P o Sta Hm plaCana « gotovini.
V Ljubljani, dne 25. maja 1933.
Letnik LXXIII. (Šol. teto 1932J33.)
Učiteljski tovariš
Stanovsko poliiiško glasilo J. V. C/. — sekcije sta dravsko banovino v Ljubljani
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Franiiikanska ulica 6/1. Rokopisov ne vralamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak leiriek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. V. U. plaiajo list s ilanarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. lek. ral. 11.197. Telefon 3112
S Mesečna ariloaa »Prosveta« i
Zadruge za kmetijski kredit in uiiteljstvo
Danes, ko kmetovalec pri obstoječih ob čih kreditnih zavodih nima tako rekoč nobenega kredita več, je ustanova zadrug za kmetijski kredit še prav posebno važna. Zaradi omajane likvidnosti obstoječih denarnih za vodov je zaupanje publike za vlaganje prihrankov čeprav neupravičeno, toda vendar — padlo. Tisti, ki imajo denar, ga spravljajo in ga tako odtegujejo prometu. Sami izgubljajo obresti, obtok denarja pa je postal tako majhen, da niti zdaleka ne more zadoščati. Nadejati se je, da bo zaupanje v omenjene zadruge vsled lokalne agitacije in možnosti lažjega nadzorovanja njih delovanja ravno vsled lokalne omejitve pripomoglo k temu, da kmetijstvo ob pomoči države vendarle pride do novih virov kredita in da se bo poživilo redno varčevanje ter da započne zopet obrestonosno vlaganje denarja.
Vloga učiteljstva v teh stvareh je vele-važna. In to ne samo z ozirom na izboljšanje kmetijskega kreditništva in z ozirom na obnovitev zopetnega vlaganja denarja na obresti, nego tudi za učitelja kot posameznika in za stan. Ljudje, ki sprejemajo denarne vloge in ki dajejo posojila, čeprav ne iz svojega, dobijo med narodom prav poseben ugled in spoštovanje. Njih položaj med narodom postane sila važen, tako važen, da so ljudje okoli denarnih zavodov v preteklosti to okoliščino marsikje izkoriščali celo strankarsko in so kreditojemalca vezali na pripadništvo k stranki, kateri je pripadalo vodstvo takega zavoda. Tako smo pri nas imeli različno usmerjene hranilnice in posojilnice. Slično je bilo tudi drugod. Posebno kmetsko ljudstvo je bilo v tem pogledu tudi v svojih lastnih kreditnih zadrugah, rajfajznovkah, izročeno v oblast in-teligentov, ki so jih vodili in ki so večinoma bili eksponenti političnih strank.
Učitelj, ki bi se sedaj lotil dela v kmetijskem kreditništvu, v velikanski večini tudi v predšestojanuarski dobi ni bil tako fanatičen strankar, da bi svoj vpliv kot funkcionar v kreditnih ustanovah strankarsko izrabljal, po večini je bil in je še idealist, ki mu je najprej pred očmi interes naroda, njegov mir in napredek.
Ko se je bil pred nekako 9 leti začel v ministrstvu za kmetijstvo, pripravljati osnutek zakona o zadrugah za kmetijski kredit, se mi je izrecno reklo, da se hoče s tem preprečiti, da bi bili krediti zadeva strank itd., nego da se hoče, naj bi bili predvsem to, kar bi morali biti in čemur so namenjeni in da ima biti izključeno vsako strankarstvo. Kredit ima biti v podporo in oporo gospodarstva in samo gospodarski naj bo. Sodelovanje uči-teljstva v teh novih zadrugah bo lahko sreča za kmetijstvo, za njih same pa bo tudi poleg zavesti, da delajo za istinske koristi naroda, donašalo ugled in spoštovanje, pa končno tudi lahko nekaj zaslužka. Marsikateremu, ki ga je potreben, bi prišel prav in bi mu ne bil v nečast.
Na deželi bo manjkalo inteligentov, ki bi mogli take zavode voditi ali vsaj opravljati tehnično delo. Te zadruge ne bodo imele veliko režijskih sredstev, ker bodo poslovale ob razmeroma majhnih zaslužkih in zato si bodo malokje mogle držati stalno tehnično osobje, dočim bi učitelj mogel priložnostno vse delo skoraj igraje opraviti (vsaj pri manjših) in za to dobiti vendarle neko honoriranje svojega dela. Če se prav oprime stvari že pri ustanavljanju, ne bo igral tiste podrejene vloge, kakor jo je žalibog prej marsikdaj moral, bil je le bolj pisač, sedaj bi lahko bil uvaževan so-činitelj.
Sedaj pa k stvari sami.
Na osnovi čl. 17. zakona o kmetijskem kreditu je bil leta 1925. izdan tozadevni pravilnik, katerega je sedaj vlada nadomestila z novim z dnem 21. marca t. 1. (»Službene no-vine od 25. marca t. 1.). V »Službenem listu« naše banovine še ni objavljen, zato naj tu sledi nekaj podatkov, ker sedaj se bo zakon začel definitivno izvajati.
Namen in naloga zadrug za kmetijski kredit je, kakor se da že iz imena sklepati, pač racionalno preskrbovanje kmetovalcev s kreditom ob podpori države.
Najnižja in najvažnejša edinica te ustanove je krajevna zadruga za kmetijski kredit, njej nekako nadrejena instanca kot nekaka zveza in revizijska oblast je banovinska zadruga za kmetijski kredit na sedežu banske uprave, najvišja in kot nekaka centralna zveza vseh pa zemaljska (deželna, celodržavna) zadruga za kmetijski kredit v Beogradu.
Od številnosti krajevnih zadrug je odvisno tudi uspešno poslovanje ostalih, nadrejenih stopenj. Ker bo država pomagala z denarnimi krediti, je važno, da se pri nas čim prej ustanovi čim več krajevnih zadrug.
Pozanimajmo se torej tu o krajevni zadrugi za kmetijski kredit.
Ustanavljati jih smejo samo kmetovalci brez vsakega predhodnega dovoljenja ali vprašanja. Vendar morejo biti njeni člani tudi nekmetovalci, posluževati pa se ne morejo
ugodnosti za dobivanje kredita, ker ta je namenjen samo kmetijstvu.
Baviti se sme ta zadruga samo z dajanjem kreditov kmetijske prirode, vsi drugi posli so ji prepovedani.
Jamstvo je neomejeno in solidarno. To je prav in potrebno, ker to povečuje zaupanje vlagateljev in priganja vodstvo k previdnosti pri dajanju kreditov, s čimer je onemogočeno prezadolževanje posameznika.
Okoliš zadruge se običajno krije z okolišem ene, lahko pa tudi več občin. V isti občini ustanovitev še ene ali več takih zadrug načeloma ni dopustna.
Zadrugo more ustanoviti najmanj dvajset kmetovalcev. Člani lahko postanejo tudi razna kmetijska udruženja, razen hranilnic in posojilnic. Hranilnice in posojilnice ter slični kreditni zavodi se morejo pretvoriti v zadrugo za kmetijski kredit (ako taka že ni ustanovljena), če likvidirajo in se popolnoma prilagodijo pravilom zakona za kmetijski kredit. Marsikje pri nas bi taka prilagoditev morda bila umestna.
Delež mora znašati najmanj 100 Dfin, vplača se lahko v obrokih. Glasi se na ime.
Druga notranja upravna vprašanja odn. določila so slična določbam pravil drugih zadrug, radi revizije pa veljajo tu posebna zakonska določila. Redni občni zbor se mora vsako leto izvršiti do 31. marca.
Naloga krajevne zadruge za kmetijski kredit je:
1.	dajanje kratkoročnih in srednjedolgo-ročnih kreditov svojim članom za izboljšanje ter pocenitev proizvodnje, seveda proti varnosti;
2.	dajanje kreditov članom za nabavo kmetijskih proizvajalnih potrebščin, kreditov za skupno pridelovanje, predelovanje in za skupno vnovčevanje kmetijskih dobrin;
3.	sprejemanje vlog na obresti v obče, torej tudi od nečlanov;
4.	gojitev štednje tako pri odraslih kakor tudi pri otrocih, tkzv. dečja štednja;
5.	strogo nadzorstvo nad uporabo danih posojil in kreditov;
6.	strogo izvajanje določil, kakor si jih za poslovanje zadruge postavijo člani s pravilnikom.
Do rezervnega fonda člani nimajo pravice. Ta se nabira in uporablja v prvi vrsti za izravnanje morebitnih poslovnih izgub.
Banovinsko zadrugo kot zvezo tvorijo krajevne zadruge za kmetijski kredit. Vsaka članica mora imeti vsaj en delež po najmanj 1000 Din.
Mnenja sem, da vprašanja: »ali naj se angažira v delu za te ustanove kmetijskega zadružnega kreditništva« — učiteljstvo, ne more in ne sme prezreti, nego ga mora temeljito premisliti z narodnogospodarskega, kulturnega in državnopolitičnega vidika z ozirom na današnji položaj denarnega trga ter z ozirom na lokalne potrebe in razmere.
Menim, da se bo odločilo za aktivno in iniciativno delovanje v tej stvari.
Dipl. agr. A. Jamnik
Urelen in oskrbovan šolski vrt
Ko se ocenjuje delo učitelja vrtnarja, se često čuje trditev, da so šolski vrtovi po večini slabo urejeni. Ker se take sodbe ponavljajo tudi v zadnjem času, bo prav, če tako trditev nekoliko razčistimo ter poklicanim in nepoklicanim sodnikom uravnamo smer kritike tako. da bo pravična s strokovnega in gospodarskega stališča.
Zdi se mi« namreč, da sta v zgornjem naslovu združena dva pojma, ki v praktičnem življenju predstavljata vsak za sebe celoto.
Kaj je torej z urejenim šolskim vrtom? V splošnem se smatra za urejen vrt samo oni vrt, ki ima lepa ravna pota in stezice, enakomerne rabate in gredice, kjer so drevesa in drevesca posajena v ravnih vrstah itd. Še lepše urejen se nam vrt seveda zdi, če ima končno poleg vsega tudi vrtno lopo, pa če ta namenu in potrebi odgovarja ali ne. Je seveda še dokaj reči, ki delajo videz dobro urejenega vrta, ki pa jih ne bom našteval.
Prav tako! Verujem tudi jaz, a se moram vprašati, če je tako urejen vrt zasluga le učitelja vrtnarja.
Kdor pozna vsaj od vrha vrtove naših šol, ta ve, da ni tako. Nič lažjega, kakor na ugodnem svetu izpeljati ravne ali lepo zaokrožene poti in stezice, ki tako čudodelno vplivajo na naše oko, posebno če je v vrtnarju nekaj okusa in praktičnega znanja.
Drugače je pa s tole stvarjo na vrtovih, kjer je še o sv. Jakobu »ledena« zemlja, kjer ne moreš postaviti niti dvoje dreves v ravno vrsto, kjer ne moreš na tako enostaven način izpeljati stezic (o potih niti ne govorim na naših »vrtičkih), kjer ne moreš spraviti v red niti par desetin drevesc v drevesnici itd.
Razporeja in ureja se tak šolski vrt tako, kakor zemljišče dopušča, tu tudi vrt vodi vrtnarja, v prvem primeru pa vrtnar vodi zemljišče po že izdelanem načrtu.
Ureditev obeh zahteva dela in celega človeka, le da ima prvi dane vse pogoje, drugi si jih pa mora sam ustvariti. Zavedam se, da je prvi za oko lepši, a ne morem trditi, da je urejen samo prvi, drugi pa, ki je morda kje ob hribovski šoli na kamenitem svetu, pa ne.
Torej, ne glej vrta samo od daleč, ne sodi po vtisih, ki si jih dobil mimogrede, poglej malo globlje, potipaj po vzrokih, šele potem postavi ceno za vrt in vrtnarja!
Mislim, da nisem v zmoti, če pravim, da ■se končno pri oconi vrta ne smemo prvo in edino vprašati, kako je urejen, ampak — kako je oskrbovan! Ali je oskrbovan tako, d^ služi kot učilo in obenem gospodarskim prilikam tamkajšnjega kraja, — to se mi zdi najvažnejše vprašanje.
Kaj pomaga vrt, ki ima sicer res lepe poti, posute z belim peskom, ki ima zaokrožene stezice in ravne gredice, če rasto v njem bolne in izmaličene kljuke namesto lepih, oskrbovanih dreves? Kaj mi pomagajo ravne gredice, če jih preplavlja plevel ali za kraj nepotrebne in neprimerne kulture, da o vrtu kot učilu niti ne govorim, kvečjemu kako ne bi smelo biti.
Cenim vrt po njegovi oskrbi, po tej vrtnarja, da ne delam nikomur krivice.
Velika večina naših šolskih vrtov se mora ocenjevati na tej osnovi, ker se da dobro oskrbovati tudi vsled razmer »slabo« urejen vrt, ki je oskrbovan tako, da nudi šoli in kraju ono, kar mora in kar se od njega zahteva. Šolski vrt mora dajati smer gosnodar. skemu napredku dotičnega kraja, z njega se morajo citati težnje in pomanjkljivosti v gospodarstvu kraja, potem bo vrt del naše narodne šole. Torej, najprej oskrba, ki mu da obliko, ki pa nikdar in nikoli ne more biti zveličavna in edino merilo.
Takole pravim, da se čuje glas iz vrst vrtnarjev-učiteljev, ki ne morejo svojih vrtov urediti za »oko«, ki ga urejujejo po svojih močeh in z ljubeznijo in imajo vedno v vidu potrebe našega ljudstva, ki se prav resno zavedajo, da so zaradi naroda — tudi vrtnarji.
Pa tudi zato, da pride na uho onim, ki cenijo vrt le z »metrom« in vrvico po belem pesku — ali morda iz udobne lope ob žgočem poletnem soncu — misleč, da se tu in tako ustreza potrebam našega časa!
Petelin — Škrilj.
Tudi zelo važen problem
Škocijanska kronika je v zadnjem tednu zabeležila dva sirova pretepa, ki sta oba zahtevala smrtno žrtev. Na žegnanju ... je po divjem pretepu obležal smrtno nevarno poškodovan ...
Do sirovega pretepa je prišlo tudi v . . ., kjer se je vršilo žegnanje... Točila se je močna kapljica... Ko se je posestnik J. P. precej napil... Po kratkem rvanju se je zgrudil... oblit s krvjo. P. je z nožem nekajkrat sunil še v obraz... Celo komaj 14-letni sin posestnika P. je obdeloval nasprotn:ke s steklenicami in kozarci...
(»Jutro« 14. maja.)
Odprite časopise v torek in sredo pa tudi druge dni in čitali boste vedno polno enakih poročil. Vedno isti refren ... kapljica ... pretep ... nož ... oblit s krvjo.
Koliko nesreče, koliko gorja!
A koliko še več skritih tragedij, poga-ženih sreč, uničenih nad, uničenih življenj,
uničenih rodbin, o katerih ne citate, o katerih ne slišite, komaj, komaj zvedo najbližnji sosedje, pa še ti ne vsi!
— Alkohol je zato najhujši sovražnik človeštva, ker nas izroči na milost in nemilost trenutku.
(Förster, Schule und Charakter.)
