič, Tilen Ko-darin, Adis Mulalič ter Erbahan Ju-sufoski. Vsem je trener ponudil tudi nekaj minut na igrišču, „Kanče“ pa je svoj krstni nastop kronal s prelepim zadetkom. Mlajši dečki RD Izola: Vid Glavič, Noel Vasiljkovič, Matevž Kovačič, Miha Podobnik, Erik Tisnikar, Matjaž Cergol, Beno Jagurdžija, Patrick Golič, Kevin Božič, Filip Madžarevič, Tej Jenko, Arnes Mehinagič, Erik Božič, Tilen Kodarin, Erbahan Jusufoski, Adis Mulalič; trener Branko Franovič. Namizni tenis l.SNTL - članice Arrigonkllirija 5:1 V 6. krogu so članice igrale doma proti ekipi Ilirije iz Ljubljane. Izo-lanke so popolnoma opravičile vlogo favoritinj in prepustile nasprotnicam vsega en dvoboj. Po dve zmagi sta za ekipo prispevali Jana Ludvik in Kristina Rahotin eno pa Kristin Fatorič. Po šestih krogih ekipa Arri-gonija brez poraza zaseda tretje mesto za ekipo Interdiskonta iz Raven na Koroškem in za ekipo Iskre Av-toelektrike iz Vrtojbe. Katarina Sterchi prva v Varaždinu Od petka do nedelje je v Varaždinu potekalo 39. odprto mednarodno prvenstvo v kadetskih kategorijah na katerem so nastopili tekmovalci in tekmovalke iz štirih držav , skupno preko 400 udeležencev. V kategoriji do 10 let je bila prepričljivo prva Katarina Sterchi. V finalu je 3:1 premagala Niko Naglič iz Mute. Vsekakor je ta rezultat lepa spodbuda za delo naprej saj ponavadi pomeni začetek uspešne namiznoteniške poti. Erik Paulin je za uvrstitev med 8 najboljših izgubil 1:3 v enkovrednem boju proti finalistu Darku Jorgiču iz Hrastnika. Ostaja pa še naslednjo tekmovalno sezono v kategoriji do 12 let tako, da bo imel ob dobrem delu lepe možnosti za izboljšanje rezultata. Kick boxino Med nosilce medalj na letošnjem odprtem prvenstvu Slovenije v kic-kboxingu, sta se vpisala tudi Izola-na. V soboto 7. novembra je bil v Zagorju že 26. mednarodni odprti turnir v kickboxingu, imenovan Slovenia Open, ki je tudi tokrat privabil nekaj manj kot 500 tekmovalcev iz 48 klubov, iz 9 držav. V kadetski konkurenci, v semi con-tactu, je v kategoriji do 69 kg prvo mesto osvojil Jaka Hudales. Do medalje je prišel s tremi zmagami, v finalni borbi je slavil zmago nad hrvaškim tekmovalcem Opsiva-čem. Nastopil je še v drugi, nižji kategoriji, do 63 kg, kjer se je z dvema zmagama uvrstil v finale. Tu se je srečal s svojim starim znancem Zajcem. Po izenačeni borbi v regularnem delu, je v podaljšku izgubil, tako, da je tu pristal na 2. mestu in postal eden izmed redkih tekmovalcev, ki so osvojili medaljo v dveh kategorijah. V isti disciplini, do 28 kg je nastopil Sebastijan Lazar, ki pa ni imel sreče, saj je že v prvem kolu naletel na izkušenejšega tekmovalca, tako da je moral priznati premoč in s tem ne napredovanje v naslednje kolo. Do 69 kg, med kadeti, se je boril za uvrstitev v nadaljevanje Anže Zajc. V samem začetku borbe, je imel nekoliko prevelik rešpekt do nasprotnika, kar se mu je maščevalo v nadaljevanju borbe. Tako, da do konca borbe, ni uspel nadoknaditi zaostanka in s tem napredovanja v 2. kolo tekmovanja. Med mladinci, do 69 kg je nastopil Alex Čehič. V drugem delu borbe, je prejel premočan udarec, tako da mu sodniki niso dovolili nadaljevanja borbe. V članski konkurenci, v light con-tactu, do 63 kg je tokrat prvič nastopil do včeraj mladinec, Andrej Škergat. Po suverenih zmagah v prvih dveh kolih, se je uvrstil v finalno borbo, kjer se je srečal z Ge-renčinom iz Pule. Pq_ vsestranski izmenjavi udarcev in Škergatovim pritiskom, nasprotniku ni preostalo nič drugega, kot samo predaja. Tako je Škergat vknjižil prvo zlato medaljo med člani. Do konca letošnje tekmovalne sezone, čaka nekatere tekmovalce še vpoklic v reprezentanco in nastop na drugem delu svetovnega prvenstva, ki bo potekalo od 23. do 29.11.2009 v bližnjem Lignanu (I). Za zaključek, pa še nastop na odprtem prvenstvu Hrvaške, v Pakracu. Kegljanje V zadnjih dveh krogih lige sta izolski ekipi iztržili maksimalno število točk. V 7. krogu sta igrali obe ekipi doma. Moški so s 6 : 2 oziroma 3395 : 3283 v obalnem derbiju premagali Adrio iz Ankarana. Pri domači- nih sta tokrat dobro zaigrala Gorjup z 602 p.k. in Širca z 598 p.k.. Dekleta so gostila 2. ekipo Trebenj in po pričakovanju zmagale z rezultatom 6 : 2 oziroma 3249 : 3023. Pri domačinkah sta dobro zaigrale Stegovčeva z 577p.k. in Miheličeva z 571p.k.. V 8.krogu so izolani gostovali pri vedno neugodni Lokomotivi v Ljubljani in zmagali s 5 : 3 oziroma 3234:3133. Na zahtevnem kegljišču sta dobro zaigrala Kumar z 588p.k. in Košpendaz 567p.k.. Dekleta so tudi tokrat igrala doma in premagala ekipo Medvod z 6 : 2 oziroma 3201: 3023. v domači ekipi je bila tokrat izredno razpoložena Stegovecz 606p.k.. Lestvica moški: 1. Izola 16, 2. Jesenice 11, 3. Slavija Štojs 10,4. Cal-cit 10, 5. Pivka 8, 6. Lokomotiva 8, 7.Bela krajina 7, 8. Coma 5, 9. Novo mesto 5,10. Adria brez točke; Lestvica ženske: 1. Koper 10, 2. Pivka 9, 3. Eta II. 9. 4. Izola 8, 5.Novo mesto 7, 6. Kočevje 5, 7. Medvode in 8. Trebnje brez toč; V soboto gredo dekleta v Novo mesto, moški pa doma ob 17.oo igrajo z ekipo Slavije Štojs! (g.g.) Jadranje Vasilij splovil finna Vasilij Žbogar je v soboto pred matičnim klubom Burja v Izoli splovil novega finna. Beli enosed je najnovejši model finna, katerega kalup je izrisal trikratni olimpijski prvak Ben Ainslie. Izdelan je bil v proizvodnem obratu na Češkem, novost pa je vgrajen digitalni kompas. Na trup, ki je plod dela številnih strokovnjakov in raziskav, je Vaško pritrdil švicarski jambor, veter pa bo lovil v jadra, krojena v Veliki Britaniji. Za vse našteto je moral Žbogar odšteti 22.000 evrov. »Ta krst je bil zame nekaj posebnega, najbolj pa me veseli, da je botra jadrnice moja mama Dragica, po kateri je tudi dobila ime,« je prisotnim na splovitvi navdušeno razlagal Vasilij. Novo plovilo naj bi Vasilij uporabljal izključno na tekmovanjih (sam čoln naj bi zdržal 2-3 leta, medtem ko bo za londonske OI potreben nov), na treningih pa bo do nadaljnjega jadral z izposojeno. To mu je odstopil aktualni evropski prvak Ivan Kljakovič Gašpič, ki mu pomaga tudi pri iskanju optimalnih nastavitev, česar Vasilij na laserju ni bil vajen početi. »V petek sem iz Anglije dobil jadra, tako da imam sedaj tri različne komplete; za lahek in močan veter ter za mešane razmere. Jadra moramo sedaj prilagoditi jamboru, kar je potrebno delati vsak dan. S tem se srečujem prvič, zato upam, da bo pred tekmo v Španiji že vse postorjeno,” pravi srebrni olimpijec, ki se bo na novoletno regato v španskem Palamosu pripravljal v Splitu. Po tem bo