Ravnatelj kaznilnice v Sremski Mitrovici dr. Milan Kostič je obiskal nekoč kaznilniško šolo. Učitelj je baš razlagal važnost in korist vinske trte. Ko je učitelj končal, vpraša ravnatelj kaznjence, da li prinaša trta tudi kako škodo. Mlad kaznjenec mu hitro in kratko odgovori: »Ljudje se opijanijo z vinom, ne vedo, kaj delajo in tako nas je polna ta hiša!«
V šoli je bilo 20 mladeničev pod 24. leti. Ravnatelj jih pozove, naj vstanejo tisti, ki so prišli noter radi pijanstva. Vstalo jih je 15, to je tri četrtine.
Na podlagi tega rezultata je začel dr. Kostič proučevati vprašanje alkoholizma. Do
gnal je, da se je zgodilo približno 49% vseh zločinov v pijanosti, v nekaterih letih še celo 55%.
Tabela »Gruber und Kraepelin« nam kaže sledečo sliko:
1143 telesne poškodbe, razdeljene na posamezne dni v tednu:
nedelja in prazniki 628 = 54'8%, ponedeljek 182 = 15'9%, torek 95 = 8'3%, sreda 67 = 5"9%, četrtek 62 = 5'4%, petek 82 = 7'2%, sobota 94 = 8'2%. Razdeljene po krajih: gostilna in pred gostilno 742 = 66'5%, stanovanje 86 = 77%, cesta 98 = 8'8%, delavnice 87 = 7'8%, neznan 102 = 9'2%.
Dr. Anton (Graz) je pri 1000 slaboumnih otrocih dognal 829 starše. Od teh je imelo 471 očeta, 84 mater, 65 očeta in mater pijance.
Legrain je preiskal potomce 215 rodbin pivcev. Med 640 otroci, ki so ostali od 814, je bilo: 50'3% slabotnih, 30'8% pivcev, 227% slaboumnih, 20'5% božjastnih, 97% zločincev. Itd. itd.
Dr. Mikič je izračunal sledeče srednje številke:
V Jugoslaviji zapijemo letno 4.202,400.000 radi »plavih« izgubimo	3.901,875.000
skupna škoda 8.104,275.000 Mislim, da je vse to tudi zelo važen problem, ki bi mu morali vzgojitelji naroda tudi posvečati vsaj nekaj pozornosti. Posebno slovenski učitelj! Polkovni poveljnik brat Srb je, ko je pisec teh vrstic na krstni slavi odklonil alkoholno pijačo, začudeno vzkliknil: »Kako to! Ne znate ove »Jedan Slovenac i dve litre vina tvori tercet!«
Torej je to zelo naš slovenski problem! Rešili ga bomo vsaj delno le z intenzivnim delom, ki bi pa moralo biti že enkrat med vzgojitelji organizirano.
Kje ste tovariši dobre volje, koliko vas je, kako vam je ime?!
Horvat Rudolf, Škof j a Loka.
SploSne vesti
—	Razpis službenih mest. V 35. številki »Učiteljskega tovariša« so bila objavljena prosta službena mesta, ki nam jih je poslala v objavo kr. banska uprava. V 38. številki objavljena prosta mesta so bila popravljena od strani ministrstva prosvete. Za vlaganje prošenj naj se upoštevajo le mesta, objavljena v 38. številki.
—	Počitniški pedagoški tečaj na Pohorju.
»Pedagoška Centrala« v Mariboru priredi z gmotno podporo kr. banske uprave v Ljubljani v dnevih od 3. do 15. julija t. 1. počitniški pedagoški tečaj pri Ruški koči na Pohorju (1250 m nadm. viš.). Tečaj je zamišljen kot spojitev pedagoškega študija z letovanjem ter bo nudil udeležencem ob enem s strokovno izobrazbo tudi nekaj oddiha in razvedrila v svežem planinskem zraku. Predavanja se bodo vršila na prostem med zelenjem, za slabo vreme pa je na razpolago prostorna dvorana. Dopoldne bodo predavanja, popoldnevi pa bodo služili solnčenju, kopanju ter izletom na Pohorju. Ob večernih urah se bodo vršili prosti razgovori o dopoldne predelanih problemih. Program tečaja bo v glavnem sledeč:
1.	Biološke osnove pedagogike. — Prosv. >inšp. v pok. dr. L. Poljanec.
2.	Očrt novejšega pedagoškega mladino-slovja. — Prof. dr. Fr. Žgeč.
3.	Glavni problemi pedagoške sociologije. — Prof. dr. J. Jeraj.
4.	Didaktika naše šole. — Prof. G. Šilih.
5.	Problemi podeželskega šolstva. — Šol. upravitelj K. Doberšek.
6.	Izbrana poglavja iz slovenske slovnice in stilistike. — Gimn. rav. v pok. dr. J. To-minšek.
7.	Tehnika risanja na šolsko tablo. — Profesor R. Klopčič.
P. C. je preskrbela hrano in stanovanje za dnevno ceno 35 Din, tako da bodo znašali stroški za ves tečaj okrog Din 450'—. K temu pride še 50 Din vpisnine, ki naj se vpošlje P. C. takoj po obvestilu o sprejemu. Radi omejenega prostora bo mogoče sprejeti največ 45 učiteljev in učiteljic. — Reflektantje naj se prijavijo z navadno dopisnico najkasneje do 10. junija t. 1. tajnici P. C. gdč. Josi-pini Mlinaričevi, strok, učiteljici v Mariboru, Vrtna ulica 23. Poznejše prijave se ne bodo mogle upoštevati. Po sklepu tečaja bo prejel vsak udeleženec potrdilo, da je prisostvoval predavanjem. Odbor upa, da se bo temu razpisu odzvalo čim večje šitevilo učiteljstva iz vseh krajev dravske banovine.
Pedagoška Centrala v Mariboru.
—	Neguj svoje zobe! Tak je naslov knjižici, ki je ravnokar izšla in je bila poslana šolam s plemenitim namenom, jo med našo mladino in starši razprodati, da se ti seznanijo z nego zob in z neprecenljivimi koristmi zdravega zobovja. Na vsak razred so bile poslane le po 4 knjižice, kar je malenkostno število in se te pri dobri volji prav lahko spravijo v denar. Na drugi strani pa podpremo delo in smoter
našega Centralnega šolskega zobnega ambula-torija v Ljubljani, ki je knjižico izdal proti nizki ceni Din 6—, za šolske otroke pa le Din 4'— in pomagamo s prodajo uresničiti načrt tega ambulatorija, ki namerava polagoma osnovati potujoče zobne šolske ambulato-rije za vso dravsko banovino. Zato apeliramo na p. n. upravitelje {-ice) in učitelje (-ice), da podprejo to plemenito akcijo edino s tem, da razprodajo poslane knjižice. Za uslugo in trud se vsem kar najlepše zahvaljujemo.
Kuratorij C. Š. Z. A.
Grum Rado, podpredsednik.
— Zahvala Trbovelj. Podmladek rdečega križa v Trbovljah je, hoteč olajšati bedo trboveljske rudarske dece, zaprosil v pričetku tek. šol. leta Podmladke šifom dravske banovine, da bi pomagali po svojih močeh pri prehrani gladnih otrok. Naša prošnja je našla toliko odziva, kolikor ga ni nihče pričakoval. Za to naše veselo iznenadenje smo dolžni zahvalo vsem darovalcem, posebno pa še učiteljstvu, ki je znalo deci prikazati trpljenje njihovih trboveljskih tovarišev in tako vzbudilo v njih srcih usmiljenje. Žal ne moremo radi preobširnosti akcije objaviti darove vsakega Podmladka posebej; zato podajamo v naslednjem célotni uspeh te pomožne akcije. Okrožnic je bilo razposlanih nekaj nad 400. Denarnih podpor smo prejeli 78 v skupnem iznosu 6773 Din. Denar se uporablja za nabavo mleka, ki se dnevno deli s ^osom kruha najrevnejšim in najšibkejšim učencem. Nekaj denarja se je porabilo tudi za popravilo čevljev učencev, pa tudi za obleke. V blagu je poslalo podporo 70 šol. Po železnici smo prejeli 62 pošiljki v skupni teži 6467 kg. Največ je bilo krompirja in sicer 2554 kg, za tem 1410 kg fižola, 635 kg jabolk itd. do raznih malenkosti, ki so bile jasne priče, da je pri zbiranju sodelovalo vse od resnejših in razumnejših učencev višjih razredov do sladkosnednih malih učenčkov 1. razreda, ki so se odrekli svojim »cukrčkom«, da, celo sladkim dateljnom in čokoladi, da so jo lahko poslali svojim bratcem v Trbovlje, ki si takih sladkosti ne morejo privoščiti. Nadalje je Podmladek prejel nekaj nad 1200 najrazličnejših kosov oblačil, med katerimi je bilo mnogo novega, skoroda vse pa v takem stanju, da so trboveljski Podmladkarji z veseljem sprejemali posamezne dele obleke: eden hlače, drugi čevlje, tretji krilo itd. — V imenu vse obdarovane dece, ki je ni malo, izrekamo toplo zahvalo vsem tovarišem, ki so se odzvali naši prošnji in jih prosimo, da tolmačijo tudi svojim učencem - darovalcem iskreno hvaležnost trboveljskih otrok. — Poverjenik P. R. K. v Trbovljah.
—	Olajšave udeležencem XIII. Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija 1933 v pomorskem prometu. Jadranska plovidba d. d. Sušak je dovolila udeležencem XIII. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 3. do 12. junija vozno olajšavo na ta način, da se vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno enega razreda nižje', za dopotovanje od 29. maja do 12. junija, za povratek od 3. do 17. junija. Du-brovačka plovidba d. d. je priznala iste ugodnosti v času od 20. maja do 20. junija. Brodarska A. D. Boka jë dovolila 50% popust na vseh svojih parnikih od 20. maja do 20. junija t. 1.
—	Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra t. 1. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 57 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami.
Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih). Mesečna vzdrže-valnina znaša od Din 25'— do 300'— in se določi individualno po premoženjskih razmerah prosilcev.
Prošnje za sprejem (kolek Din 25'—) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti: krstni list; domovnico; od-pustnico, odnosno zadnje šolske spričevalo; spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; obvezno izjavo staršev, odnosno va-
ruha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflek-tirajo na znižanje mesečne vzdrževalnime in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo sre-skega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev in izjavo, da ostanejo po končanem šolanju na domači kmetiji.
Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
—	Učiteljem pevovodjem in organistom.
Podpisanemu je ostalo iz 1. 1912. nekoliko izvodov »Nabožnih ljudskih pesmi I. (20 nape-vov za mešani zbor), ki jih nudi sedaj, dokler se zaloga ne izčrpa, po Din 3'50 izvod proti plačilu v znamkah. Gojitelji cerkvenega ljudskega petja, bi utegnili najti v tej zbirki — o kateri piše monsig. Stanko Premrl, da »hrani v sebi dosti lepega in izrazito slovenskega« — marsikaj za svojo rabo. — Anton Kosi, Središče ob Dravi.
—	Vsa šolska upraviteljstva se še enkrat opozarjajo na Mohorjevo igrico »Kosovsko dramo« za proslavo Vidovega dne ali drugih državnih praznikov. Brošurica bi naj bila tudi v vsaki šoferski knjižnici, ker je snov čisto zgodovinska. Naroča se pri avtorju Antonu Mohorju v Mariboru, Ob jarku št. 6. Izvod igrice stane 5 Din in se manj nego dva izvoda ne razpošiljata. Igrico je priporočila kr. banska uprava z razpisom IV. No. 6092/1 z dne 24. 4. 1933.
—	Tovarišice maturantinje na drž. moš. učit. v Mariboru šol. 1. 1922/23! Pošljite predloge za sestanek — proslavo desetletnice —, ki naj bi se vršil ali o Binkoštih, v začetku ali ob koncu počitnic. Kaj pa tovariši iz vzporednic? Olga Šijanec, učiteljica Ormož.
Osebne zadeve
—i Napredovali so učitelji (-ice) v V. skupino: Flisar Nikolaj iz Gaberja, Miklič Marija iz Gomilskega, Košar Agneza iz Skal; Burnik Alojzija iz Maribora, Mazi Vilko iz Ljubljane, Lebar Ana iz Ljubljane, Dermelj Mirko iz Ljubljane, Dermelj Ludvik, Dimnik Ivan, Dostal Rudolf in Erbežnik Ivan iz Ljubljane;
v VI. skupino: Križ Otilija iz Grosuplja, Petrič Ida iz Zg. Šiške, Eržen Zora iz Begunj, Chladek Marija iz Borovnice, Zakrajšek Albina iz Blatne Brezovice, Žlindra Valerija iz Kostanjevice, Kudašev Cecilija iz Rogatca, Hren Vojteh iz Črešnjevca, Lutar Štefan iz Črenšovcev, Požar Ivanka iz Šmartna. Plevelj Olga iz Domžal, Fišer Simon iz Sv. Petra, Očakar Ana iz Sv. Križa, Zajec Olga iz Mirne peči, Vremšak Armela iz Nevelj, Hafner Kristina z Jesenic. Veber Justina iz Žalne, Ribičič Roza, Škof Frančiška iz Maribora, Božnar Friderika iz Št. Vida, Bantan Julija iz Mute Turkovič Antica z Jesenic, Klemenčič Ivanka i z Vel. Nedelje, Kovač Marija iz Hrušice, Kutin Josip iz Maribora, Kogelnik Drago iz Brezna, Prebevšek Helena iz Brezja, Pivc Olga iz Žalca, Rošker Eliza iz Vitanja, Berce Alojzij iz Sv. Jakoba ob Savi, Žigon Franja z Barja. Rozina Josipina iz Šmartna, Rehar Marija iz Maribora. Rant Franc iz Šmartna, Smuk Martina iz Štal, Koželj Armela iz Podove, Pugelj Anton iz Sv. Lovrenca, Vinšek Dora iz Maribora. Verk Marta iz Rogaške Slatine, ZacherI Miroslava iz Ljutomera, Zega Eliza iz Središča, Zabukovšek Ana iz Celja, Stego-vec Ivan iz Vač, Kovač Antonija iz Celja, Kerbler Simon iz Ptujske gore, Kosec Ana iz Trebnjega, Kovač Viktor iz Celja, Rudolf Emilija iz Hajdine, Rupret Ivana iz Smlednika, Vaupot Antonija iz Slovenjgradca, Sri-enc Ana iz Celja, Gačnik Janko iz Guštanja, Gabršček Ivan iz Guštanja, Mihelčič Ivan iz Černeč, Mayer Ernest iz Laškega, Smolič Marija iz Šmarja, Zorn Leopoldina iz Toplic pri Zagorju, Delcot Ciril iz Razbora, Dostal Avgusta iz Ljubljane, Fon Josipina iz Celja, Bruckner Tekla z Bleda, Mejak Teodora iz Toplic pri Zagorju, Stele Cecilija iz Kamnika, Skebe Venčeslav iz Novega mesta, Štolfa Pavla iz Kočevja, Jager Marija iz Štor. Ahtik Josipina iz Rogaške Slatine. Dominkuš Marija iz Gor. Radgone, Dekleva Ivana z Vrhnike, Ve-nigerholz Miroslav iz Središča, Hribar Juli-
jana iz Radvanja, Jakopec Karel iz Sladkega vrha, Pikuš Berta iz Dol. Lendave, Justin Iv^-na iz Turijic, Hrovat Rafaela iz Žužemberka, Križaj Ivan iz Cirkovccv, Brodnik Anton iz Most, Mandelj Amalija iz Ljubljane, Mervič Josipina iz Novega mesta, Mlinšek Franc iz Velenja. Poredoš Štefan iz Pertoče, Pelko Pavla iz Toplic, Pirnat Mara iz Novega mesta, Peyha Ignac iz Frankolovega, Piano Ana iz Celja, Podbršček Alojzija iz Trbovelj in Min-kuš Avgust' iz Ljubljane.
v VIL skupino: Maslač Vlasta iz Maribora;
v VIII. skupino: Urbančič Danica iz Trbovelj-Vod, Alt Danica iz Prevalj.
Prevedeni v IX. skupino: Kotnik Konrad
iz Moravč, Kocbek Josip iz Sv. Bolfenka na Kogu, Ivančič Ana iz Sv. Urbana.
—i Praktični učiteljski izpit, ki se je vršil pod predsedstvom dir. Fr. Kadunca na drž. učiteljski šoli v Mariboru od 24. aprila do 5. maja 1933., so uspešno položili tile kandidati (-inje): Adamič Ana, Bedekovič Pavla, Bertoncelj Terezija, Bračko Franc, Carlavaris Anka, Cotič Marija, Čermelj Terezija, Debe-vec Rozalija, Globočnik Justina, Humer Ida, Jaklič Ana, Kajč Albina, Kallat Štefanija, Kocuvan Adolf, Kočar Angela, Kleč Antonija, Koželj Marija, Krajcar Ivan, Kržišnik Avgust, Kunaver Marija, Lorber Vladimir, Mačjus Ema, Meško Jakob, Mihalič Marija, Mohorko Terezija, Najžer Bronislava, Pavline Anica, Petrovič Ivan, Pišec Kari, Podboj Stanislava, Podboj Vera, Prša s. Ignacija, Romold Zdenka, Sabadin Bogomila, Senica Alojzija, Sučič Branko, Šoukal Magda, Šlibar Vera, Tavčar Lea, Tičar Stana, Trček Ludovika, Urleb Neža, Velikonja Gizela, Vybiral Zorislava. — Dop. izpit iz nac. skupine je položila Saunig Zora.
Uiiteljski pravnik
Določitev draginjskega razreda za upokojence
Nekemu državnemu uslužbencu, ki je ob upokojitvi služil v kraju, kateri spada v II. draginjski razred, pa se je kot upokojenec kesneje preselil v Ljubljano, torej v kraj, ki spada v I. drag. razred, je pristojno ministrstvo prisodilo draginjsko doklado po II. razredu. To pa iz razloga, ker je bil uslužbenec ob upokojitvi uslužben v kraju II. drag. razreda.
Na tožbo tega uslužbenca je državni svet razveljavil odločbo pristojnega ministra z razsodbo št. 9.258/32 od 12. aprila 1932. Ker je pravno utemeljevanje razsodbe zelo važno in načelnega pomena, ga tu objavimo v prevodu:
»Z določbo § 127 urad. zakona iz leta 1931 ni določeno, da-li se bo upokojenemu državnemu uslužbencu priznala draginjska do-klada po njegovem zadnjem dotedanjem službenem kraju ali pa po kraju stalnega bivališča po upokojitvi. Toda že s samim tem dejstvom, da uslužbenec po upokojitvi jii več dolžan stanovati v istem kraju, kjer je vršil službene posle, je izraženo, da je glede izbire stalnega bivališča svoboden in je treba smisel te zakonske določbe tako tolmačiti, da se mu mora draginjska doklada določiti po draginjskem razredu tistega kraja, katerega si je izbral za svoje stalno bivališče.
Enako se glasi tudi določba 1. čl. uredbe o draginjskih dokladah od 2. decembra 1931, ki določa, »da pripada osebna draginjska doklada po draginjskem razredu kraja, v katerem se upokojenec za stalno naseli«. Ta določba ne nasprotuje § 127. u. z. iz leta 1931.
Zaradi tega je izpodbijana odločba nezakonita, ker z njo tožilcu ni bila priznana draginjska doklada tistega razreda, kateremu pripada mesto Ljubljana, ker se je tožitelj po upokojitvi stalno naselil v Ljubljani.«
Naš glas.
PRAVILNA RABA PRAVNIH TERMINOV PRI URADNEM POSLOVANJU.
Za rabo pravnih terminov pri uradnem poslovanju je izdala bivša pokrajinska uprava za Slovenijo točna navodila v okrožnici z dne 19. avgusta 1921, št. 9067, ki je bila objavljena v »Uradnem listu« dne 12. septembra 1921, št. 11, str. 565. Najvažnejše iz te okrož-
Če žeja te in glad mori, a skopo v žepu ti zveni, za mal denar postregel rad ti »Daj-Damov« bo avtomat.
niče je bilo priobčeno prosvetnim ustanovam z okrožnim razpisom bivšega vel. župana ljubljanske oblasti P. br. 8930 z dne 11. nov. ! 1926 v točno ravnanje in se glasi:
»Uradi naj rabijo pri svojem poslovanju nastopne pravne termine:
1.	Vloga je pri uradu vloženi spis, ki postane z izročitvijo poslovni spis tega urada. Odpravek je pismena rešitev poslov, spisa.
2.	Po uradu, odnosno po osebi, kateri so rešitve namenjene, razlikujemo troje vrst odpravkov:
a)	poročilo je odpravek, namenjen nadrejenim oblastvom;
b)	dopisi so odpravki, namenjeni oblastvom in javnim zavodom, ki niso niti podrejeni, niti nadrejeni, kakor tudi zasebnim, fizičnim ali pravnim osebam, ki niso podrejene;
c)	odloki so odpravki podrejenim oblastvom, zavodom in privatnim osebam.
Nadrejenim oblastvom se poroča, ostala oblastva, zavodi in osebe pa se obveščajo. Podrejenim oblastvom, zavodom in osebam se naroča, ostali pa še naprošajo.
3.	Odlok, ki ne služi le internim namenom, imenujemo odločbo v širšem pomenu.
Odločba je ali naredba, razsodba ali posvedočba.
a)	K naredbam prištevamo konkretne konstitutivne upravne čine, s katerimi se dajo, izpreminjajo ali odvzemajo pravice (subjektivna prava) in nalagajo, izpreminjajo ali odpravljajo dolžnosti.
b)	Z razsodbo rešujemo sporna vprašanja o obstoju ali neobstoju konkretnega pravnega razmerja, odnosno vprašanja o kršitvi subjektivnih pravic in zakonitih predpisov.
c)	Posvedočba potrjuje obstoj konkretnih pravnorelevantnih dejstev ali konkretnih pravnih razmer.
4.	Z razglasom se daje uradne rešitve konkretne kakor abstrakne vsebine na splošno, znanje; z okrožnico obveščamo določen krog uradov. Okrožnice spadajo pod širši pojem razpisov.
5.	Zoper dozdevne nezakonite ali neprimerne odločbe se vlagajo pritožbe. Pritožbo so ali opozoritve, redne pritožbe ali nadzorstvene pritožbe.«
Prednja navodila objavljamo v ravnanje, ker opažamo, da se v gotovih primerih ne rabijo pravi izrazi.
■IIIINM
ZEMLJEPIS
IN
ZGODOVINA
za III. in IV. razred osnovnih šol
od J. P o la k a
atane samo 9 3)in, odnosno 10 3)in, a Vam zelo olajša pouk, ker Vam ni treba snovi narekovati, si otroci s tem ne kvarijo pisave in ne pravopisa ter pridobite na času. Naročite takoj vse štiri knjižice za38 3)in, odnosno one, kijih potrebujete za sebe ali učence
v knjigarni
Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali pri podružnici v Mariboru
Miroslav Zor:
Čuvajmo prirodo!
(Ob pričetku časa majniških izletov.)
Ni še dolgo tega, kar sem srečal v Ljubljani z izleta vračajočega se turista — starejšega gospoda, ki je nesel v roki šopek Blaga-jevega volčina. Kaj za to, mi boste rekli. Seveda, tudi sami ne veste. Ta gospod je uganjal s tem precejšen vandalizem, kajti Blagajev volčin je ena naših najredkejših cvetic in je že od nekdaj zaščiten. — Pogledal sem za tem gospodom, kako bo prišel mimo stražnika. Za hip sem si domišljal, da ga bo vstavil. Pa saj tudi stražnik ne pozna zaščitenih rastlin in jih tudi poznati ne more. In vendar obstoja zakon o varstvu redkih ali za Slovenijo tipičnih in za znanstvo pomembnih živali in rastlin in o varstvu špilj v področju dravske banovine. In vendar je v tem zakonu § 7., ki pravi: »Zupani in orožništvo, kakor tudi vsi javni nadzorstveni organi, sosebno pa gozdno, lovsko in poljsko varstveno osebje in tržna policija so zavezani, da nadzirajo izvrševanje tega zakona in da ovajajo prestopke političnemu okrajnemu oblastvu.« — Ta zakon <6 varstvu prirode je tipični »zakon na papirju«, ki ga nihče rte izvaja. Poglejte samo klobuke, recimo »športne klobuke« naših turistov. Ali ni skoro na vsakem par posušenih planik (očnic)? In to kljub temu, da je planika tudi ena izmed zaščitenih rastlin.
Zakon o varstvu prirode je vse premalo poznan. To bi moralo biti. Ostalo bi potem že sledilo samo od sebe. Treba bi bilo le par eksemplaričnih kazni, ki bi se morale razglasiti, potem pa bi se kmalu vzbudilo zanimanje za ta zakon.
Naš — učiteljski — stan pri tej stvari lahko mnogo stori. Vsaj enkrat na leto je treba otroke opozoriti na zaščitene rastline in živali. Na šolskih izletih je to najprimernejše in zato prinašam v sledečem seznam zaščitenih živali in rastlin, ki so navedene v zakonu:
Omenjeni členi so sledeči: § 1-
Ne smejo se loviti, pokončavati, prodajati, ponujati v nakup in izvažati te-le živali:
1.	sesalci: kozorogi obeh vrst (C. creten-sis in C. ibex L.);
2.	ptiči: vir ali velika uharica (Bubo bubo L.), sokol selec (Falco peregrinus Tunst), rja-sti škarnjak (Milvus milvus L.), kostanjasti škarnjak (Milvus Korschun Gmel), ribji orel (Pandion haliaetus L.), belorepec (Haliaetus albicilla L.), sršenar (Pernis apivorus L.), kraljevski orel (Aquila malanaetus L.), planinski orel (Aquila chrysaetus L.), klinkač ali ruski orel (Aquila pomarina Brehm), mišar (Buteo buteo L.), kocasta kanja (Archibuteo lagopus Br.), rjavi lunj (Circus aeruginosus L.), pepe-lasti splinec (Circus cyaneus L.), lunj dolgo-repec (Circus maerounus Gm.), lunj beloritec
rniyf nftrft-rir r>rr	rirt IT r ~. r-T' .
(Circus pygargus L.), orehar (Nucifraga caryo-cacactes L.), krokar (Corvus corax L.), rjava caplja (Ardea purpurea L.), čapljica (Ardetta minuta L.), bobnarica (Botaurus stellaris L.) in kvakač (Nycticorar nycticorax L.);
3.	želva sklednica (Emys arbicularis L.);
4.	brezvretenčarji: vsi jamski hrošči, paj-kovci in mehkužci, planinski kozliček (Rosalia alpina L.), orjaški krešič (Procerus gigas Creutz) in metulj apolon (Parnassius apol-lo L.).
§ 2.
Jajca ptičev, naštetih v § 1. pod točko 2., se ne smejo uničevati ali pobirati, mladi ptiči ne jemati iz gnezd in gnezda ne razdirati.
§ 3.
Ne smejo se trgati, rvati, prodajati, ponujati v nakup in izvažati tele rastline:
1.	košutnik ali rumeni svišč (Gentiana lutea L- et var. symphandra Mrb.);
2.	Fröhlichov svedre ali Fröhlichov svišč (Gentiana Fröhlich» Hladn.);
3.	panonski svišč (Gentiana Clusii);
5.	Sternbergov klinček (Dianthus Stern-bergii);
6.	strupena zlatica (Ranunculus Thora);
7.	murka ali zamorček (Nigritella nigra L. in Nigritella rubra Rieht.);
8.	lepi čeveljc ali lepi ceptec (Cypripe-dium calceolus L.);
9.	Blagajev volčin (Daphne Blagayana Freyer);
10.	dišeči volčin (Daphne cneorum L.);
11.	progasti volčin (Daphne striata Tratt.);
12.	lovorolistni volčin ali volčji koren (Daphne laureola L.);
13.	planinska možina (Eryngium alpinum
14.	kranjski jeglič (Primula carniolica Jacq.);
15.	lepi jeglič ali avrikel (Primula auricola);
16.	Cojzova vijolica (Viola Zoisii);
17.	Cojzova zvončica (Campanula Zoisii);
18.	rogata vijolica (Viola carnuta L.);
19.	cesarski silj ali cesarski koren ali ja-ščerica ali aškerca (Peucedanum ostrothium L.);
20.	božje drevce ali božji les (Ilex aquifo-lium L.);
21.	planika ali očnica ali pečnica (Leonto-podium alpinum Can.).
Trgovsko ukoriščanje alpske flore sploh je prepovedano.
§ 6.
Naravne jame (špilje) so pod nadzorstvom pokrajinske uprave za Slovenijo, gospodarskega oddelka, ter se smejo oskrbovati in ukoriščati le na način, ki ga odobri nadzorstveno oblastvo po zaslišanju Muzejskega društva za Slovenijo.
Mnenja sem, da navedeni členi dovolj jasno govore in zato jih prepuščam brez nadaljnjega komentarja vzgojiteljem našega naraščaja.
UČITELJSKA SAMOPOMOČ V LJUBLJANI
Poročilo o I. rednem občnem zboru, ki se je vršil 14. maja 1933. v Ljubljani Važne spremembe pravil. — Podporni sklad — velika pridobitev za članstvo. Nove sprejemne pristojbine.
OTVORITEV
Načelnik tov. Kocijančič pozdravi navzoče, zlasti predstavnike učiteljske organizacije in zaupnike iz raznih srezov. Ugotavlja sklepčnost, otvori občni zbor in imenuje za zapisnikarja tov. Jas. Kobala. za overovatelja zapisnika pa tov. Ivanko Cegnarjevo in tov. Mirka Dermelja, oba iz Ljubljane. Navzočih je bilo 72 zadružnikov. Brzojavno so pozdravili občni zbor zadružniki iz Zagreba.
POROČILO NAČELSTVA
1. Likvidacija društva — ustanovitev zadruge US.
Prvo poslovno leto — 1932. — Učiteljske samopomoči v Ljubljani, reg. zadruge z om. zavezo je zaključeno. O mnogostranskem delu načelstva in zadružnfe uprave, o težnjah za zboljšanje članskega položaja in končnih uspehih v ti dobi naj govori sledeče poročilo:
Uradniški zakon z dne 31. marca 1931. jc v § 76. zahteval od društev, čijih člani so državni uradniki, da se njih društvena pravila podrede določbam tega zakona. Mnogo društev je bilo takih, ki tem zahtevam niso mogla ustreči, ne da bi pri tem trpela na številu članov ali na davno prej pridobljenih pravicah. Med temi je bila tudi US. Zato jc občni zbor društva US v Ljubljani, dne 29. junija 1931. društvo razpustil in ustanovil prav ta dan US v Ljubljani, reg. z. z o. z. Z 31. decembrom 1931. je društvo US prenehalo, s 1. januarjem 1932. je pričela US poslovati kot zadruga. O tem je zadružna uprava obvestila člane US in učiteljstvo s priobčeno notico v »Učit. tovarišu« štev. 21 od 24. decembra 1931.