vadil na francoskem otoku Les Ambiez in se skušal udeležiti čim večjega števila tekmovanj. Zanimivo je, da se oba slovenska potencialna olimpijca v tem razredu, Vasilij Žbogar in Gašper Vinčec vztrajno izmikata medsebojnim srečanjem na regatah in tako bo, medtem ko bo Vasilij v Palamosu Gašper jadral v Ameriki. Očitno bo boj za eno olimpijsko vozovnico v tem razredu še zelo napet. Trenutno je Gašper še v prednosti, saj je stari maček tega razreda in najvišje uvrščen slovenski jadralec na jadralskih lestvicah. Orel prvak v razredu J/24 Društvu vodnih športov Skipper Marina je v nedeljskih sapicah uspelo izpeljati državno prvenstvo razreda J/24. Osvojil ga je Jure Orel. Mariborčanom je zadostovalo skromnih 5 vozlov vetra za izpeljavo dveh regat, potrebnih za veljavno prvenstvo. Obe tekmi, odjadrani v izolskem zalivu, je dobil Jure Orel s pomočjo Mitje Simčiča, Aleša Bož-nika, Karla Hmeljaka in Liama Orla. Drugo mesto je pripadlo domačinu Juretu Žbogarju s posadko Luka Košir, U. Ravnikar, Robert de Lucia, Alan Mahne Kacin, tretje pa prav tako dobri poznavalki vetrovnih pasti pred Izolo, Vesni Deklevi Paoli. Trikratna olimpijka si je za nastop izbrala izključno žensko družbo v sestavi Katarina Kerševan, Lena Ko-ter, Alja Černe in Špela Puh. Dopolnilo Prejšnji teden sem pri naštevanju vseh sponzorjev in donatorjev pri organiziranju balinarskega turnirja, pomotoma izpustila Lekarno San Simon in Center za šport in kulturo občine Izola. Prizadetim se opravičujem. Nadja G. Ne le nogmetni pogovor Zdaj iščejo že štirinajstletnike Branko Zupan je nogometaš a ni eden tistih, ki znajo skupaj sestaviti le dva ali tri naučene stavke. Zupan je bil reprezentančni igralec in je diplomant fakultete za šport, dolgoletni selektor in zdaj trener Izole. Izolski nogomet je v zadnjih letih doživel mnogo padcev. Mnogo več, kot bi jih bilo po vsej verjetnosti potrebno. Od zadnjega, tistega, ki se je zgodil, po nekaterih virih tudi nič kaj nepričakovano, potem ko se je prejšnja uprava dogovorila za združitev (in posledično, skupnim razpadom) z drugim koprskim klubom Bo-nifika, je minilo slabo leto. V tem letu se je uprava kluba še enkrat več zamenjala, na njeno čelo pa je prišel Damjan Kreslin. S prihodom nove uprave se je na mesto trenerja vrnil stari znanec izolskega, pa tudi slovenskega nogometa Branko Zupan, nekdaj odlični, tudi reprezentančni vratar, danes pa priznani nogometni strokovnjak, ki je diplomiral na športni fakulteti, in to v času, ko je še aktivno igral v nekdanji drugi Jugoslovanski ligi. In ravno z njim smo se pogovorili o prihodnosti izolskega nogometa, in o vsem, kar se ga tako ali drugače dotika. - Letos ste sprejeli vodenje članske izolske nogometne ekipe, in to ne prvič. - Res je. Nazadnje sem izolske člane vodil pred kakšnimi sedmimi leti, ko smo si tudi priborili napredovanje iz četrte v drugo slovensko ligo, poleg tega pa sem lani pol leta vodil izolsko U-14 ekipo, s katero smo se uvrstili v Slovensko ligo, vmes pa sem imel tudi mladince. - Ste tudi priznani trener mladinskih selekcij. - Ja, čeprav trenersko pot sem začel s člani. Leta 1996 sem najprej treniral ekipo Kopra, nato člane Nove Gorice, pa Triglava, ko je še bil v prvi ligi. Nato sem se vrnil v Koper, s katerim smo prišli iz druge lige v prvo, nato pa sem prišel prvič v Izolo. Leta 2002 sem začel delovati na Nogometni zvezi, kjer sem vodil različne mladinske reprezentance, od U-15, pa do U-21, tako da sem šele takrat dejansko začel delati z mladimi. Sem pa v tistih letih na Nogometni zvezi Slovenije dal skozi takorekoč celo generacijo nogometašev, od tistih rojenih leta 1983, pa do tistih iz leta 1989. Kakšnih 280 jih je bilo. Tako da sem že takrat lahko napovedal, in to v času kriznega obdobja A reprezentance, da se nimamo česa bati, ker je bilo za tisto generacijo resnično mnogo nadarjenih mladih fantov. Je pa res, da nihče ni mogel napovedati, da bodo tako hitro eksplodirali. Očitno so iz pravega testa. Pogodba z zvezo mi je potekla leta 2007 in takoj zatem sem začel zasebni nogometni projekt. Namreč, na osnovi vseh teh izkušenj, tako trenerskih, kot igralskih in reprezentančnih, sem ocenil, kaj v tem slovenskem nogometu dejansko manjka. Kaj primanjkuje predvsem pri delu z mladimi, a tudi s članskimi igralci. V svoji karieri sem delal takorekoč z vsemi generacijami, in zdaj sem ubral neko pot, kjer poskušam posvetiti delo tem posebej nadarjenim talentom, obenem pa tudi v Izoli poskušamo zastaviti neko zdravo delovanje kluba. - Torej istočasno vodite tako Izolo kot vaš lasten projekt. - Tako je. Projekt se imenuje As v nogah, začel pa sem ga pred letom in pol. Namenjen pa ni le nogometašem, temveč tudi staršem. V sodelovanju s Fakulteto za šport in s Kineziološkim inštitutom sem oblikoval strokovno ekipo, ki ob pomoči nekaterih zdravstvenih centrov nudi popolno oporo tem nadarjenim nogometašem. - Pa je še sploh kaj mladih nadarjenih nogometašev v Sloveniji? Namreč, mnogi zelo zgodaj »zbežijo« v tujino. - Še jih je, seveda. Čeprav je res, da sem ravno v teh dneh dobil informacijo, da so se menedžerji začeli zanimati že za štirinajstletne otroke. Začeli so jih spremljati in že poskušajo na noge spraviti raznorazne transferje, kar je hudo prezgodaj, seveda. In ravno s tem mojim pristopom, s tem projektom, bi hotel zaščititi te mlade nogometaše, ob tem pa še osveščati njihove starše, ki se morajo zavedati, da ko se otrok odloči za ta korak, torej prestop v tujino, mora biti res zrel za to. - In zdaj ste te vaše izkušnje ponudili tudi Izoli - Tako je. Ravno preko projekta As v nogah sem spoznal sedanjega predsednika uprave MNK Izola Damjana Kreslina. V naš projekt je vpisal sina, ki je bil ravno v tistem obdobju poškodovan, in med rehabilitacijo, ki je tudi ena od naših ponudb, sva se spoznala. Ko je nato prevzel vodenje izolskega kluba, ki je bil ravno pred razsulom, mi je ponudil mesto trenerja. In glede na to, da takrat še nisem imel kluba, sem ponudbo tudi sprejel. Planirano je sicer bilo nekoliko bolj konkretno, predvsem finančno, a trudimo se, da bi do januarja ali februarja spravili klub v neke ustaljene tirnice, ki bi nato omogočalo neko normalno delo. - Težava pa je tudi v tem, da so klubi odvisni od Občin, izolska pa ni ravno v najboljšem finančnem položaju. Kaj je v Izoli sploh realno pričakovati nek daljnoročni projekt? - Borimo se v res težkih pogojih, saj tudi večina staršev trenutno ne verjame v nek razvoj, ker Izola je znana tudi po tem, da ni uspela sestaviti skupaj