V prvih mesecih 1. 1932. je bila zadružna uprava zelo močno obremenjena z notranjo uredbo in izgradbo US. Z vpeljavo kartoteke je bilo treba preurediti knjigovodstvo in nastaviti za vsakega člana nov evidenčni list. Vsak zadružnik je moral dobiti svojo zadružno knjižico, ki ima spredaj zadružna pravila, zadaj pa osebne podatke o zadružniku, o njegovem sprejemu v zadrugo in vplačilu deleža. Poleg vsega tega izrednega dela so se reševali dan za dnevom vsi redni posli kot vknjiževanje članskih prispevkov, razpošiljanje položnic, sprejem novih članov, nakazovanje posmrtnin, razpošiljanje tiskovine pristopnica članom v podpis, registracija in še mnogi drugi upravni posli. Zadružniki tega za upravo težkega prehoda niso niti opazili. V mesecih januarju in februarju 1932. je bilo to delo približno 2550 članov izvršeno. Uprava jc v zadnjih dneh februarja razposlala zadružne knjižice s položnicami vred vsem članom-zadružnikom, »Učit. tovariš« pa je v št. 29. z dne 25. februarja 1932. priobčil obvestilo o tem.
2. Taksne ugodnosti — sprememba pravil.
Finančna oblast naši zadrugi ni priznala taksnih ugodnosti. Opozorila nas je na neskladnost §§ 36. in 14. naših pravil. Morali smo § 36. popraviti v smislu nasvetov Zveze slov. zadrug v Ljubljani. To se je izvršilo na občnem zboru dne 6. marca 1932. v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodiše v Ljubljani, odd. III. je tako popravljena pravila odobrilo in 31. marca 1932. pod Firm. 289/Zadr. X 161/2 vpisalo v zadružni register. Dravska finančna direkcija v Ljubljani je oprostila US plačevanja taks z odlokom od 14. maja 1932., št. 64.693/11.111, prostost plačevanja družbenega davka pa priznala dne 18. maja 1932., št. 64.667/1434. Poročilo o občnem zboru z dne 6. marca 1932. v Ljubljani je priobčil »Učit. tov.« v 31. številki od 10. marca 1932., potrjene spremembe pa je v ponatisu razposlala zadružna uprava vsem članom koncem maja 1932.
Omenjeni izredni občni zbor je razpravljal še o dveh predlogih, ki vsebujeta spremembo pravil. Profesor A. Sič — Ljubljana, je predlagal porabo vsakoletnih obresti od rezervnega sklada v to, da bi se najstarejše člane — ki so najdalj e časa člani US — oprostilo plačevanja članskega prispevka za smrtne slučaje. Šolska upraviteljica M. Polakova iz Ljubljane je predlagala, da bi imeli člani, ki so bili 25 let v US in so redno plačevali članske prispevke, pravico že v življenju prejeti eno polovico posmrtnine. Za ta izplačila bi prispevali člani po pol članskega prispevka, to je po Din 2'50. Občni zbor je poveril načelstvo, da o tem razpravlja, sestavi primerne predloge in jih predloži prihodnjemu občnemu zboru v pretres in sklepanje.
Načelstvo je posvečalo preosnovi naših pravil vso mogočo skrb in pažnjo. Na vsaki seji, katerih je bilo v pretečenem letu sedem — je bil razgovor o spremembi pravil. Tov. Iv. Kocijančič je sestavil obširno in izrčrpno poročilo, katerega je v novembru in decembru 1932. priobčil v 15., 16. in 17. štev. »Učit. tovariša«. V tem poročilu je očrtal ves potek, spremembe in dopolnila v US od početka do zdaj, navedel razne predloge, ki so jih člani poslali v presojo, obenem še omenil gotove težnje, za katere naj bi se članstvo zanimalo. V »Učit. tovarišu« je povabil vse članstvo k sodelovanju.
3. Članski sestanki.
Da bi bilo delo uspešnejše, rezultati pra-vilnejši, je povabila zadružna uprava k sodelovanju 15 članov (-ic) iz Ljubljane in okolice, ki so se povečini vsi odzvali. Sestali so se skupno s člani načelstva k štirim članskim
sestankom. Na teh smo pretresali posamezne, že znane predloge, sestavljali nove, jih krajšali, združevali in jih v splošnem skušali prilagoditi našim zadružnim potrebam in razmeram. Delo je bilo obširno, odgovorno in končno — plodonosno. Nastalo je šest predlogov, o katerih bomo danes razpravljali in sklepali. V koliko boste to delo priznali in odobrili vi — člani zborovalci, o tem bodo govorili vaši sklepi k 3. točki dnevnega reda. Vsem sodelavcem na članskih sestankih se v interesu US najlepše zahvalim za njih ne-mali trud, vestno razmišljanje in vse primerne pobude, ki so jih v debatah sprožili in končno prikrojili v predloge. Prav tako izrekam zahvalo tudi vsem onim članom (-icam), ki so poslali US pismene predloge in nasvete. Prepričan sem, da so imeli vsi prav dober namen: preosnovati US tako, da bo koristila v večji meri članstvu in zadrugi sami.
4. Spremembe v članstvu.
V 1. 1932. so bile v US sledeče spremembe v članstvu: V začetku leta je bilo 2543 članov, med letom je vstopilo 79, umrlo 25, izstopilo in bilo izključenih 26 članov. Konec poslovnega leta izkazuje zadruga 2571 članov, v celoti 28 članov prirastka. Denarne poslovne zveze je vzdržavala s Poštno hranilnico, Mestno hranilnico v Ljubljani, Hranilnico in po-jilnico Učit. konvikta v Ljubljani in Učiteljsko tiskarno v Ljubljani. Deleže ima po enega pri Hranilnici in posojilnici Učit. konvikta v Ljubljani in Učiteljski tiskarni v Ljubljani, 5 deležev pri Zvezi slov. zadrug v Ljubljani in 10 deležev pri Učiteljskem domu v Mariboru.
O računskem zaključku za 1. 1932. vam bo poročalo nadzorstvo, ki je vse blagajniško poslovanje, račune in priloge 6. aprila 1933. pregledalo in našlo v popolnem redu. O tem priča zapisnik z omenjenega dne in podpisi na računskem zaključku za 1. 1932.
5. Težkoče v denarnem poslovanju.
Iz računskega zaključka omenim samo eno za redno poslovanje kočljivo postavko, to so dolžni članski prispevki, ki so znašali 31. decembra 1932. znesek Din 72.162'—. Če primerjamo gotovino v blagajni in vse naložbe tega dne v skupnem znesku Din 68.902'04, vidimo, da je bilo omenjenega dne nad polovico našega rezervnega denarja pri članih. Vpoštevati je še, da vsled nastalih težkoč na denarnem trgu danes ne moremo poljubno dvigati naših vlog. Umevno je, da je to stanje slabo vplivalo na naše poslovanje, zlasti v izplačilih posmrtnin. V avgustu in septembru 1932. je uprava izplačala štiri posmrtnine v obrokih. Če bi se vsi člani zavedali svojih dolžnosti in redno nakazovali članske prispevke, bi uprava US nikdar ne bila v zadregi za denar. Naša sedanja denarna rezerva služi zadružni upravi kot obratna glavnica, ki neprestano valovi tja in sem; o kakih stalnih naložbah ne moremo govoriti. Ta negotova in nestalna rezerva je pa tudi tista težka ovira, ki je upropastila že mnogo prav dobrih predlogov za spremembo pravil. Naj se naša pravila spremene tako ali tako, prepuste članom vsa bremena, močna denarna rezerva bo zmeraj potrebna. Splošno pomanjkanje denarja, izdatki za šolanje otrok, bolezni in razne nesreče v družini, včasih tudi malomarnost nekaterih članov, ovirajo redno plačevanje članskih prispevkov, od katerih zavisi porast in obstoj US.
6. Agitacija. Zahvale.
Zadružna uprava je skrbela za članski naraščaj na več načinov. Tov. Jos. Kobal je kot zastopnik JUU — sekcija Ljubljana na mnogih zborovanjih sreških društev poročal o US in vabil nečlane v zadrugo. Tov. Iv. Kocijančič je 7. decembra 1932. predaval o US na zborovanju učiteljstva iz kamniškega sreza. Priobčeval je v »Učit. tovarišu« od časa do časa vabila za priglaševanje nečlanov, v rubriki »naša gospodarska organizacija« pa vsak mesec obveščal člane o smrtnih slučajih, spremembah in drugih važnih dogodkih v zadrugi. V »Prosveti« od 10. novembra 1932. navaja med drugimi gospodarskimi zadrugami US kot podporno zadrugo z vsemi važnimi podatki. Za »Gospodarski svet JUU — sekcija Ljubljana«, v katerem zastopa US, je sestavil kratko poročilo s potrebnimi podatki o naši zadrugi, katero se bo rabilo za agitacijo na zborovanjih sreskih društev. Naši neumorni zaupniki, prijatelji in predsedniki po srezih so se na zborovanjih, sestankih in ob vsaki ugodni priliki spominjali US, nabirali nove priglašence in ljubeznivo posredovali med člani in zadružno upravo. Zadružna uprava je mnenja, da se je storilo vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Moja prijetna dolžnost je, da se v imenu načelstva in zadružne uprave vsem tem našim prijateljem in sodelavcem za njih izdatno pomoč najlepše zahvalim. Vse pa še vljudno prosim, da nam ostanejo zvesti tudi v bodoče.
7. Zaključek.
Namen US je: pomagati potrebnim v najtežjih časih z denarnimi podporami — po-smrtninami. Naša sveta dolžnost je, da jo obvarujemo nevarnih pretresljajev, da jo okrepimo in zgradimo v še močnejšo oporo nam in našim družinam. Če bo vse naše delo usmerjeno v tem pravcu, potem smo razumeli naš čas prav, kakor so razumeli prav svoj čas naši predniki, ki so US ustanovili in jo uspešno zasidrali v učiteljstvu. Oklenimo se naših
gospodarskih edinic, naše US, zavedajmo se kot izobraženci svojih dolžnosti in vstvarili si bomo sami lepšo bodočnost. Žrtve, katere si prostovoljno nalagamo, niso zaman; one lajšajo nam in našim družinam težko gorje, ki prej ali slej zadene prav vsakega zemljana.
US naj raste, se krepi in uspeva!
Po končanem poročilu vpraša tov. Vrečko iz Šoštanja, kako je nastal zaostanek 72.162 dinarja.
Načelnik tov. Kocijančič pojasni, da so bili v decembru 4 smrtni slučaji, za katere je uprava U'S izplačala nad 50.000 Din posmrtnine. Zadružniki pa so poravnali prispevke šele v januarju. K temu je treba prišteti še nekaj rednih zaostankarjev, dalje take, ki jim je uprava poslala opomine, kar je dalo nad 20.000 Din. V ilustracijo navaja, da je bilo ob
koncu aprila rednih zaostankov Din 33.000'—
dolgov okroglo.....„ 21.000'—
opominov za okroglo . . . „ 11.000'—
skupaj torej . .• . . . . Din 65.000'—
To je oni rezervni sklad, ki neprestano kroži med članstvom.
Tov. Simon Petrovič pravi, da jc treba proti tem zamudnikom nekaj ukreniti.
Načelnik mu pojasni, da postopa uprava US točno po pravilih. Ako zadružnik ne plača prispevkov 3 mesece zaporedoma, prejme 1. opomin. Ako je brezuspešen, prejme 2. in nato še 3. in zadnji opomin. Zadružnik, ki ne reagira niti na tretji opomin, se izključi, dolžni znesek pa sodno izterja. Tako postopa uprava US žo od leta 1926.
Ker ne želi k poročilu govoriti noben zadružnik, da poročilo na glasovanje. Sprejeto je bilo soglasno.
RAČUNSKI ZAKLJUČEK ZA LETO 1932.
Načelnik preide za tem k 2. točki dnevnega reda in prosi tov. Vendelina Sadarja, da poroča kot član nadzorstva o računskem zaključku za 1. 1932.
Iz njega je razvidno, da so znašali
prejemki.....Din 1,037.351'50
izdatki pa.....„ 1,037.351*50
Prometa je torej bilo . . Din 2,074.730'—
Iz računa zgube in dobička vidimo, da je US izplačala na zavarovanju Din	341.858'— Upravnih stroškov je bilo . „	53.214'23 Člani so naprej vplačali . . „	2.610'— Zapadla posmrtnina, izplačana po novem letu . . . „	12.600'— Odpisi so znašali „	10.041'45 Čistega dobička je bilo . . „	12.26071
v Izdatkov je torej bilo .	. Din	432.584*39
US pa je prejela na		
zavarovanju ....	Din	355.927'33
obrestih.....	• »»	4.495*06
dolžnih prispevkov pa ima	»»	72.162"—
Prejemkov je torej bilo . . Din 432.584'39
Bilanca nam kaže nastopna aktiva:
Gotovina v blagajni . . . Din	379*98
Naložen denar . . . . „	68.522*06
Dolžniki......„	64.945'80
Vrednostni papirji .	697*50
Deleži pri Zvezi in drugje . „	1.775'—
Premični inventar . . . „	16.007'—
Skupnega premoženja ima . Din	152.327*34 Ako odštejemo od tega pasiva, ki obsegajo deleže članov, predplačila, rezervni zaklad in zapadlo posmrt-
nino v znesku.....Din	53.180*71
ostane čiste rezerve za podpore ........Din 99.146*63
Ko otvori načelnik debato o računskem zaključku, želi tov. Šmajdek pojasnilo glede odpisa v bilanci.
Načelnik mu pojasni, da je uprava odpisala 10% od dolžnih prispevkov, ker se le tu in tam primeri, da ostanejo vsi opomini brezuspešni, 15% pa je odpisanih od premičnin, kar je uzuelno. Odpisan denar pa itak ni izgubljen, ker pride v dobro rezervnemu skladu.
Zadružnik tov. Štravs želi vedeti, kje je naložen zadružni denar, kar mu načelnik pojasni.
Zadružnik Franc Juvanc želi, da se prečita tudi račun zgube in dobička.
Načelnik tov. Kocijančič čita postavke iz poslovnih knjig, zlasti one, ki zadevajo upravne stroške.
Po debati da načelnik tov. Kocijančič računski zaključek za leto 1932. na glasovanje. Navzoči zadružniki ga soglasno odobre.
SPREMEMBA PRAVIL.
Načelnik tov. Kocijančič omenja sklep lanskega občnega zbora, ki je naročil načel-stvu, da obravnava predlog prof. Siča glede porabe vsakoletnih obresti rezervnega sklada v to, da se oproste najdalje plačujoči člani plačevanja prispevkov za smrtne primere in pa predlog tov. Polakove glede izplačila polovice članarine članu še ob življenju. Načelnik poudarja, da je sklical med letom štiri
članske sestanke, ki so razpravljali o teh in še drugih doposlanih predlogih. Rezultat teh sestankov je šest predlogov, ki jih je dalo načelstvo na dnevni red današnjega občnega zbora.