neke kontinuitete dela, zato je pomembno, kako se bodo reči odvijale v naslednjih mesecih. Za moj projekt pa je pomembno, da delam v sredini, ki jo ta tudi zanima. In vsekakor bi bilo dobrodošlo, če ne tudi že nujno, da bi se v delovanje kluba vključil tudi občinski pogon. V mislih imam predvsem infrastrukturo. Če bi uspeli postaviti še kakšno igrišče, ali pa še kak športni center, bi kaj lahko privabili kakšno ekipo na priprave, in tudi turizem bi tako zaživel, tudi v teh pustih zimskih mesecih. - Zanimivo je, da imamo takorekoč idealne klimatske pogoje za organizacijo raznoraznih priprav, infrastrukture pa vsekakor ne. Tako je. Moj načrt je, da bi se začeli povezovati z raznimi sredinami v tujini, kar bi bilo v prihodnosti tudi zelo realna opcija, a le če bi si z vodstvom Občine prišli nasproti pri določenih stvareh. - Kaj bi recimo najbolj potrebovali? - Predvsem igrišče. Stadiona ne moremo uporabljati za treninge, saj bi tako uničili površino, zato bi bilo nujno dobiti še vsaj eno površino, na kateri bi lahko izvajali treninge. To bi hudo pospešilo razvoj nogometa v izolski sredini. Pa ne le nogometa, saj bi celotna regija mnogo pridobila, kot sem prej omenil, tudi s turističnega vidika. Že zdaj se predsednik kluba pogovarja z eno makedonsko, in eno avstrijsko ekipo, da bi prišle februarja na priprave. Ponudili jim bomo tudi glavno igrišče, ker drugega ni, a to ni to. Če bi imeli na razpolago eno, ali pa celo dve pomožni igrišči, sem prepričan, da bi v mesecu januarju, pa tudi februarju in marcu, bili hoteli enkrat bolj polni kot so to sedaj. Pa samo če pomislimo, da imamo že pod stadionom nekaj zapuščenih prostorov, ki bi jih lahko hitro spremenili v kak mini fitnes center, ali v center, za osnovno zdravstveno oskrbo, saj ni malo nogometašev, ki potrebujejo specifično rehabilitacijo ob poškodbah. Smernice so zaenkrat dobro zastavljene, ključno pa bi bilo ugotoviti, kje bi to infrastrukturo lahko postavili. Tako kot je sedaj pač ne moremo delati. Že dejstvo, da članska ekipa, v tem času, ko se sanira glavno igrišče, torej v zadnjem mesecu, trenira na polovičnem igrišču. Vemo pa, da se tekme igrajo na celem. Težko je trenirati v takih pogojih. - Pa če se vrnemo k izolskemu nogometu. Kakšno je zdaj njegovo stanje? - V ekipi zdaj igrajo igralci, ki so bili lani še v četrti ligi, mladinci, ki so prerasli mladinsko konkurenco, in nekaj igralcev, ki je bilo brez kluba, predvsem po razpadu Bonifike. Dvajsetega junija, ko smo začeli, še sploh nisem vedel, s katerimi igralci bom razpolagal. Sem pa vseeno zagrizel v to, in na koncu se je izkazalo, da smo zbrali lepo druščino fantov, zelo homogeno, ki pa trenutno igra le za dobro voljo, na čisto amaterski bazi, in če bi bile ambicije večje, bi morali tudi tukaj narediti korak naprej. Menim, da je na obali dovolj kadra, da bi imeli še enega tretjeligaša. Pogojeno pa je, žal, s financami. - In bi trenutno finančno stanje Izoli sploh omogočalo tertjeligaša? - Trenutno nikakor ne. Je pa za klub, kot je izolski, ki ima več kot dvesto mladih nogometašev, nujno, da ima tudi člansko ekipo, tako, da mlajši vidijo neko perspektivo za naprej. Nato pa bi bilo potrebno dobiti kakšnega nadarjenega igralca, ki bi lahko dosegel resnično visok kakovostni nivo, in na takih igralcih nato graditi naprej. Cilj pa je, da bi s prodajo takšnega igralca, torej z določeno odškodnino, lahko omogočili normalno funkcioniranje kluba. To bi moral biti cilj kluba. Je pa res, da je za to potrebnih nekaj let dela, zato bo naslednje obdobje kar naporno. - Pa imamo v Izoli kakšnega posebej nadarjenega nogometaša? - Mislim, da se jih nekaj pojavlja.Ko-nec koncev, se je v člansko ekipo vrnil Rok Božič, ki je v Kopru sicer malo igral, a se že vrača na tisti svoj pravi nivo, postaja pa tudi zrelejši. Poleg njega pa jih je še nekaj zelo nadarjenih. Problem teh fantov pa je, da so si v stanju, v katerem delujemo, prisiljeni iskati službe. No, nekaj tudi delamo na tem, da bi jim pri tem pomagal klub. A kakorkoli, brez primerne infrastrukture to ni to. Dobro bi bilo vspostaviti plodno sodelovanje s Kortami, kjer imajo med drugim tudi mladinski hotel, in s tem idealne pogoje za organizacijo priprav, če bi le zgradili še eno igrišče, ki, če se ne motim, je že bilo v načrtih, pa se potem iz tega ni naredilo nič. Skratka, v izolskem nogometu bi lahko bilo vključenih, če upoštevamo še starše, pa tudi hotelirje in ostale, ki bi od tega kaj imeli, skoraj dva tisoč ljudi. To pa ni zanemarljiva številka. Aljoša Misiej Četrtek, 19.november 2009 Kino Odeon 18.30 Hudičevi jezdeci Režija: Larry Bishop Igrajo: Larry Bishop, Michael Madsen, Dennis Hopper, Eric Balfour, Vinnie Jones, Leonor Varela, Michael Beach Čemerni ljubitelj orožja, divjih spopadov in motorjev Pistolero se s prijateljema odpravi na maščevalni pohod proti konkurenčni motoristični tolpi 666. Med vratolomnimi dirkami po puščavi in krvavimi obračuni se prebijajo proti vodilnim članom tolpe, toda to na dan naplavi številne boleče spomine iz preteklosti, kar le še prilije olja na divje plamene nasilja. 20.30 V višave (Up) Animirana pustolovščina, Režija: Pete Docter, Bob Peterson Igrajo: Edward Asner, Christopher Plummer, Jordan Nagai, Bob Peterson, Delroy Lindo, Jerome Ranft, John Ratzenberger Življenje 78-letnega upokojenca Karla je vedno potekalo mirno in neopazno, zato se na stara leta odloči uresničiti svoje sanje ter izpolniti dolgoletno obljubo. S pomočjo tisočih balonov, ki jih naveže na svojo hišo, poleti naproti fantastičnim avanturam, a s seboj nevede odnese tudi radovednega tabornika. Čeprav čemerni možakar v mladeniču sprva vidi le nadlego, se nenavadni par počasi spoprijatelji in skupaj se spopadeta z divjimi viharji, spoznata govorečega psa in se soočita z norim znanstvenikom. Petek, 20.november 2009 Kulturni dom Izola - ob 18.00 Klub GAIA Slovenski klub ljubiteljev vrtnarjenja vabi na predavanje “Jesenska opravila na vrtu” predaval bo dipl.agronom g.Davor Špehar vabljeni, vstopnine m i Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 in Študijski krožek »Svet v dlaneh - Skozi druge kulture spoznavamo sebe« vabita na potopisno predavanje po Indoneziji. O svoji deželi nam bo pripovedoval Zainal Arifin. vljudno vabljeni Kulturniški smerokazi galerija INSULA SMREKARJEVA20izou,tel.05/ 641 5303 Vabimo vas na ogled razstave WILLY DARKO Sedemdeseta rw na ogled razstave VOJKO TOMINC Passagevuay v Pretorski palači v Kopru.________________________________ Sončna dvorana Giordano Bruno, Izola (pod stopniščem cerkve Sv. Mavra) SLADKA ISTRA 2009 ■ razstava nagrajenih del, ustvarjenih na ex tempom Sladka Istra, ki je potekal septembra v Kopru. soorg.: 01JSKD Izola in Koper Kino Odeon 18.30 Hudičevi jezdeci (Hell ride) Režija: Larry Bishop 20.30 V višave (Up) Režija: Pete Docter, Bob Peterson Sobota, 21.november 2009 Kulturni dom Izola - ob 17.00 NASVETI SOVIČE MICE Zavod Zofka, Ljubljana Primerno za otroke od 3 leta starosti dalje V čudežnem gozdu živijo sladkosnedni medvedki. Besedilo je izvirno slovensko, pozornost mladih gledalcev usmerja k razmišljanju o nespametnem trošenju vstopnina. 3,50 eur Palača Manzioli Izola - ob 18.00 Koncert klasi ne glasbe ...DAL GIOVANE WOLFY... DIVERTIMENTI MUSICALI DI MOZART Il TRIO sestavljajo dva klarineta in fagot u encev regionalne Akademije za pihala "Serenade Ensemble" iz Milj. Kino Odeon 18.30 V višave (Up) Režija: Pete Docter, Bob Peterson 20.30 Hudičevi jezdeci (Hell ride) Režija: Larry Bishop Nedeua, 22.november 2009 Kino Odeon 18.30 V višave (Up),Režija: Pete Docter, Bob Peterson 20.30 Sirota (Orphan) Režija: Jaume Collet-Serra Igrajo: Vera Farmiga, Peter Sarsgaard, Isabelle Fuhrman, CCH Pounder, Jimmy Beimeli, Margo Martinda-le, Karel Roden Prijazna zakonca Kate in John si želita tretjega otroka, zato posvojita umirjeno in nadarjeno 9-letno Esther iz bližnje sirotišnice. Dekle se hitro naveže na njuno malo gluhonemo hčerko, toda družinsko idilo zmotijo nenavadne nesreče. Kate sluti, da so grozljivi dogodki povezani z Esther, a premetena posvojenka si uspe zagotoviti popolno Johnovo zaupanje, kar družino pahne na pot neslutene pogube. Ponedeljek, 23.november 2009 Kino Odeon 18.30 V višave (Up) Režija: Pete Docter, Bob Peterson 20.30 Sirota (Orphan) Režija: Jaume Collet-Serra Torek, 24.november 2009 Kino Odeon 18.30 V višave (Up) Režija: Pete Docter, Bob Peterson 20.30 Sirota (Orphan) Režija: Jaume Collet-Serra____ Sreda, 25.november 2009 Kino Odeon 18.30 Sirota (Orphan) Režija: Jaume Collet-Serra 20.30 Okrožje 9 (District 9) Režija: Neill Blomkamp Igrajo: Kenneth Nkosi, Snarlto Copley, David James, Jason Čope, Nathalie Bolu, Sylvaine Strike, Elizabeth Mkandawie Nezemljani vzpostavijo prvi stik s človeštvom, a s seboj ne prinesejo niti uničenja, niti tehnološkega napredka, saj so tudi sami zgolj begunci, ki iščejo nov dom. Dovolijo jim, da se naselijo v južnoafriškem getu, toda po treh desetletjih nezaupanja, omejevanja in izkoriščanja zahtevajo več svobode. Na žalost organizacijo, ki bi morala skrbeti za prišleke, zanima le njihovo napredno orožje, dokler eden od agentov ni prisiljen prestopiti na drugo stran, kjer o tujcih iz vesolja izve povsem drugačno resnico. Manziolijeva palača r3ZStdV3 SANDRA KUMPCRASNICH POTOVANJA Razstava bo na ogled do 30. novembra 2009. ^ Lacrime su legno razstava slik ID0S IVIcUTB FlÌS Razstava bo na ogled do 30. novembra 2009. Galerija Al^a / Kristanov trgi Letna predstavitev likovnega društva TuOd iz Izole »Starec in morje » ATELJE DUKA PIRAN Vabimo vas na ogled razstave AGATA PAVLOVEC “Madežno spočetje” Galerija Krajcar Razstava fotografij LABORATORIO DEL FOTOAMATORE L'ISOLA DI SAN MAURO Decembrsko vabilo v Cetore Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore vabi na dobrodelno prodajno prireditev »Dedek Mraz prihaja na podeželje«, ki bo 10. decembra 2009 ob 17h v Zadružnem domu v Kortah V pripravljanju programa so združili moči učenci podružnične šole Korte, otroci vrtca Korte, gojenci glasbene šole Izola, harmonikaša iz Krkavč , otroci folklorne skupine Val Pirana ter člani društva Cetore. Učenci osnovnih šol in otroci vrtcev in treh obalnih občin so pripravili pisano paleto izdelkov za razstavo pa tudi za prodajo. Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore zato vabi društva, šole, vrtce in posameznike, da prinesejo svoje božične izdelke na razstavo, ki bo v sklopu dobrodelne prireditve v Kortah v dvorani zadružnega doma. Naprošamo vas, da odstopite tudi kakšen svoj izdelek za dobrodelno prodajo in obenem tudi sami določite ceno izdelka. Info: Aleksandra 041 607 692 Bioterapije po metodi Zdenka Domančica od 2. novembra dalje ( mala dvorana) Informacije 040 668 916 Pogovor: Jernb Humar KULTURA IN PROSVETA “Pa bodi učitelj še ti!” Jernej Humar, že dolgo naš someščan, je avgusta obhajal 91 let. Zadnja leta so spokojna, zato pa je bilo veliko destletij burnih in dejavnih, ko je sooblikoval ne le življenje v Izoli, marveč tudi v širšem prostoru, kot učitelj, prosvetni in kulturni delavec, župan in graditelj šol, bolnišnice in še česa. Osebni spomin nanj me popelje v čas mojih osnovnošolskih izkušenj, saj sta bila s soprogo Majdo moja učitelja, dragocena in ljuba sopotnika v obdobju mojega zorenja. Pa ne samo moja. i** V Slovensko Primorje je prišel davnega leta 1945, takoj po končani vojni, ko je bilo treba postavljati slovenske šole. Takrat so učitelje v službo pošiljali z dekretom. Jernej in Majda sta na Primorsko prišla iz Ljubljane in pristala v Trstu. Pot na Primorsko je bila, kot se spominja, polna presenečenj. « Bilo je poleti, davnega leta 1945. V Trst sva se pripeljala z vlakom. S kolodvora sva šla peš na Pokrajinski Narodnoosvobodilni odbor na ulici Carducci, od tam so naju poslali na Ponte Rosso, od tam spet peš v Milje in od tam na Škofije, kjer naj bi službovala. Pešačila sva ves dan, s prtljago, in popolnoma zdelana prišla na končni cilj." Trst nanju ni naredil posebnega vtisa, saj sta bila vajena velikega mesta. Nova naloga, postavljanje šole pa je bilo drugo vprašanje. Na Škofijah ju je čakalo neznano. “Šolska zgradba je bila zasedena, v njej so bili angleški vojaki. Začasne prostore smo dobili v baraki, ki je služila Nemcem. Klopi smo dobili iz stare šole in si pripravili učilnico. Imeli smo tablo in nekaj koščkov krede. Glavno opravilo je bilo tedaj iskanje učencev. Poiskala sva tudi učence, ki so končali štiri ali pet razredov, da bi jih spravili v srednjo šolo, ki je nastajala takrat. Tudi teh je bilo nekaj in najprej smo poskrbeli zanje, preverjali znanje in jezik. Najprej sva delala z njimi. Že prvo leto je bilo vpisanih okrog 80 učencev. Z ženo sva si učence porazdelila po razredih, ona nižje, jaz višje”. - Kako je bilo doma, kje sta prebivala? “Doma ni bilo, najprej sva spala v delavnici krojača, potem sva dobila sobo brez opreme, imela sva le železno posteljo in omaro. Prehranjevala sva se v gostilni pri Španjoletn, kjer so nama ponudili kosila. ” L, i ». » llItospitoilidaHBSipil ( - Koliko ste zaslužilii? “ V začetku ni bilo plače, nekaj malega sva dobila, da sva plačevala račune. To je bilo vse. Že drugo sezono je zavezniška uprava šolo priznala, dajala plače, oskrbela učbenike, a nas je tudi nadzirala. Ko so našli drugačne učbenike od svojih, je bilo seveda vse narobe. ” - Ste imeli potemtakem težave z inšpektorji ? "Ja, mene niso več priznali za učitelja, žena pa je bila premeščena v Nabrežino, kar je pomenilo, daje vsak dan pešačila in se vozila nekaj ur v vsako smer. Tako je bilo dve leti. ” - Se spominjate ameriške pomoči, paketov hrane? “Spomin se paketov UNRE, predvsem kave, ki nama ob prvem pitju ni dala spati vso noč.” - Leta 1947 je prišlo do razmejitve. Dočakala sta jo na Škofijah. Česa se najbolj spominjate? “ Preselili smo se u cono B. Spomnim se delavcev iz cone B, ki so delali v Trstu in so se začeli preseljevati na drugo strani “bloka”, se naselili v Žavljah, ki smo jih poimenovali “pete Škofije. Težko je bilo v času informbiroja, ko so se dogajali protesti, Vidah, ki je tedaj naredil veliko škode. Šlo je za preživetje". - Takrat so začeli odhajati italijanski prebivalci ... "Takrat sva bila že u Izoli. Ljudje so se bali, vprašanje je, koga ali česa. Tisti z maslom na glavi so odšli že prej, drugi kasneje, na kar je najbolj vplivala propaganda z druge strani. Mnogi soji nasedli.” Kot član Sokolov na paradi v Kopru - Kam je vas peljala pot? “S Škofij sem šel najprej v Koper, kjer sem poučeval. Toda izkazala se je potreba po ljudeh na sloven-sko-hrvaški prosvetni zvezi in postavili so me za za tajnika. Takrat smo med drugim začeli organizirati dejavnosti po vaseh, pevske zbore, godbe in podobno. Povedati moram, da je učiteljstvo v teh krajih zelo veliko napravilo za zavednost in za spodbudo k oživljanju slovenskega jezika in besede. Tako je prišlo do praznika pevskih zborov. Spomnim se velikega nastopa na stadionu v Trstu , ko je pelo 2000 pevcev. Kasneje so začeli oživljati tudi cerkveni zbori." - Kakšen je bil nivo pismenosti? “Ljudje so govorili predvsem v narečju. Otrokom je bilo treba razlagati besede, ki jih niso poznali. Ko sem delal anketo in prišel v Krkavče, nisem razumel domačinov. K sreči mi je pri tem pomagal župnik Pegan, ki je bil prevajalec. Ljudje so radi rekli, da so Istrijani, ne Slovenci ne Hrvati." - V svoji dolgoletni karieri ste zgradili nekaj šol, predvsem v Izoli ste gradili. To je bilo v petdesetih letih. “ V Izoli ni bilo poslopja za slovensko šolo. Dobili smo prostor ob Prešernovi ulici. Prva je bila je pritlična, štiri učilnice in zbornica za učitelje, zraven pa še poslopje za hišnika in enega učitelja. Z leti se je položaj spreminjal in s priseljevanjem novih ljudi, pa rojstvi je bilo vprašanje, kam s temi otroki. Na občini smo se zmenili, dajo dogradimo, nadzidamo in to nalogo so poverili meni. Na hitro smo nekaj izračunali in se odločili, da bomo zidali med počitnicami. Načrti so bili pripravljeni, nosilnost je bila vprašljiva, saj statiki niso bili navdušeni. A smo rešili tudi to. Po končanem pouku so prišli delavci. Začeli so podirati in v dveh mesecih in pol so zgradili še eno nadstropje. Pouk se sicer ni začel L septembra, a zamuda je bila majhna.» - Ta je bila prva, potem ste gradili še eno, načrte zanjo pa vam je podaril prijatelj... ” To bila naslednja "faza", spodnja šola. Šola se je reorganizirala in število učencev se je povečevalo. Nastala je osemletka in programi so bili prilagojeni novim načrtom, za kurje bilo treba imeti prostore. Tako smo zečeli graditi 12 novih učilnic. Denarja ni bilo in treba je bilo narediti čim ceneje. Imel sem prijatelja, arhitekta Maksa Thpoljeviča, ki je naredil načrte. Ko smo ga hoteli plačati, ni hotel ničesar razen stroškov. To je bila prijateljska usluga tovariša, s katerim sva se spoznala leta 1941 v osnovni celici odbora OF v Ljubljani. Na občini so bili veseli, ker so potrošili mah, čeprav je kasneje dobil neko manjšo nagrado. Treba je povedati, da so bili v tistih časih načrti narejeni in odobreni in da se je točno po takšnih načrtih gradilo. To ni kakor danes ali kakor se je gradila bolnišnica, ko so si inženiringi sproti izmišljali ne vem kaj in ko je vsak hotel pridobiti bolj zase, kurje še danes rak rana gradbeništva, ki se je razpaslo do neslu-tenih možnosti in ko nerazumno trošijo denar davkoplačevalcev. “ - Ste radi učili? “Ja, rad sem bil z učenci. Včasih sem bil kar strog, včasih ne. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo začeli z novimi oblikami dela, skupinskim poukom, ki je bil nekakšen začetek raziskovalnega dela. Bila je odlična izkušnja, učenci so se učili dela v skupini in delitve vlog, pa tudi poročanja oziroma javnega nastopanja. ” -Kako je bilo živeti z učiteljico? Je to pomenilo, da je bila šola ves dan, po šoli še doma? “Imel sem veliko tudi drugih obveznosti, malo aktivizma na eni strani, kot referent za šolstvo sem delal po šoli še na občini, kjer sem se ukvarjal s kadrovskimi zadevami in vsem, kar je zadevalo šolo, tudi s športom." -Se pravi, da ste bili malo doma? "Ja, skoraj nič. Včasih sem prišel domov le spat.” -Vendar je dialog med vama vendar obstajal, saj sta bila v istem poklicu... "Ja, tudi soproga je delala še veliko drugih stvari, ogromno s pio- nirji, vodila tečaje opismenjevanja in podobno. Družina je včasih trpela, vendar je z dobro voljo kar šlo.” -Na občino ste kasneje prišli kot župan in dobili v roke kar vso Izolo. "Najprej sem bil ravnatelj, pa podpredsednik skupščine, leta 1967 pa sem kandidiral za predsednika in bil na tem položaju do nove ustave, leta 1974. Tudi kasneje sem bil povezan z z upravnim in samoupravnim področjem in sodeloval v svetih. Žatem pa sem prišel kot direktor na podjetje Slavnik, ogromno organizacijo, kjer smo uvajali nove oblike delovanja, TOZDE, pa ni bilo veliko soglasij, posebej med donosnimi prometniki in turizmom, ki je bil precej zadolžen in takrat v bistveno slabšem položaju." - Poučevali ste, vodili šolo, občino in podjetje. Kaj od tega vam je ostalo najbolj v spominu? “Gotovo podvig, ko smo čez počitnice zgradili šolo in nenazadnje tudi to, da sem uspel združiti vse odddelke bolnišnice od Pirana do Ankarana pod eno streho, gori na hribu. Bilo je, težko, na drugi strani pa veliko zadovoljstvo, da se nam je kljub nasprotnikom posrečilo, da imamo bolnišnico, na katero smo lahko ponosni. Če pa imajo izgubo, je to tudi del dejstva, da odnosi med območjem pod Črnim kalom in nad njim niso vedno prijateljski Sprejem Štafete mladosti leta 19,68 in tovariški ter