Prvi predlog.
K § 4., odst. 1. se dostavi:
»Če je priglašenec predložil načelstvu glede zdravja napačne podatke ali neresnična potrdila, bil od načelstva sprejet v zadrugo, pa je v dobi treh mesecev od sprejema umrl, načelstvo sprejem takega člana lahko razveljavi in odreče izplačilo posmrtnine.«
Predlog je bil brez debate soglasno sprejet.
Drugi predlog.
K § 7. se kot odstavek 3. dostavi: »Član US, ki je zaradi odslužitve kadrskega roka moral izstopiti iz državne službe, po oprostitvi vojaške službe ni bil takoj sprejet v drž. službo, ne plača za dobo kadrskega roka in čakanja na državno službo nikakih članskih prispevkov, preneha pa za to dobo tudi njegovo članstvo v US. Od dne ponovnega vstopa v državno službo (učiteljsko) plačuje članski prispevek in je zopet redni član US. Ob vstopu v državno službo se pismeno prijavi pri upravi US. Načelstvo US se pooblašča, da obravnava in pravomočno sklepa o takih primerih.«
Predlog je bil soglasno sprejet.
Tretji predlog.
§ 4. pravil naj se dostavi: »ter neučitelji — soprogi učiteljic«, tako da se § 4. glasi: »Člani zadruge lahko postanejo učitelji, profesorji, njihove žene in vdove in učiteljice javnih in zasebnih šol ter neučitelji — soprogi učiteljic, ki se morejo vezati s pogodbami in imajo v okolišu zadruge stalno bivališče i. t. d.
Soglasno sprejeto.
Četrti predlog,
nadaljuje tov. Kocijančič, je radikalnejši in postavlja US na popolnoma novo osnovo. Z njim se izpremene pristojbine in posmrtnifKe. Sprejemna doba je lahko do 45. leta ali pa do 50. leta. Vplačevanje sprejemnih pristojbin se bo vršilo na dva načina. Prosi prof. Siča, ki je predlog sestavil, da ga podrobno utemelji.
Prof. Sič poudarja, da so mnogi sedanji člani čakali s pristopom v US tik do 45. leta, dočim je mnogo članov pristopilo s 25. letom. Ob smrti pa prejmejo svojci enako po-smrtnino. Da se to prepreči, je sestavil posebno tabelo. Iz nje je razvidno, da bodo plačevali oni, ki pristopijo s predpisano starostno dobo, le sprejemne pristojbine, dočim bo moral plačati vsak, ki pristopi po tej dobi, poleg sprejemnih pristojbin še vse smrtne primere, ki padejo v to dobo. Ker je pa težko plačati, se posmrtnina zmanjša za vsako leto za 1*2% pri sprejemni dobi do 45. leta ali za 1*3% do 50. leta. Kdor bi pristopil šele s 45. letom, se mu zmanjša posmrtnina za 19*5% (sprejemna doba do 50. leta), tako da bi prejel namesto 12.800 Din le 10.304 Din, pri sprejemni dobi do 45. leta pa za 24% in bi znašala posmrtnina 9,728 Din. Zadružniki bi seveda plačevali polne prispevke. Preostanki bi šli v starostni podporni sklad. Iz tega bi se dajale podpore članom. Upoštevali naj bi se predvsem stari člani. Zanje bi US plačevala prispevke za posmrtne primere, v kolikor bi dovoljeval ta fond. Po njegovem mnenju bi bil ta način najlepši izhod, da se prepreči pozno pristopanje. Kdor bo torej hotel, da bodo prejeli njegovi svojci polno po-smrtnino, ta ne bo odlašal s pristopom.
. K predlogu so govorili še zadružniki: Šumer, Brišnik, Kumelj, Šmajdek, Doljak, Hren in Dimnik. Vsi so poudarjali, da je predlog pravičen. Izpremeni naj se le v toliko, da ostane sprejemna doba fiksirana od 20. do 45. leta in pa da veljajo sprejemne pristojbine le za one, ki vstopijo v zadrugo nanovo. Doplačilo velja le od 25. leta dalje.
Predlog prof. A. Siča se glasi:
§ 13. zadr. pravil se razveljavi. V bodoče se glasi tako-le: »Poleg dajatev v §§ 10., 11., 12. in 15. mora vsak član vplačati pri vstopu v zadrugo tudi pristopnino, ki se ravna po starostnih letih, in sicer:
1.	od 20 do 25 let Din 1'—, » 25 » 30 » » 5'—, » 30 » 35 » » 20'—, » 35 » 40 » » 30'—, » 40 » 45 » » 50'—.
Priglašenci od 25. do 45. leta plačajo k tem zneskom za vsako — nad 25. starostno leto še dodatek po Din 150'—. Najvišji dodatek — v dobi od 44. do 45. leta — znaša Din 3000'—.
2.	Za člane od 25. do 45. leta, ki so plačali samo pristopnino brez dodatka letnih po Din 150'—, prejmejo za vsako leto — od 25. leta dalje — po'1'2% manjšo posmrtnino. Z zadnjim sprejemnim letom — od 44. do 45. leta — se zniža posmrtnina za 24%.
3.	Presežki po §§ 11. in 13. zadr. pravil, nastali pri izplačilu okrnjenih posmrtnin (pod § 13., 2. točka), gredo v starostni podporni sklad, ki ga zadruga ustanovi v ta namen, da se pridobe olajšave plačevanja članskih prispevkov za najdalje plačujoče člane v zadrugi.
Statistična tabela
k IV. predlogu prof. A. Siča
1.	2.	3.	4.	5.	6.	7. | 8.		9. | 10.		11.
Starost	Pristopnina po § 13.	Ob sprejemu	Skupne sprejemne pristojbine	Doplačilo za vsako leto a Din 150 -(od 25. leta naprej)	Skupne sprejemne pristojbine po 4. in 5. Din	Posmr pri sprej. pri stoj. pod 6. Din	L znaša pri sprej. pristoj. pod 4. Din	Posmrtn 4. in 8. va z odi V %	ina pod zplačlji->it. 12* znekek Din	00 > -o 3 u C C e^S "o- £ P
do 25 let	1 Din	36 Din	37 Din		37	12.800	12.800	100 -	12.800	
od 25 do 26 let „ 26 „ 27 „ . 27 „ 28 „ . 28 „ 29 „ . 29 . 30 „	j a 5 Din	36 Din	41 Din	150 X '= 150 Din 150 X 2 = 300 „ 150 X 3 = 450 . 150 X 4 = 600 . 150 X 5 = 750 „	191 341 491 641 791	12800 12.800 12.800 12.800 12.800	12.609 12.459 12.309 12.159 12.009	98-8 97-6 96-4 95-2 94-.	12.646 12.493 12.339 12.186 12.032	37 34 30 27 23
od 30 do 31 let 31 32 „ U1 „ „ „ 32 „ 33 . „ 33 „ 34 . „ 34 ., 35 .	a 20 Din	36 Din 36 Din	56 Din	150 X 6 = 900 Din 150 X 7 = 1 050 . 150 X 8 = 1.200 „ 150 X 9 = 1.350 „ 150 X 10 = 1.500 „	956 1.106 1.256 1.406 1.556	12.800 12800 12.800 12.800 12.800	11.844 11.694 11.544 11.394 11.244	92 8 916 90-4 892 88--	11.878 11.725 11.571 11.418 11.264	34 31 27 24 20
od 35 do 36 let „ 36 „ 37 , „ 37 „ 38 „ „ 38 „ 39 „ . 39 . 40 „	a 30 Din		66 Din	150 X 11 - 1.650 Din 150 X 12 = 1.800 „ 150 X 13 = 1.950 „ 150 X 14 = 2 100 „ 150 X 15 = 2.250 „	1.716 1.866 2.016 2.166 2 316	12.800 12 800 12.800 12.800 12.800	11.084 10.934 10.784 10.634 10.484	86-8 85-6 84 4 832 82'-	11.110 10.957 10.803 10.650 10.496	26 23 19 16 12
od 40 do 41 let „ 41 . 42 . » 42 „ 43 „ „ 43 „ 44 , „ 44 „ 45 „	j a 50 Din	36 Din	86 Din	150 X 10 = 2.400 Din 150 X 17 - 2.550 „ 150 X 18 = 2.700 „ 150 X 19 = 2 850 , 150 X 20 = 3.000 „	2.486 2.636 2.786 2.936 3.086	12.800 12.800 12.800 12.800 12.800	10.314 10.164 10.014 9.864 9.714	808 796 78-4 77-2 76--	10.342 10.189 10 035 9.882 9.728	28 25 21 18 14
Pripombe: US sprejema nove člane a) s sprejemnimi pristojbinami pod 6. — posmrtnina 100% pod 7.,
b) s sprejemnimi pristojbinami pod 4. — zmanjšana posmrtnina pod 10. Za bivše člane US, ki vnovič vstopijo v zadrugo, veljajo določbe § 7. zadr. pravil. Znesek pod 3 nastane: Delež Din 10—, rezervni sklad Din 2'—, upravnina Din 8'—, 1 smrtni slučaj Din 5'—, tiskovine Din 6-—, poštnina Din 5"— skupaj Din 36"—.
Tabela sestavljena za 2560 članov, odgovarjajoča posmrtnina Din 12.800"— in pri prilično 30 smrtnih slučajih v letu.
4.	Pristopnino z dodatkom vplačujejo od oblastvene odobritve dalje samo novi člani.
5.	Zadruga lahko sprejeima nove člane s samo pristopnino (točka 1., odst. 1.), ali pa s pristopnino in doplačilom (točka 1., odst. 1. in 2.).
(Izvedbo tega predloga glej v statistični tabeli!)
Načelnik tov. Kocijančič da predlog na glasovanje. Sprejet je bil soglasno z dostav-kom tov. Šmajdka, da veljajo nove sprejemne pristojbine lc za novo vstopivše zadružnike. S tem predlogom se istočasno spremeni § 13. sedanjih zadružnih pravil.
PODPORNI SKLAD
Kot peti je prišel v razpravo predlog tov. Metoda Kumelja, ki se glasi:
Učit. samopomoč naj ustanovi poseben podporni sklad.
Iz podpornega sklada prejemajo člani v primeru težke bolezni in resnične stiske denarne podpore, ki jih brezobrestno vračajo v rednih mesečnih obrokih. Višino in število obrokov določi načelstvo zadruge na seji, ozirajoč se pri tem po možnosti na želje pro-silčeve.
Prosilec je dolžan obenem s prošnjo predložiti načelstvu dokaze o svoji bolezni in stiski. V dokaz služijo: zdravniška spričevala ter uradna potrdila šol. upraviteljev, sres-kih načelstev in avtentične izjave verodostojnih članov US (zaupnikov).
Poleg denarne podpore se zaveže prosilec povrniti tudi efektivne upravne, poštne in druge stroške, ki nastanejo zaradi podpore oziroma vračila.
Podpora iz podpornega sklada sme doseči polovično višino posmrtnine onega dne, ko se je prosilcu podpora dovolila.
Za podporo prosilec ne potrebuje nika-kih porokov, marveč zastavi podpornemu skladu za poroštvo le višini podpore in stroškov odgovarjajoči del posmrtnine in podpiše izjavo, da pristaja na zasedbo plače, ako bi obrokov redno ne vračal.
Podporni sklad se tvori:
1.	iz enkratnega obveznega prispevka v znesku Din 60'— (šestdeset), ki ga mora plačati vsak član ob vstopu v zadrugo obenem s sprejemnimi pristojbinami. Dosedanji člani zadruge vplačajo ta znesek po izvršeni spremembi zadružnih pravil v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih po Din 5'—;
2.	iz daril.
Vplačani zneski ostanejo last podpornega sklada in se v nobenem primeru ne vračajo vplačnikom.
Denarno podporo more prejeti član po 3-letnem rednem članstvu v US; načelstvo pa more v posebno težkih primerih to dobo tudi znižati.
Iz podpornega sklada se prično podeljevati podpore po preteku 12 mesecev od dne ko je bil ta predlog od oblastev potrjen. Pravilnik za podeljevanje podpor odobri prihodnji občni zbor.
Predlog stvarno in obširno utemeljuje zadružnik tov. Metod Kumelj. Apelira na starejše zadružnike, naj imajo toliko socialnega čuta do mlajših tovarišev, ki bodo plačevali za starejše v veMko večji meri nego
obratno. Mlajši bodo morali plačati v vseh letih do 15.000 Din, starejši pa nikdar toliko. Pomagajo naj torej tudi oni njim s svojo naklonjenostjo in pokažejo, da razumejo njene težnje. Rezervni sklad je zadrugi nujno potreben. Mlajše članstvo hoče imeti še pri življenju nekaj koristi od US. Ako se njegov predlog ne sprejme, bo podobna US uradniškim posmrtnim društvom. Pomisliti je treba na bolezen. Podporni sklad ne bo prav nič tangiral že obstoječega rezervnega sklada US. Ako plača vsak zadružnik 60 Din, da to pri 2500 članih 150.000 Din, kar je že lep denar, ki bi z njim nudili hitro pomoč najpotrebnejšim. Z ustanovitvijo podpornega sklada ne bi konkurirali hranilnici in posojilnici Učit. konvikta, ki bi itak posojila ne dala bolnemu tovarišu, ker ne more zanj dobiti porokov. Svojemu predlogu doda še dostavek: »Kdor prejme podporo, ne more izstopiti iz zadruge vse dotlej, da jo povrne.« Ponovno apelira na starejše zadružnike, da sprejmejo njegov predlog.
K predlogu so govorili zadružniki V. Sa-dar. H. Šumer, J. Leveč, I. Šmajdek, A. Hren, S. Petrovič, M. Vrbič, A. Volavšek in načelnik Kocijančič.
Predlog je bil sprejet s 40 proti 12 glasovom.
Člani načelstva niso glasovali.
Izplačevanje polovične posmrtnine.
Zadružna članica Marija Polakova je svoj predlog glede izplačila polovične posmrtnine še ob življenju, ki ga je stavila na občnem zboru 1. 1932., umaknila.
KRAJ OBČNEGA ZBORA
Zadružnik Anton Volavšek predlaga k § 30. pravil, naj se vrše občni zbori menjaje v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru.
Zadružnik Volavšek utemeljuje svoj predlog.
K predlogu govore še zadružniki Šmajdek, ki je proti, in tov. Dimnik za predlog.
Načelnik tov. Kocijančič pojasni, da so prejšnja pravila to predvidevala. Ako se predlog sprejme, je treba dostaviti § 30., odstavek 2. še »Celju, Mariboru in Novem mestu«.
Načelnik Kocijančič da predlog zadružnika tov. Volavška na glasovanje. Sprejet je bil z veliko večino navzočih zadružnikov.
Načelnik tov. Kocijančič nadaljuje:
Dnevni red je izčrpan. Z zanimanjem ste zasledovali vsa poročila, se živahno udeleževali debat, izglasovali važne sklepe, podali upravi in načelstvu mnogo dobrih nasvetov in migljajev za bodoče delo. Prosim, da za-nesete dobro misel v vse učiteljske kroge, da pridobite in priglašate US nove člane in da storite vse, kar je v korist zadrugi in posred no nam vsem zadružnikom.
Ne stremimo pa samo za velikim številom članov in za visokimi posmrtninami, imeti moramo krepko zavest, da smo vsi član; ene velike učiteljske družine, kjer delamo vsi za enega, eden za vse.
Zahvaljujem se vsem za lep» udeležbo in zaključim današnji občni zbor z vzklikom:
Na veselo in zdravo svidenje na prihodnjem občnem zboru!
Josip Kobal, zapisnikar.—
Po občnem zboru US
Učiteljska samopomoč v Ljubljani je po članih nakazala doslej učiteljskim družinam skoro dva in pol milijona dinarjev posmrtnin. To je znesek, ki opravičuje veliko pozornost in zanimanje za to podporno zadrugo pri članih kot pri nečlanih. Se večje ugodnosti bo US nudila svojim članom poslej. V poročilu o občnem zboru od 14. V. 1933 citate, kaj in kako se je v zadnji poslovni dobi d 2-lalo v zadrugi, kako gospodarilo z zaupanim premoženjem in pa sklepe, ki so jih navzoči zadružniki izglasovali. Na vprašanje: ali je vse to delo rodilo za člane in za zadrugo do-
niso bili na občnem zboru, podam v naslednjem nekaj potrebnih pojasnil.
Prvi predlog je narekovala nujna potreba, da smatramo še nadalje US kot podporno in ne kot izkoriščevalno ustanovo, priglašen-ce pa obvarujemo moralnih grehov. Večletna praksa je pokazala, da je ta dostavek potreben.
V drugem predlogu so se moškim članom US, ki morajo odslužiti vojaški kadrski rok in niso za tem takoj sprejeti v državno - — učiteljsko službo, dovolile potrebne in pravične olajšave k § 7. zadr. pravil.
Poročene učiteljice tvorijo s svojimi otroki — učiteljske družine. Za zadružnike se sprejemajo učiteljeve in profesorjeve soproge ter vdove, zato naj dobe prost vstop v zadrugo še neučitelji — soprogi učiteljic.
Naše sprejemne pristojbine niso bile v potrebnem skladu z dolgo sprejemno dobo od 20. do 45. leta. Član, ki je vstopil v zadrugo z 20. ali 25. letom, je vplačal na rednih članskih prispevkih neprimerno večji znesek kot pa član, ki je bil sprejet s 40. ali 44. letom. To razmerje je socialno in pravično opredelil četrti — prof. A. Sičev — predlog, o katerem podam daljše pojasnilo.
Temeljno načelo za sprejem v US mora biti: Čim prej vstopiš — tem večje ugodnosti imaš. Priglašenci v starosti od 20. do 25. leta imajo nizke sprejemne pristojbine Din 37 — in polno 100% posmrtnino. V nadaljnji sprejemni dobi se zvišajo sprejemne pristojbine dejanskim razmeram primerno. Od 25. do 45. leta se navadnim sprejemnim pristojbinam priračuna dodatek za vsako leto po 150 Din, to je prilično toliko, kolikor plačajo redn; člani z letnim članskim prispevkom. Ti dodatki pa postanejo v zadnjih letih sprejemne dobe (n. pr. od 44. do 45. leta 3000 Din), tako visoki, da bi jih marsikak priglašenec ne zmogel v več obrokih. Zato daje US tem priglašencčm drugo možnost, da se včlanijo z manjšimi — navadnimi sprejemnimi pristojbinami (glej statistično tabelo k predlogu IV.), njih dediči pa dobe temu primerno manjšo posmrtnino. Za vsako nad 25. leto se odračuna po 1'2% odbitka. Največji odtegljaj (v dobi od 44. do 45. leta) znaša 24%, ki je pa še vedno za 14 Din manjši kot pa vplačilo. Pri izplačilih zmanjšanih posmrtnin bodo nastali presežki, ki se bodo nabirali v starostnem podpornem skladu. Iz tega se bodo ob svojem času jemali zneski za olaj-
šave plačevanja članskih prispevkov za najstarejše člane, ki so najdalje v zadrugi.
Zadružna uprava prejema dan za dnem zaupne prošnje za denarne podpore od bednih ali v težkih nesrečah se nahajajočih članov. Z nizkimi zneski bi se pomagalo temu ali onemu prošnjiku. Naša sedanja pravila zabranjujejo vsako izdajanje denarnih podpor. S petim predlogom je otvorila zadruga »novo samopomoč v samopomoči«. Ustanovil se je podporni sklad. Njegov namen je: pomagati potrebnim članom z denarnimi podporami, katere potem brezobrestno vračajo. Vsak član US — novovstopivši s sprejemnimi pristojbinami pri vstopu — bo obvezno ■vplačal v podporni sklad enkrat za vselej 60 Din (šestdeset), katerega bo uprava porazdelila na 12 mesečnih obrokov po 5 Din. Kdor količkaj socialno čuti s svojim bolnim ali v težki nezgodi živečim tovarišem (-ico), ta bo rade volje nakazal ta znesek, saj bo tudi njegov prispevek pripomogel lajšati težko stanje tega ali onega člana, v potrebi pa bo našel sam zaželeno pomoč. Podporni sklad bo imel že po prvem letu lep znesek nad 150.000 Din. Pravilnik za razdeljevanje denarnih podpor, brezobrestno vračilo in potrebne garancije odobri prihodnji občni zbor (v 1. 1934.).
Člani US so razdeljeni po vsej dravski banovini. Mnogi so od železnice in od sedeža zadruge tako oddaljeni, da jim ni mogoče aH pa le z velikimi materialnimi žrtvami — udeleževati se občnih zborov v Ljubljani. S šestim predlogom so na.vzoči zadružniki spremenili § 30., odst. 2. v toliko, da se vrše obe ni zbori menjaje v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru. Slično določbo so imela pravila US kot društva vseh 34 let — do ustanovitve zadruge.
US je v svoji preosnovi završila važno dobo. Zadružniki — navzočih je bilo 72 — so na obenem zboru javno pokazali, da jim socialni čut do svojega bližnjega — tovariša (-icc) v potrebi ni prazen zvok, saj so izglasovali prve štiri predloge soglasno, zadnja dva pa s štiri petinsko večino. Naloga načelstva in zadružne uprave v prihodnjem letu bo, da vzpostavi in zgradi US po sprejetih predlogih in s tem pokaže, da je naša stanovsko podporna zadruga zmožna življenja, ki v polni meri vrši predpisano delo. Vse člane US pa prosim, da po svojih najboljših močeh podpirajo zadrugo in ji pridobivajo novih članov.	Iv. Kocijančič.
bre uspehe ali ne, je pravi odgovor lahko pogoditi.
Že nekaj let sem se pretresavajo zadružna pravila v upravi kot pri članih. Temu vprašanju in njegovi ugodni rešitvi se je zlasti v zadnjem poslovnem letu posvečala vsa pozornost. Delo ni bilo lahko, odgovornost ne mala. Upoštevati so se morale težkoče na denarnem trgu, člansko gmotno stanje in pa kritični čas, v katerem živimo. Zadružniki US so na občnem zboru izglasovali šest predlogov. Da bodo zadostno obveščeni o veliki važnosti in novih dobrinah tudi oni člani, ki
Obvestila
Članom in priglašencem za Učiteljsko samopomoč. Zadružna uprava je v aprilu 1933. že tretjič poslala tiskovino pristopnica vsem onim članom US, ki jo dotlej še niso spolnje-ne in podpisane vrnili. Danes nam manjka še 18 pristopnic. Ti zamudniki ste napravili zadrugi nepotrebnih stroškov, upravi pa dosti dela. Kdor ne bo v 14 dneh vrnil podpisane pristopnice, bo na seji v juniju 1933. izključen. — Občni zbor US v Ljubljani je 14. maja 1933. spremenil določbe § 13. — pristopnino za nove člane. Te spremembe čakajo na oblastno odobrenje. Tisti priglašenci, ki ste prosili za sprejem v US pred 14. majem 1933. in ste od uprave že prejeli položnice, plačate še stare sprejemne pristojbine, če jih nakažete do konca junija 1933. Teh priglašencev je okrog 100. Priglašenci po 14. maju 1933. dobite obračun za sprejemne pristojbine po oblastni odobritvi novih (popravljenih) pravil. — Po 1. juliju 1933. se računajo za vse priglašence — pred in po 14. maju 1933. — nove sprejemne pristojbine. (Glej sprejeti predlog prof. A. Siča!)
Članom Učit. samopomoči. V teh dneh boste prejeli položnice za 300. in 301. smrtni slučaj, to je Franc Korbar, Dramlje in Avgust Arselin, Ljubljana. Obe izplačani posmrtnini sta znašali Din 25.200'—. Članski prispevek za enega člana znaša Din 11'—, za zakonske pare Din 21'—. Pri pregledu blagajniških knjig in naše denarne zaloge smo ugotovili, da je v tem mesecu prav dosti zaostankov. Uprava je prejela do 23. maja 1933. komaj eno polovico onega zneska, ki je bil od uprave do konca aprila 1933. izplačan. Vljudno prosimo, odzo-vite se naši prošnji takoj ali vsaj v prvih dneh junija 1933!
Naša gospodarska organizacija
SAMOPOMOČ UČITELJSKIH OTROK V LJUBLJANI,
registr. zadruga z omejeno zavezo ima svoj
REDNI OBČNI ZBOR v nedeljo 28. maja 1933. ob pol 9. uri v sobi odsekov JUU v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Dnevni red:
1.	Poročilo nač. o poslovanju v letu 1932.
2.	Odobritev rač. zaključka za leto 1932.
3.	Predlogi.
Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov.
Računski zaključek za leto 1932. je od 12. maja 1933. pa do občnega zbora na vpogled vsem zadružnikom pri načelniku zadruge g. Pavlu Lavriču, Tyrševa cesta 17/1.
Predloge k točki 3. dnevnega reda je poslati najkasneje do 20. maja 1933. načelstvu Samopomoči učiteljskih otrok v Ljubljani, Tyrševa cesta 17/1.
Načelnik:	član načelstva:
Pavel Lavrič, s. r.	Metod Kumelj, s. r.
—g Učiteljski dom v Ljubljani se prav prisrčno zahvaljuje zborovalcem ljubljanskega učiteljskega društva, ki so zbrali na zborovanju 20. maja 145 Din za dom. — Ostala društva, posnemajte!
—g Delnico PAB Učit. doma v Mariboru
je daroval tov. Jože Rainer, šolski upravitelj v Zg. Polskavi. Kdo ga bo posnemal?
—g Učit. domu v Mariboru je darovala skupina tovarišic in dva tovariša, ki so za časa polaganja usposobljenostnega izpita prebivali v domu, znesek 104 Din. V našem domu se vedno bolj pogosto zglašajo tovariši in tovarišice za prenočišča. Doslej je imelo 81 oseb 288 prenočnin. Tudi v tem oziru je bil naš dom nujno potreben.
—g Učit. dom v Mariboru je razposlal vsem šolam mariborskega okrožja posebno okrožnico glede sprejema gojencev v prihodnjem šol. letu. Okrožnica je informativnega značaja in namenjena vsemu učiteljstvu. Prosimo, da jo prečita vsak tovariš (-ica).
Gospodarsko izvenšolsko delo učiteljstva
—z Prijavite se! Pred poldrugim mesecem smo razposlali na vse učitelje (-ice) — gospodarske delavce, katerih naslovi so nam bili na razpolago, okrožnico s priloženo prijavnico za organizacijo učiteljev — gospodarskih delavcev. Prejeli smo že lepo število teh prijavnic, vendar pa še vedno ne vseh. Prijavnic še niso poslali niti taki, od katerih smo to najpreje pričakovali. — Tovariši (-ice)! Pomislite, kako grdo je biti tako sebičen. Mislite si: »Da le jaz delam in imam korist od tega, učiteljsko udruženje pa mi ni nič mar!« Pomislite, da prav lahko in brez vsakega truda lahko koristite vsemu učiteljskemu stanu s tem, če pomnožite število onih, o katerih lahko dokažemo, da delajo in da hočejo delati. S tem, da se ne prijavite, manjšate število, na katero vsak hip lahko pokažemo in za sodbo o nas ne bo merodajno toliko delo posameznika, kakor pa skupno število vseh delavcev našega stanu.
—z Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem XIII. Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije. Čehoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade Madžarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamo-reznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim tokom. Opozarjamo na to razstavo posebno učitelje - vrtnarje in učitelje kmetsko-nadaljevalnih šol.
—z Najpraktičnejši pouk o razvoju stanja našega gospodarstva nudi vsem slojem XIII. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija. Istočasno pa vzbuja tudi nacijonalno zavest, saj je velesejem edini forum, kjer je praktično prikazana delavnost, zmožnost in organizacijski talent Slovenca. Nikomur naj ne bo žal Din 10'— za vstop na sejmišče, saj je ta vstopnina v primeri s tem, kar velesejem nudi poučnega in zanimivega, malenkostna. Odložite svoje izlete na prihodnje nedelje in izkoristite čas prireditve velesejma za koristni obisk.



Mladinska matica
»SLOVENEC« O »TESLI«i
Če človek piše o kakem velikanu elektrotehnike, ki je v zadnjih 50 letih nastala iz skromnega oddelka fizike, je nujno prisiljen podati nekaj osnovnih naukov iz razvoja. Nikjer pa ni opis razvoja tako opravičen, kakor pri N. Tesli, ki je s svojimi genijalnimi odkritji dal pogon silnemu razmahu elektrotehnike. Zato je pisatelj izborno združil z življenjepisom N. Tesle osnovne pojme in nazorno pojasnil, kaj je elektrika, električni tok, indukcija in na kakšnem principu delujejo generatorji za istosmerni in izmenični tok. V nadaljnji razvoj pa je odločilno že posegel Ni-kola Tesla in zato obdeluje pisatelj razvoj hkrati z življenjepisom slavnega slovanskega elektrotehnika. Nazorno si razlaga in opisuje, kako je N. Tesla odkril monofazne toke, izumil zanje generatorje in motorje. Prav gotovo najzanimivejše poglavje so Teslovi visokofrekvenčni toki in njegova znanstvena raziskavanja, ki so ustvarila podlago moderne radiotehnike. — Osnovne razlage kakor tudi življenjepis so pisani v poljudnem slogu, tako da bo mladina z veseljem segala po tej tako koristni knjigi. Zgled in delo velikega izumitelja bosta navdušila marsikoga, ki bo hotel v svojem poklicu doseči podobne uspehe. S tem bo knjiga poleg svojega izobraževalnega dosegla tudi svoj vzgojni namen, čeprav s tem nočemo trditi, da je tudi starejši ne bo vzel z veseljem v roke in prečital, ne da bi vstal od mize.
KNJIGE MLADINSKE MATICE
1.	Kresnice VI.
2.	Bogomir Magajna: Brkonja Čeljust-
nik.
3.	Marija Kmetova: Lovci na mikrobe.
4.	E. Deržaj in A. Černejeva: Za vesele in žalostne čase.
Letos bodo prvič vse 4 knjige ilustrirane.
Brkonja Čeljustnik bo imel okrog 20 velikih ilustracij, enega naših najboljših ilustratorjev, Božidarja Jakca. Letos izide prvič v rednih publikacijah slikanica v 4 barvnem tisku na boljšem papirju, ne da bi ceno zvišali.