perspektivni. Ta del Slovenije, kije bil do Ozimskih sporazumov v negotovem položaju, jeza nas rešen, čeprav smo priča drugačnim apetitom na drugi strani meje. Zahvala, da smo danes to, kar smo, pa gre predvsem aktivistom in šolnikom, ki so z neumornim delom napravili veliko. Danes je lahko priti v naše kraje, ko je že vse narejeno. Takrat so bili redki, ki so prišli sem, na prste bi lahko naštel tiste, ki so vztrajali. Mnogi so namreč odšli.” -Ali imate občutek, da ta del Slovenije, primorska Slovenija, ni upoštevana, kot bi morala biti? “ Ja, imam. Spomnim se, kako se je zapletalo pri ribištvu, v šestdesetih in sedemdesetih letih, za katerega ni bilo posluha. Podobno je bilo z bolnišnico, ki smo jo gradili sami, s samoprispevkom, enodnevnim zaslužkom in tako naprej...” -Če primerjate čas nekoč in danes, ali menite, da so se ljudje zelo spremenili? “Nekateri so se, drugi ne. Še zmeraj so takšni, ki so pripravljeni storiti kaj tudi za soseda, someščana, za celotno družbo, pa tudi drugačne sorte ljudje, ki mislijo le nase in iščejo osebne koristi, kolikor jim jih ponujajo priložnosti. Tudi izkoriščanje ima svoje meje. Tako pravi zgodovina. Menim, da je treba podpirati tiste, ki so pripravljeni delati za širšo skupnost, pa nam bo bolje in ne bo več kriz." _____ -Na koncu se vračam k začetku zgodbe, ko ste postali učitelj? Je bila to spontana odločitev ali naključje ? “ Ko sva z ženo prišla v Trst, mi je v pisarni na ulici Carducci Zdešar rekel: "Pa bodi učitelj še til". -Vam je bilo kdaj žal? “Ne, ni mi bilo žal, kajti ko srečujem svoje bivše učence in vidim, kako jim gre dobro in kako so se uveljavili, mi je prijetno in sem vesel. V njih vidim tudi vrednote, ki smo jim jih polagali na srce”. Neva Zajc Dva nova “domača” albuma Ta teden smo dobili dva albuma domačih pop rock izvajalcev in avtorjev. Tinkara Kovač je izdala že svoj The best of, Zdenko Cotič pa prvenca. Album z naslovom The Best Of vsebuje izbor skladb, ki jih je Tinkara eno za drugo več kot uspešno nizala v svoji trinajstletni karieri. Po sedmih studijskih albumih Tinkara, ki je po babici tudi Izolanka, na tržišče pošilja inventuro skladb, ki smo jih spoznali v preteklih letih. Album vsebuje 21 skladb, med njimi pesmi Ne odhaja poletje, Veter z juga. Ko bo prišei. Zakaj, Slepa sreča. Sonce v očeh. In sta šla, Med zemljo in zrakom, Spezzacuori, Še tam ne, Tam kjer ste vi (kaj tu dogaja?), Brez laži. Sonce v očeh ter dve čisto sveži skladbi Če je to vse in Ljubezen je padla z neba. Slednja že navdušuje na radijskih postajah po vsej Sloveniji. Tinkara bo izid svojega The Best Of albuma pospremila tudi z velikim koncertom, ki bo v četrtek, 10. decembra 2009, v Kinu Šiška v Ljubljani. - » v WL, S IN KARA KOVAČ Zelo naš je tudi Zdenko Cotič, kitarist, ki ga poznamo iz skoraj vseh pomembnejših obalnih glasbenih zasedb od konca sedemdesetih let do danes. Goto je koncertni in studijski glasbenik pa tudi priznanj učitelj kitare. Trenutno ima največ dela kot kitarist skupine Jana Plestenjaka, ki je tudi producent in založnik plošče z naslovom Goto. Na njej je 12 znanih primorskih uspešnic, ki so jih, v novi preobleki zapeli znani slovenski pevci. - ^ -J ! r. “l’fcS—■ Promocija albuma Goto bo v torek, 24. novembra ob 19. uri v Planet pub-u Heineken v Portorožu. Dan odprtih vrat na SGTŠ Izola V četrtek, 12. novembra, smo na Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli izpeljali že tradicionalni Dan odprtih vrat, na katerem učence zaključnih razredov osnovnih šol seznanjamo s programi in poklici za katere izobražujemo. Obiskalo nas je okoli 130 učencev obalnih in tudi regijskih osnovnih šol s starši in spremljevalci. Prireditev smo uspešno združili z zaključkom projektnega tedna na temo »Jesenski darovi na naših mizah«. Dijaki naše šole in njihovi mentorji so obiskovalcem pokazali, kaj vse znajo in zmorejo in dokazali, da šola dobro skrbi za prihodnost gostinstva in za dobre bodoče kadre. Vabilu k sodelovanju na prireditvi so se prijazno odzvala tudi gostinska podjetja: Turizem Kras d.d, Istrabenz turizem Portorož, Bernardin Group, Hotel Delfin Izola in TIC iz Izole. Njihovi kadrovniki in zaposleni so lepo predstavili dejavnosti, možnosti štipendiranja in zaposlovanja, dobre plati poklica ter obiskovalce postregli z okusnimi napitki in sladicami. Vsem se zahvaljujemo za obisk in se že veselimo ponovnega srečanja na informativnem dnevu 12. in 13. februarja 2010. Spomini Spoznavanje neznane Gorice Gorica. Tako blizu pa tako malo vemo o njej. Zato so se upokojenci iz Jagodja v velikem številu odpravili na izlet v znano mesto z veliko zanimivosti. Drevored platan , odtenki čudovitih jesenskih barv in sonce! Tako nas je sprejela Gorica. Nas, upokojence iz Jagodja -Dobrave, ki smo se odločili, da jo spoznamo. In to Gorico, ki so nam jo 1. 1947 s pariškim sporazumom odvzeli in priključili Italiji, našo zamejsko Gorico, v kateri se v zadnjem obdobju dokaj spreminjajo odnosi in priznanja slovenski zgodovini. Pozno sicer, a se. Spomenik Simonu Gregorčiču, ki se je šolal in dolga leta deloval v Gorici, so postavili šele ob 100 letnici njegove smrti. Šele pred dvemi leti se je mesto Gorica opravičilo Lojzetu Bratužu s tem, da so v vladni palači prvič zaigrali njegovo skladbo. Kdo je bil Lojze Bratuž? V slovenskih vaseh na obrobju Gorice je vodil slovenske pevske zbore in s tem pomagal ohranjati slovensko besedo. Fašisti so ga preganjali. Decembra 1937 so ga po maši, kjer je vodil slovenski pevski zbor, odpeljali in ga v bližnji zgradbi prisilili k pitju bencina in strojnega olja. »Pij! Pij! da se ti posuši grlo in ne boš mogel več peti slovensko«, so vpili nanj. Zaradi posledic te zastrupitve je 2 meseca kasneje umrl. Imel je komaj 35 let. Na Travniku so šele pred kratkim postavili spominsko ploščo tolminskim puntarjem, ki so bili tu obglavljeni pred skoraj 300 leti. Spomin nanje je zapisan v 4 jezikih. Na glavni železniški postaji je združenje internirancev s podporo mestne uprave in goriške pokrajine postavilo spominsko obeležje. S te postaje so odhajale cele kompozicije tovornih vlakov s slovenskimi dekleti, ženami in možmi iz vsega goriš-kega zaledja. Krasa, Brd; pa tudi italijanskih antifašistov v nemška taborišča. Gorica v 1. svetovni vojni: na desni strani Soče Oslavje, na levi Škabrjel, vmes pa Gorica , bojna črta. V dvanajstih ofenzivah je padlo čez milijon italijanskih in avstrijskih vojakov. Njim v spomin je v Oslavju postavljena monumentalna kostnica. Sinagoga - judovska molilnica v ulici Aseoli - je naredila na nas poseben vtis. G. Claudio nam je razkazal molilnico, ki deluje v okviru Društva prijateljev Izraela. Veliko zanimivega nam je povedal in nas spomnil na Holokavst v 2. svetovni vojni, ko je bilo pomorjenih čez 6 milijonov Judov. Po veličastnem Goriškem gradu nas je vodil g. Mezgec iz Doberdoba, ki nas je v pristni primor-ščini popeljal 1000 let nazaj, ko so tu gospodovali goriški grofje. Z obzidja te mogočne trdnjave je čudovit razgled tja do Sv. Gore, Sabotina, na Oslavje, solkanski most in tja daleč v Furlanijo. Našo pot smo zaključili na turistični kmetiji v Vitovljah. In ker je bila to ravno martinova sreda, smo se znašli tudi v vinski kleti pri krstu novega vina in pokušini. Vsi udeleženci, bilo nas je 110, smo mnenja, da je bil to nepozaben dan. V.J. Odšel je Bojan Humski Lahko bi rekli, da je odšel presenetljivo tiho in presenetljivo mirno. Zanj bi morali reči, da je odvihral, odropotal, odbrzel ali kaj podobnega. Predvsem pa nismo bili vajeni, da bi karkoli naredil tiho in na skrivaj. No ja, skrivalnic je imel veliko ampak ne prav dolgo. Na koncu jih je razkril kot da bi vedel, da jih mora povedati tudi drugim. In jih je zapisal v knjigo, tako kot mora menda storiti vsak človek, ki nekaj da nase. Bojan je dal nekaj nase in bilo je kaj videti, saj je s svojo mogočno postavo napolnil ozke izolske ulice, kamor se je preselil pred slabim desetletjem. Prišel je z ne preveč dobrim slovesom nekoga, ki se spozna na stvari, ki iz ljudi delajo odvisnike, potem pa nas je presenetil z informacijo, da je duhovnik sakramenta prehoda, verske skupnosti, ki je pravzaprav častila čiščenje odvisnega telesa. Potem nam je razložil, da izvajajo odvajanje fizične odvisnosti od heroina in podobnih zdravju škodljivih substanc. In nam je pokazal ibogain, čudežno koreninico, ki mu je prinašala kruh zadnjih deset let. Pri njem so se vrstili odvisniki v upanju, da bodo našli izhod iz slepe ulice. Mnogi so ga, nekateri pa tudi ne. Tisti, ki niso bili pripravljeni so prišli zaman in celo za vedno. Prav slednje ga je potrlo najbolj, tako kot bolezen, ki ga je načenjala. Načenjala in pokončala. Kdo ve kateri album je vrtel takrat, saj je bil znan kot prefinjen zbiralec plesne glasbe. Upam si trditi, da so bili na playerju Hypnotiksi, Pink Floydi ali pa Nusret Fateh ali Khan. Pred dnevi me je prosil, da mu organiziram predstavitev njegove knjige z naslovom Stuff v izolski knjižnici. Zdaj sva zamudila oba. Naj bo za predstavitev le kratek odlomek iz uvoda v knjigo. Moje ime je Bojan in sem narkoman. Zdravo Bojan, odgovorijo v zboru ostali člani. Kakšnih 20 nas je sedelo v sejni sobi zdravstvenega doma. Prvič sem tukaj, počutim se nelagodno, poleg tega pa sem verjetno edini narkoman, saj sem na sestanku ozdravljenih alkoholikov. Kako sem prišel sem? Dolga zgodba, pravzaprav zgodba mojega življenja, ki bi jo rad povedal javno. Delno v opozorilo vsem, ki malo eksperimentirate z drogami in imate jasno vse pod kontrolo, delno pa tudi vsem, ki ste že zabluzili tako kot jaz, pa bi radi spet zaživeli normalno. Izhod je, ampak jaz sem ga našel na koncu poti, ki je trajala 12 let in seje vztrajno spreminjala iz pravljice v agonijo.... Ljubezen, delo in poštenje tvoje je bilo življenje. Mnogo si bolečin prestala, a z nami boš vedno ostala Zahvala Zapustila nas je ljubljena mama, nona, tašča, svakinja, teta in prijateljica nona CERGOL ANA - NETA a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dr. Pejiču bi za hitro intervencijo. Zahvala izolskemu župnik društvu invalidov, sorodnikom, sosedom, prijatelj pospremili v tako velikem številu in darovali cvetje Žalujoči: sinova z družinama ter ostalo 921 - 2009) in prehospitalni služ-u za opravljen obred, em in vsem, ki ste jo sorodstvo Veliko prezgodaj nas je zapustil mož, oče in stari oče Ignac Krištofič - Nace 24.januar 1943 - 13.november 2009 upokojeni zidar, delavec Stavbenika in Komunale Piran Od njega smo se poslovili v torek, 17.11.2009 na izolskem pokopališču. Hvala osebju Bolnišnice Izola za nesebičen trud, sodelavcem hotelov Berna za pomoč in podporo, prijateljem, znancem in vsen na zadnji poti. Žalujoči: žena Dušanka, hči Zlatka z mož vnuka Danijel in David, brat, sestra in dru rdin in Simonov zaliv i, ki ste ga pospremili em Željkom, go sorodstvo Izola, november 2009 Predzadnja LIBRARNA to soboto BO! Vremenoslovci za to soboto napovedujejo suho vreme in ker se je spet nabralo lepo število knjig, ki iščejo nove bralce, bomo spet odprli našo LIBRARNO. V soboto od cca. 10.00 do 14.00 ure boste lahko brskali med starimi in manj starimi, rabljenimi in skoraj novimi, leposlovnimi in strokovnimi knjigami, ter izbrali tiste, ki so vam zanimive ali jih preprosto morate imeti. Cena kn jig ostaja nespremenjena: od nič (0) do neskončno Burov, drugače rečeno, v knjični lonček vržete kovanec ali dva in na ta način prispevate k nakupu sončne ure, ki jo bo ulica dobila to pomlad. Če bi tudi vi radi ponudili svoje knjige drugim bralcem nas o tem obvestite na uredništvo Mandrača ali pa preprosto pridite tja, od 10. ure naprej. Pogoje zdaj že poznate. KRIMINALNE Bal se je teme Na parkirišču je neznani storilec s parkiranega kombiniranega vozila demontiral in si protipravno prilastil obe zadnji luči. Policisti bodo podali kazensko ovadbo. Pustil pa je cisterno Neznani storilec je vlomil v pomožni objekt in iz cisterne ukradel približno 500 litrov kurilnega olja. Policisti zbirajo obvestila. Odpeljal se je Preko noči je izpred stanovanjske hiše neznani storilec ukradel kolo z motorjem znamke Gilera Runner 125, modre barve, reg. št. KP A4-96. Pametnejši popusti Policisti so intervenirali v gostinskem lokalu, kjer je vinjen gost kršil javni red in mir. Ker je, kljub ukazom policistov, s kršitvijo nadaljeval, je bil pridržan. Izdan mu je bil plačilni nalog. Storilec ali storilka? Izpred stanovanjske hiše je neznani storilec ukradel zložljivo žensko kolo znamke SAFARI GPR ALU, črne barve. Nekdo jo ima z Runnerji Ponoči so v Izoli ukradli motorno kolo znamke Gilera Runner, letnik 1999, modre barve, reg. št. KP A4-96. Lastnik je z dejanjem oškodovan za 1.500 EUR. V preteklem tednu so obravnavali še štiri prometne nesreče z materialno škodo in eno z lahkimi telesnimi poškodbami. Obravnavali so štiri poškodbe vozil na parkiriščih in še dve kršitvi javnega reda in miru, pri čemer sta bila kršiteljema izdana plačilna naloga. Policisti so petim voznikom zaradi vožnje pod vplivom alkohola prepovedali nadaljnjo vožnjo. Trije