Otroci se bodo za knjige kar trgali. Prav verjetno je, da publikacije zmanjkajo. V tem primeru jih dobijo le tisti, ki jih pravočasno naročijo.
mm Cenjenim poverjenikom in vsemu učiteljstvu v znanje in ravnanje:
1.	Knjige Mladinske matice izidejo za Ljubljano, kjer bo prej konec šolskega leta že pred 15. junijem. Kmalu nato se bodo razposlale tudi v druge sreze.
2.	Knjige dobijo samo oni člani, ki so plačali vseh 9 obrokov po 2.50 Din.
3.	Kdor ni plačal vseh številk »Našega roda«, dobi naše redne publikacije le, če naknadno naroči še ostale številke.
4.	Novi naročniki se bodo sprejemali le v toliko, kolikor bodo pač knjige na razpolago.
5.	Ker sta zmanjkali 1. in 2. številka »Našega roda«, dobijo novi naročniki knjige in 6 številk lista za 19"50 Din.
UČITELJSKA TISKARNA
LJubljana — Frančiškanska ulica 6
S 25. seje M. M.
1.	Sklene se, da dobijo »Kresnice« novo naslovno stran.
Naslovna stran »Lovcev na mikrobe« naj bo enostavna, morda z malim klišejem.
2.	Potrdi se naklada od 21.000 izvodov na navadnem in 100 izvodov na luksuznem papirju.
3.	Zaenkrat vežemo 500 izvodov knjig vsake vrste.
4.	Naj se vežejo tudi vsi rezervirani izvodi »Našega roda«. Izvodi na finejšem papirju naj se vežejo v celo platno.
Rezervirane izvode »Našega roda« smo dali vezati, večinoma v polplatno, izvode na finejšem papirju pa v celo platno. Nekaj izvodov smo vezali s platnicami posameznih številk, kjer so uganke in križaljke. Šole, ki bi želele raje take izvode, naj to posebe navedejo.
Šolski radio
—r XXXI. teden. V torek dne 30. maja bo predaval g. Miroslav Zor »O vodovju naše zemlje«.
Razpored: 1. Morje; — razmerje med morjem in suho zemljo — globina morja — morska obala — morska sol — toplota morske vode — barva in svetlikanje morja — bi-bavica — morski tokovi in valovanje. 2. Tekoče vode; — izviri, toplice in slatine — porečje — razvodje — struga in tok vode — erozija — izliv reke. 3. Jezera; — postanek — velikost — globoeina in višina.
V petek dne 2. junija bo obravnaval gosp. Pero Horn vzgojno temo: »Pozabil sem«. Razpored: 1. Uvod. 2. Kdaj in kako pozabim. 3. Nalogo sem pozabil napisati. 4. Kako se odvadim pozabljanja.
NaSe Šolstvo In prosveta
O SPREJEMU NOVINCEV V GLUHO-NEMNICO ZA ŠOLSKO LETO 1933./34.
Kraljevska banska uprava je določila glede sprejema učencev in učenk v gluho-nemnico nastopno:
V gluhonemnico v Ljubljani se sprejemajo ob pričetku šolskega leta 1933./34 vnovič gluhonemi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov.
Pogoji za pripust k pouku ali za sprejem v zavod so:
1.	gluhonemost ali tolika stopnja gluhosti, da se otrok s posluhom ne more naučiti glasovnega govora;
2.	izpolnjeno sedmo in še neprekoračeno deseto leto življenja;
3.	primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje.
Od sprejema so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, potem otroci, ki so neozdravljivo bolni ali pa imajo težke telesne hibe. Prav tako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila so nezmožna, da bi se naučili glasovnega govora, nadalje otroci, ki so zelo kratkovidni in otroci, ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu, dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času.
Gojenci, katerih starši so zmožni plačevanja, morejo za dobo svojega izobraževanja dobivati stanovanje in hrano v zavodu proti plačilu zneska, ki ga določi oblast sporazumno s starši.
Če se dokaže uboštvo, se preskrbovalni stroški lahko znižajo ali popolnoma izpregle-dajo.
Notranji gojenci dobivajo vso preskrbo v zavodu, vendar jih morajo tisti, ki so jih
dolžni preživljati, preskrbeti z vrhnjo obleko, obutvijo, potrebnim perilom i. dr. Notranji gojenci morajo prinesti s seboj v zavod nastopne potrebščine v dobrem stanju in zaznamovane, in sicer dečki: 2 gornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, 2 para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnje hlače, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, 2 rjuhi in če mogoče, odejo, 2 brisači, dežnik, krtačo za čevlje in obleko, ščetko za zobe, loščilo in košček mila; deklice: 2 gornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopo, 2 para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnja krila, 4 hlače, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, 2 rjuhi, in če mogoče odejo, 2 brisači, dežnik, krtačo za obleko in čevlje, ščetko. za zobe, loščilo in košček mila.
Prošnje za pripust k pouku ali za sprejem notranjih gojencev v zavod naj se vlože do dne 5. junija 1933 pri podpisanem ravnatelju.
Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami:
a)	z rojstnim listom,
b)	z izpričevalom o cepljenih kozah,
c)	z zdravniškim izpričevalom o gluho-nemnosti z napovedjo, kako je nastala, o telesni zmožnosti in duševni normalnosti,
č) z domovinskim listom,
d)	s šolskimi naznanili, če jih otrok ima.
Kdor prosi, da bi se otrok sprejel za notranjega gojenca, mora vrhu tega priložiti izkaz o imovini ali zavezano pismo, da bo plačeval letno oskrbnino, ki jo določi kraljevska banska uprava v Ljubljani, ali pa naj priloži ubožno izpričevalo, napravljeno v zakoniti obliki. Ravnateljstvo si pridržuje pravico, da se prepriča o točnosti imovinskih podatkov.
Šolska upraviteljstva naj objavijo gornji razglas na krajevno običajen način zlasti staršem šoloobveznih gluhonemih otrok.
Inozemsko Šolstvo in uiiteljstvo
PROSVETNA UPRAVA IN ŠOLSKO NADZORSTVO V GRČIJI.
Ne gre tu za državo, ki stoji danes na čelu ljudske kulture in civilizacije in kjer so se porodile nove pedagoške misli in nove oblike in prakse. Morda ravno radi tega bo in-teresantno pogledati na kak odziv so naletele nove teorije in prakse v sosednji balkanski državi, katere življenje se ne razlikuje mnogo od našega.
V proučevanju teh razmer pade tujcu v oči posebno velika pažnja, ki jo posvečajo pedagoški izobrazbi srednješolskih profesorjev. V to svrho so osnovane tri ustanove: profesorska šola, pedagoška akademija in dve eksperimentalni šoli. Profesorska šola traja dve leti in jo morejo obiskovati vsi srednješolski profesorji do 40. leta. Ves ta čas imajo dopust s celotno plačo. Povrnejo se jim tudi potni stroški za potovanje v Atene, kjer se ta šola nahaja, kakor tudi povračilo potnih stroškov nazaj na službeno mesto. — Pedagoška akademija traja tudi dve leti in je namenjena samo onim profesorjem, ki želijo poučevati na učiteljskih šolah. Kandidati morajo imeti univerzitetno diplomo. Ta šola ni isto, kot so naše pedagoške šole. Vsako leto sprejme do 60 slušateljev z istimi olajšavami, ki jih imajo tudi slušatelji profesorske šole. Ta akademija je osnovana z namenom, izvesti reformo osnovne šole v smislu novih pedagoških idej: novo šolo morejo ustvariti samo novi učitelji; medtem nastane vprašanje, ali morejo priti novi učitelji' iz šole, v kateri poučujejo stari profesorji t. j. profesorji s
KNJIGARNA
UČITELJSKE TI/KARNE
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
starimi idejami, starimi metodami, ki samo predavajo in vsiljujejo svoje znanje svojim učencem? Vsled tega mora začeti reforma osnovne šole z reformo profesorskega zbora na učiteljskih šolah. Obstojata tudi dve eksperimentalni šoli, ki sta prideljeni laboratorijema eksperimentalne pedagogike in psihologije na univerzah v Atenah in Solunu. Obe obstojata i>z klasične gimnazije, iz ene enoraz-rednice in ene šestrazredne osnovne šole. Gimnazija služi kot vadnica za vse diplomirane dijake filozofske fakultete, ki želijo postati profesorji. Vsakdo teh mora biti na akademiji 6 mesecev, kajti brez diplome eksperimentalne šole se služba ne more dobiti. Obe osnovni šoli služita kot vadnici za učitelje, ki se udeležujejo dvoletnega tečaja »Preobrazbe«, ki se vrši na obeh univerzah.
Drugi moment, ki prav posebno pada v oči, je obilna literatura in sicer izvirna, kakor tudi prestave o sosednji delavni šoli s praktičnim uporabljanjem njenih principov. Prvi poizkus take uporabe je izvršil nemški dijak Delmuzoš na sloviti Maraslijevi učiteljski šoli v Atenah v letih 1923 — 1926. Za tem pride v poštev poizkus direktorja M. Kun-durasa v ženski učiteljski šoli v Solunu. V knjigarnah se lahko dobijo prevodi glavnih del propagatorjev novih pedagoških idej kot Kerschensteiner-ja, Gaudig-a in drugih.
Še tretja stvar je, ki jo takoj opazimo t. j. posebna organizacija prosvetne uprave ii> nadzorstva, o katerih bomo tu posebe govorili s posebnim ozirom na predpise o osnovnem šolstvu. Ti predpisi se iznašajo brez vsakega komentarja. Objava teh predpisov zasleduje edino ta smoter, da zadosti pedagoški radovednosti, mogoče pa je, da izzovejo kak poseben interes.
Prosvetni sveti in nadzorniški sveti.
Takoj po Balkanski vojni, ki je prinesla Grčiji znatno razširjenje teritorija, je bila izvršena že v maju 1914. prva kodifikacija raznih predpisov o prosvetni upravi in nadzorstvu. Tedaj je bil ustanovljen poseben prosvetni svet, kot organ osrednje prosvetne uprave.
Ta zakon vsebuje sledeče oddelke:
1. Prosvetni svet; 2. nadzorniški sveti in nadzorniki osnovnih šol; 3. Višji nadzorniki osnovnega šolstva; 4. Oblastni prosvetni inšpektorji; 5. Higienska služba v šolah; 6. Začasne odredbe.
Prosvetni svet ima 12 članov s sedežem v ministrstvu prosvete. On daje svoje mišljenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na pro-sveto; pripravlja načrte zakonov, pravilnikov in navodil, kakor tudi učne načrte in programe za osnovne in srednje šole; vrši nadzorstvo nad inšpektorji in nadzorniki, kakor tudi nad učiteljskimi šolami (nadzorstvo gimnazij pripada oblastnim inšpektorjem); predlaga tudi nastavitev in premeščanja inšpektorjev in nadzornikov, učnega osebja učiteljskih šol in njihovih vadnic, kakor tudi profesorjev srednjih šol; on odloča tudi o njihovem kaznovanju in odpustu. Odloke prosvetnega, kakor tudi odloke o napredovanju učiteljstva, ki so sestavljeni na podlagi razpisa, — »je dolžan minister izvršiti tekom 15 dni po prejemu«.
Polagoma je bilo dodeljenih svetu še več drugih administrativnih poslov in je zaradi tega ta zanemaril svoj namen, prosvetnega svetovalca. Kritika njegovega neuspeha v (tem pogledu je zalegla in potreba reorganizacije prosvetnega sveta je povsem dozorela že po svetovni vojni. Zaradi nerednega stanja v državi je prišlo do take reorganizacije šele leta 1928., a končna oblika je bila podana tej ustanovi šele leta 1932. v novi kodifikaciji predpisov v prosvetni upravi in nadzorstvu (zakon z dne 16. aprila 1932.).
Učiteljska knjigama
podružnica
Maribor — Tyrševa ulica štev. 44
S tem novim zakonom je prejšnji prosvetni svet razdeljen na tri dele: glavni prosvetni svet (I), posvetovalni prosvetni svet (II), in administrativni ali upravni prosvetni svet (III). Uvajajo se tudi nadzorniški sveti za srednje šole. Posebno poglavje je posvečeno nastavitvam in premeščanju učiteljstva.
Glavni prosvetni svet daje samo glavne direktive za prosvetno politiko v smislu prosvetnih potreb države, poleg ostalega odreja tudi vrste in tipe šol, kakor tudi njihovo število; on odloča o ukinitvi šol in predlaga otvarjanje novih, razen osnovnih, in od 1932/33 šol. leta ne more biti otvorjena brez njegovega predloga, razen osnovnih, nobena druga šola. Njegovi odloki o ukinitvi šol so obvezni.
Sestaja se dvakrat letno: 20. oktobra, ko odreja samo komisije za proučevanje, voli poročevalce in ugotavlja dnevni red za drugi sestanek to je 1. aprila, ko zaseda 15 dni. Vsak član dobiva po 200 drahem za vsako sejo. Sklepi glavnega prosvetnega sveta se skupno z vsemi referati tiskajo v posebni knjigi.
Poleg večjega števila prosvetnih uradnikov, prihajajo v sestav glavnega prosv. sveta kot njegovi člani tudi predsednik kmetijske, trgovske, industrijske, tehnične in obrtne zbornice v Atenah, poleg tega zastopnik zveze mest in zastopnik splošne delavske zveze.
Posvetovalni prosvetni svet je podedoval od prejšnjega prosvetnega sveta povsem strokovne pedagoške posle: on pripravlja načrte zakonov, pravilnikov, razpisov in nasvetov, kakor tudi učne načrte in programe za osnovne in meščanske šole; odreja knjige, ki jih je treba prevesti za učitelje in ocenjuje predložene rokopise, itd.
Ta svet ima 5 članov, 4 moške in 1 žensko, ki sme biti tudi diplomirana učiteljica. Vsi člani pa morajo imeti dovršenih najmanj po dve leti pedagoških ali filozofskih študij v Evropi ali v Ameriki.
Člani tega sveta ne smejo sami predlagati učnih knjig v odobritev, niti tedaj, ako so svoje pravice prenesli na drugega.
Upravni prosvetni svet ima 10 članov, 8 rednih in 2 izredna, deli se na dva odseka, za srednje in osnovno šolstvo, od katerih ima vsak po 4 redne in po 1 izrednega člana. Te volijo učitelji srednjih odnosno osnovnih šol in to za dve leti, za kateri čas sprejemajo ti delegati dvojne mesečne prejemke. Učitelj, ki je voljen za delegata, je moral dovršiti dve leti »Preobrazbe« na univerzi ali pa imeti 10 let službe in najmanj rang sekretarja 1. razreda.
Predloge upravnega prosvetnega sveta, kakor tudi nadzorniških svetov, more minister osvojiti ali pa zavrniti, »dolžan« pa je izvršiti sklepe tekom 15 dni po prejemu. Isto velja tudi za predloge b napredovanju, ako so sestavljeni na osnovi razpisa.
—i
Stanovska organizacija JUD
Iz druStev:
VABILA:
= SRESKO DRUŠTVO JUU — LJUBLJANA OKOLICA — VZHODNI DEL zboruje v soboto, dne 3. junija t. 1. ob 9. uri v osnovni šoli v Mostah — s sledečim dnevnim redom:
1.	Predsednikovo poročilo.
2.	Kmetijsko predavanje.
3.	Volitev delegatov za banovinsko in državno skupščino.
4.	Raznoterosti.
Prosimo članstvo za točen obisk.