so bili tudi pridržani do streznitve. ALKO: 0.77 mg/l in odrejen strokovni pregled. Vprašanje na napačen naslov? Večkrat ko prihajam v službo in hočem iti po ulici Ob Stolpu, je tam parkiran svetlo plavi kombi registriran v Kopru. Tudi po 3-4 ure in ker ga videvam tako parkiranega z naširoko odprtimi zadnjimi vrati večkrat na teden, sem ga opozoril, da je to parkirno mesta namenjeno dostavi in da naj razloži kar ima in vozilo umakne, da bodo lahko šle mimo mamice z vozički, kolesarji, starejši ljudje in ostali prebivalci starega dela Izole. Ta pa mi je začel razlagati nekaj o pravu in parkiranju in ga jaz nisem prav dobro razumel. Ker mi ni jasno kaj ima pravo skupnega s parkiranjem, bi rad vprašal občinske redarje, če so ga tudi oni opazili in kakšno razumno obrazložitev je dal njim. Ker vem, da če tam parkiraš za več kot 1 uro ponavadi dobiš njihovo kazen. Parkiranje na dostavnem prostoru je dovoljeno za 1/2 ure. Za odgovor se vam lepo zahvaljujem. Glede na to, da v uredništvu še nismo prevzeli nalog občinskega redarstva smo vprašanje naslovili vodji Občinskega inšpektorata, Alminu Huremoviču, ki nam je poslal kratek in preprost odgovor: “Obveščamo vas, da je za stike z javnostjo na Občini Izola zadolžena ga. Irena Ostruška in vas naprošamo, da v bodoče vprašanja naslavljate na irena. ostrouska@izola.si. V primeru, da je pošta pomotoma prišla do vas, pa vas naprošamo, da nam posredujete podatke od pošiljatelja, da mu lahko odgovorimo. Bralcu in ostalim smo dolžni pojasnilo da je postopek v tem primeru naslednji: Mi pošljemo vprašanje odgovorni osebi za stike z javnostmi, ta posreduje naše vprašanje vodji inšpektorata, ta napiše odgovore in jih pošlje nazaj osebi odgovorni za stike z javnostmi in ta jih posreduje uredništvu. Formalno to štima, vsebinsko pa je izguba časa in reševanje odgovornosti. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Gojkova skrivalnica Uganka prejšnjega tedna je bila prehuda. Nihče ni uganil, kje je mogočno “obzidje” s fotografije. Zato povejmo, da smo zid našli pod Tr-munom in da predstavlja pravi arhitektonsko čudo. Pred nami pa je že nova uganka. Gojko sprašuje, ali veste, kje je pred davnimi leti fotografiral tega voznika tricikla. MALI OGLASI Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole, tel 040 128 199 - V Izoli ugodno prodamo sončno 3 sobno stanovanje, 60 kv.m., s čudovitim razgledom, zastekljen balkon, kopalnica komplet prenovljena. Tel. 041/345634 ali 040/ 385529 - Stanovanje v Izoli v centru prodam. Velikost 58 m2, 4.nadstropje, pogled na morje, tel 070 872 901 ODDAMO - Oddam v Jagodju trisobno stanovanje (+ dnevna) za daljše obdobje. 031 439 738 - Oddamo opremljeno stanovanje v Jagodju-Dobrava za dve osebi do 1.6.2010. tel_041 818 675 - Ljubljana(Šiška) oddam opremljeno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. tel 031 389 751 - STANOVANJE IZOLA-JAGODJE, za 2 osebi, kompletno opremljeno cca. 40m2, pritličje hiše, lasten vhod, soba, kuhinja z jedil, hodnik, kopalnica,centralno ogrevano, internet. Kontakt: Majda 041 644 287 NAJAMEMO - Zdravnica nujno vzame v najem sobo ali garsonjero v Izoli od 20. oktobra naprej za dobo 6 mesecev. Kontakt : 041 435 207 - Iščem 2,5 sobno stanovanje za daljše obdobje. Tel: 051 444 912 Delo - Nudim oskrbo in pomoč na domu starejšim in bolnim.Tel.040 397 332 - Likam na domu. tel 041 939 136- - Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316 - Mamica srednjih let, izobražena, čista, poštena, nudi pomoč v gospodinjstvu ali pomoč starejšim osebam pri vsakdanjih opravilih, najraje v Kopru ali okolici Tel: 041 234 591 Vozila in plovila - Kupim rabljeno vozilo za 1500EUR. tel 040 224077 - Prodam jadrnico Murphy 26C. Dobro ohranjena, SI zastava, privez v Izoli, vsa osnovna oprema, gennaker, letnik 1998, kontakt na 031 369 728 - Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, Svrat, dobro ohranjen,letnik 92, 164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881 -Prodam Citroen Bx 1,5 TGE, poreklo Francija, v voznem stanju, neregistriran, letnik 94, ISZOOOkm za 230 EUR. tel 040 638 217 - Prodam Citroen Kara letnik 2002, dobro ohranjen. Cena po dogovoru, tel 041 653 946 ali 031 583 881 - Kupim dobro ohranjen osebni avto, enoprostorec, s sedmimi sedeži. Tel. 041 608 765 Razno - SOD iz nerjavečega jekla 5301 prodam, tel 041 624 364 - Sedežno garnituro 3+2 raztegljivo prodam, tel 070 872 901 - 2 NOVA jogija, še zapakirana, kupljena po znižani ceni 30 EUR za kos/redna cena 60EUR/ prodam 10% ceneje, tel 041 210 920 - Prodam sušilni stroj Sidex, skoraj nov za 250 EUR. tel 05/ 641 92 42 - Kupim še dobro ohranjen štedilnik na drva. tel 041 638 292 - Nudim pomoč na domu. tel 05/ 639 56 70 -Prodam oljčno olje 041 713 870 - Nov, originalno zapakiran pomivalni stroj Gorenje GV 63222 prodam za 300 Eur. (Igor 031 342567) - Prodam mlin za grozdje, tel 05/641 6316 - Prodam rabljen mlin za grozdje in plastično kad za kmetijo 300 litrski. Tel 041/828605 NLB Družinski varčevalni paket | ■j o o r\T Poslovalnica Izola I Trg republike 3 /^ ‘. Tel.: 05 663 06 00 i/^ ^ d * m Z nlbO www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket Izolska Komunala je bogatejša za nov valjar. Res ni velik, niti zelo težek, je pa zato spreten, lahko vodljiv in, da ne bi imel kompleksov pred velikimi, so mu dali značko audija in registrsko tablico New Yorka. Sodelavcem ga je predstavil direktor Komunale, če ga bo tudi vozil pa se še ne ve. WjJT6 ZALO^LTRDTl IWIN Poročali smo že o sobotnem martinovanju v Izoli. Večer so popestrili izolski vinarji s pokušino vina pa tudi pečen kostanj je lepo dišal. Ob ljudski glasbi se je zavrtela folklorna skupina Kraški šopek iz Sežane, sveti Martin pa ni pozabil na krono, saj jo je predal v prave roke vinski kraljici Izole, Vesni Vatovec. Ob glasbi skupine Heaven Band so se prisotni lahko zavrteli in doživeli martinovanje na prostem. 1 O WELLNESS Sr SPA MIRTA SAN SIMON HOTEL RESORT Vaš zaliv miru. Ob morju, v naravi. r/ v »s ' '• i j"* b «»**■ **»§«8 5r»i j-* e« ® ■ s *118*a8B>«85i||l« I i «ih»»«"*«1 WELLNESS &r SPA MIRTA Sprostilne masaže Terapevtsko zdravilni program Nega rok Nega nog Depilacija Nega telesa Nega obraza in dekolte-ja Savna center: zeliščna savna, suha finska savna, infra rdeča savna, “rimska" parna kopel. Info tel. 05 660 3400 URNIK Vsakdan: od 14. do 21. ure Sreda: zaprto Hoteli Bernardin d.d. PE SAN SIMON RESORT Morovada, 6310 IZOLA - A Al *. .** m^vvgsopritoémt www.sonsimon.si SAN SIMON HOTEL RESORT AiKljingicnUrmKI