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ČRNO-MELJ-METLIKA se udeleži odkritja spominske plošče tov. Franju Lovšinu, častnemu članu tega društva, 4. junija 1933, ki jo odkrije občina Vinica svojemu dolgoletnemu in zaslužnemu učitelju v znak hvaležnosti. — Spored:
1.	V soboto, na predvečer: Razsvetljava in bakljada.
2.	V nedeljo rano zjutraj budnica.
3.	Sprejem gostov.
4.	Odkritje spominske plošče ob 11. uri: a) pesem, b) slavnostni govor, c) ostali govorniki, d) odkritje plošče z govorom vini-škega župana, ki kot tak obenem sprejme ploščo v varstvo, e) pesem.
5.	Skupni obed.
6.	Prosta zabava.
Tovarišice in tovariši! Dolžnost nas vseh je, da s svojo udeležbo počastimo odkritje spominske plošče pokojnemu vnetemu kulturnemu pionirju, ki je v težkih prilikah, a z vztrajnim delom pripomogel k podvigu ugleda našega stanu in napredku naroda v Beli Krajini, med katerim je služboval. Ljubič Matko,	Ela Čampa,
t. č. predsedhik.	t. č. tajnica.
POROČILA:
+ JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA je zborovalo dne 8. aprila 1933. v Murski Soboti. Navzoča sta bila 72 člana (-ici).
Po otvoritvi je tov. predsednik poročal o sprejetem fin. zakonu za 1. 1933./34., v kolikor vsebuje spremembe, ki zadevajo narodno šolo in učiteljstvo. Starosta Sokolskega društva v Murski Soboti gosp. geom. Pertot je govoril 'o smernicah in organizaciji narodno - obrambnega in obče kulturnega dela v tukajšnjem sre-zu. Podčrtaval je zlasti važnost šole, knjižnic in društev pri tem delu. Tov. Gabrijelčič je poudaril veliki vzgojni in propagandni pomen slovenske pesmi. Tov. tajnik je poročal o an-
Oddelek za učila
Ljubljana Maribor
keti z narod.no - obrambnimi društvi dne 12. marca t. 1. Osvojil se je predlog, naj se radi enotnosti in ojačenja narodno - obrambnega dela oživi v društvu odsek za obmejno šolstvo, v katerega pridejo tov. Verteš, Tomšič Ž., Stanjko, Sobanova, Droč, Lapajne, Veit, Erniša.
Pre.čitan in sprejet je bil zapisnik o zadnjem zborovanju. Članstvo je vzelo na znanje vse došle dopise. Pravnega referenta društvo odklanja. Protituberkulozno ligo so pripravljeni podpirati tov. Furek, Miklavič, Hi-ma. Šavli. Sreski kmetijski referent je bil povabljen, da sodeluje pri učit. zborovanjih. Gradivo za zbirko narodnega blaga iz Prek-murja naj pošiljajo nabiratelji tov. Horvat B. Društvo je mnenja, da je absolutno potrebno ustvariti tudi »zakonito podlago«, da se avtomatično upokojijo tovariši (-ice) s polnimi službenimi leti. Članstvo soglaša z resolucijo Učit. društva za Maribor - mesto v zadevi odpustitve poročenih učiteljic.
JUU in poročilo tov. blagajnika, ki kaže, da sta izstopila iz društva radi izterjanja dolga na zaostali članarini iz prejšnjih let tov. Fer-jan in Vaupotova. K blagajniškemu poročilu so se oglasili tov. Lapajne, Štubel, Titan in Bračko.
Tov. nadzornik je govoril o razstavi šolskih vrtov in omenil, da bo razgovor o tem ob priliki vrtnarskega tečaja v Puconcih dne 12. aprila t. 1. Tovariši vrtnarji, ki bi hoteli razstaviti slike vzornih šolskih vrtov, drevesc, špalirjev, šolskih poslopij itd., naj se obrnejo na tov. Antauerja, ki bo izvršil fotografije brezplačno.
Tečaj za moderna ročna dela bo vodila tov. Žejnova na drž. narodni šoli v Murski Soboti v nedeljo 7. in 14. maja.
Tovariš nadzornik je poročal o predlogu reorganizacije šol v tukajšnjem srezu. Pojasnjeval je tudi postopek prepisa šolske imovine in ureditev iste v krajih, kjer so šolska poslopja farna ali občinska last.
Prihodnje zborovanje bo v Gor. Lendavi.
Fr. Gabrijelčič, s. r., Andrej Savli, s. r., predsednik.	tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO KONJICE
je zborovalo 12. novembra 1932, 11. februarja 1933 in 27. marca 1933 v dvorani Narodnega doma v Konjicah. — Udeležba večinoma dobra.
Na teh zborovanjih so se razpravljale tekoče zadeve, sprejelo pa se je tudi več od članov predlaganih predlogov.
Predlog tov. Kontlerja: »Naš rod« naj se loči od publikacij Mladinske matice in naj bo nivo čtiva »Našega roda« primeren za podeželske šole.
»Spomenico« članstvo z navdušenjem sprejme in sklene poslati sekciji primerno resolucijo.
Tov. šol. nadzornik Gselman stavi predlog za sekcijo glede večje poštninske prostosti za šolska upraviteljstva.
Učiteljstvo odločno odklanja, da bi se občinam dala na prosto voljo določitev kuriva učiteljstvu.
Sekcijo je opozoriti na članek »Poslanec g. Koman za učitelje, ki so brez službe« v »Kmetijskem listu« št. 5. od 1. II. t. 1.
Društvo načelno sprejme predlog sekcije glede pravnega konzulenta s pripombo, da se prispevek zanj zniža in da plača zanj oni, ki ga bo potreboval, večji znesek.
V debati o učnih načrtih sta posebno sodelovala tov. sres. šol. nadzornik Gselman in tov. Kontler. Zadnji se posebno pohvalno izrazi o učnem načrtu za osnovne šole. Enotno mišljenje zborovalcev: Učni načrt za višjo narodno šolo je preobširen in neizvedljiv v tej obliki, dokler ni popolnih osemrazrednic.
Društvena knjižnica se priključi uradni knjižnici.
Soglasno sprejeta resolucija: Protestiramo proti temu, da bi se s pastirskim listom, prečitanim 8. I. t. 1. po naših cerkvah, napadalo in blatilo Sokolstvo, ki je prva naša narodna in vzgojna organizacija, uveljavljena celo z državnim zakonom.
Obsojamo razdiralna dela punktašev proti jedinstvu kraljevine od strani gotovih oseb.
Zadnje zborovanje se je vršilo ob priliki konjiških gospodarskih dni. Na dnevnem redu so bila predvsem gospodarsko-kmetijska predavanja. Za sres. kmetijski odbor je go-
voril njegov predsednik g. Križnic, ki nam je orisal delo in smernice istega in vabil na sodelovanje. Sres. kmet. referent g. Nemec predava o temi »Reorganizacija kmetijstva in učiteljstvo« s posebnim ozirom na živinorejo, sadjarstvo in perutninarstvo. — Sres. veter, referent g. Kulterer poroča o raznih društvih za rejo in varstvo živali in opozarja na postopek pri kužnih obolenjih živine. — Vsi trije gg. predavatelji so za svoja izvajanja želi zaslužena priznanja.
Na tem zborovanju sta bili sprejeti sledeči resoluciji:
1. Postopek pri penzioniranju naj se uredi tako, da se v času, ko se ustavijo upokojencu aktivni prejemki, nakažejo istočasno pokojninski prejemki.
2 a) Poročene učiteljice oz. učiteljski pari odločno zavračajo neosnovani članek tovariša »B« v 26. štev. »Učiteljskega tovariša«.
b)	Obžalovanja vredno je dejstvo, da se ravno v učiteljskem stanu često najdejo tovariši, ki pljujejo v lastno skledo.
c)	Ne odobravamo postopanja uredništva »Učiteljskega tovariša« kot glasila JUU, ki je otvorilo z gori imenovanim člankom debato o predmetu, o katerem naj bi ne bilo vsaj javne diskusije.
H. Schell, predsednik. Maks Sekirnik, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 6. maja 1933. v Hi-njah ob najlepšem vremenu in številni udeležbi. Navzočih je bilo 27 članov, to je 76%.
Tov. predsednik otvori zborovanje ter pozdravi zborovalce, ki so v tako lepem številu posetili Hinje, najvišjo postojanko Suhe krajine. Zlasti pa pozdravlja dve novo-vsto-pivši tovarišici iz Zagradca gdč. Pavlo in Ma-ro Vilhar. Nato preide na dnevni red:
ad 1.) Tov. predsednik prečita poročilo sekcije, tičoče se podpisovanja adrese na Nj. Vel. kralja ter pismo podstaroste Sokola K. J. glede spomenice jugoslov. škofov, nanašajočo se na S. K. J. ter odgovor sekcije na to pismo.
Predlog Mladinske matice, da bi se knjige Mladinske matice izdale šele v septembru, je bil odklonjen. Knjige naj se izdajo kot običajno ob koncu šolskega leta.
Termin za ban. skupščino naj določi sekcija sama po svoji uvidevnosti. Kot delegata za ban. skupščino določi društ\;o tov. Koren-čana.
Ob razpisu službenih mest sporoča sekcija, da ima posebne zaščitne pole za prosilce družinske očete.
Upok. tovariš Horvat se je obrnil na učit. društvo s prošnjo, naj bi določilo iz svojih vrst dva poročevalca glede treznostnega vprašanja na kmetih. To nalogo sta prevzela tov. Baškovič iz Doberniča in tov. Arzenšek iz Ajdovca. Potem je bil razgovor o tem, kaj bi se poslalo na vrtnarsko razstavo.
ad 2.) Predaval je tov. Žumer: Upliv časa na mladino in nje vzgojo.
Vsestransko dobro obdelano in lepo zasnovano predavanje, ki je za današnje čase silno aktualno, so poslušali zborovalci z velikim zanimanjem in pritrjevanjem. Tovarišu Zumru za njegovo lepo predavanje najlepša hvala!
ad 3.) Predavala je tov. Milica Kezele: Nekaj misli o kazenskem zakoniku malolet-nikov in učitelj.
Predavateljica je zbrala res svojevrstno temo in obravnavala problem, ki ni tako običajen, zato pa tem bolj zajemljiv za učitelja, zlasti še oni del, ki obravnava razmerje šol. otroka do kazenskega zakonika.
Tov. Kezeletovi so izrekli zborovalci priznanje in zahvalo.
ad 4.) Predlogi za ban. skupščino:
Težka zadeva: Učiteljice, ki so poročene z dobro situiranimi možmi, naj se reducirajo. Enako naj se reducirajo tudi pokojnine onim še mladim upokojenim učiteljicam, ki so dobro poročene in njih pokojnina ne pomenja doneska njih življenjski nujnosti.
Da se omeji učit. brezposelnost, naj se zasedejo vsa mesta. Prenapolnjeni razredi naj se razbremene in otvorijo vzporednice.
Upokoje naj se vsi oni učitelji, ki imajo že 35 službenih let in so že dosegli 5. skupino.
Nastavljajo naj se v prvi vrsti učitelji vojaki, ki so doslužili kaderski rok, potem pa so-cijalno šibkejši in potrebnejši.
Vsa izpraznjena mesta naj se razpišejo.
Napravi naj se vloga na pristojno oblast, da bi dobilo učiteljstvo polovično tarifo pri ban. in državnih zdravnikih ob morebitni ordinaciji.
Prihodnje zborovanje učiteljskega društva bo meseca junija v Zagradcu.
J. Mervar,	Rafaela Hrovatova,
t. č. predsednik.	t. č. tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO KAMNIK
je zborovalo 6. maja 1933 v Radomljah.
Prva točka dnevnega reda je bilo predavanje sreskega kmetijskega referenta gosp. Hladnika: Asanacija vasi. G. predavatelj je pozdravil odlok banske uprave, ki je določila, da sodeluje učiteljstvo s sreskimi kmetijskimi referenti v svrho zboljšanja kmetijstva. Da je naš narod v gospodarskem oziru v za-stanku, je vzrok, da je zadružništvo, ki je bilo pri nas krasno, vpeljano pred vojno, po vojni zamrlo. V povojni dobi je kmet brezskrbno zapravljal svoje imetje, namesto da bi ga izboljšal. Če bi se narod oprijel zadružništva, bi stal boljše kot stoji. Za vzgled naj nam bodo v tem primeru Čehi, Danci, Švicarji in Nemci. Dolžnost vseh kulturnih delavcev je, postaviti podeželskega človeka na ono stališče, ki mu pritiče. Naše delo ne sme biti časopisna reklama, ampak mora biti v dobrobit kmetskega gospodarstva. Kje hočemo začeti? Treba je narod prebujati in poučevati zadružništvo. Edini spas je v zadružništvu. Začeti je treba splošno propagando in asana-cijo vasi. Asanacija se lahko vrši na poljih, travnikih, pri sadjarstvu in pri naših gospodarskih dvorcih. Asanacija naših dvorcev bi kmetu najbolj pripomogla. Statistika naših dvorcev nam pove, da imamo opraviti z malim človekom. Narodno-gospodarski kapital je gnoj. Čim več ga je, čim boljši je, tem boljša bo kulturna zemlja. Vsota vrednosti gnoja, ki ga gre v nič, je velika. Slaba gnojišča so pri nas največja hiba, moralna in faktična škoda. Dokler kmet ne bo temeljito izrabljal kapitala iz svoje zemlje, ne bo uspel. Kr. ban-ska uprava daje podpore za ureditev gnojišč. Ljudem je treba predočiti važnost gnojišč. G. predavatelj želi, da pomaga vsak po svojih močeh in dela na povzdigi našega naroda.
V debato, ki je sledila predavanju, so posegli tov. Toman, Hrovat, Trobiš, Horn, Ar-rigler. G. sreski kmetijski referent je razložil nato preprosto gnojišče in ga tudi narisal.
Tov. Mayer je izrazil željo, da bi se referat ponatisnil v »Prosveti«.
Tov. predsednik se je slednjič zahvalil g. predavatelju za zanimivo predavanje z željo, da bi se odborniki pri kmetijskih družbah oprli na učiteljstvo.
Nadalje so se obravnavali došli dopisi.
Sklenilo se je, da se društvo strinja s predlogom glede pravnega konzulenta.
Glede izdajanja knjig Mladinske matice se je sklenilo, naj se knjige razpošiljajo kot doslej.
Nato se je zborovanje zaključilo. A. Arrigler, preds. Gizela Ušeničnik, tajnica.
Novosti na knjižnem trgu
—k Zbori. Revija nove zborovske glasbe, urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Letnik IX., štev. 2. Vsebina glasbenega dela: A. Grobming »Ve-trič«, V. Mirk »Po gradini« (moška zbora), I. Ocvirk »Na rožnem trgu«, I. Kenda »Pesem o pelinu«, I. Mustač »Cvele so nam te modre vijolice«. Vsebina književne priloge: Dr. Josip Mantuani, nekrolog. Z. Prelovec, Davorin Jenko. Rubrike. Naši skladatelji. Iz naših organizacij in društev. H. Druzovič: 70-letnica prvega slovenskega .pevskega nastopa v Mariboru. Novosti. Razno. Iz uredništva in upravništva. Vse lanske naročnike lepo prosimo, da čim prej poravnajo naročnino v znesku 50 Din za leto 1933. Št. poštno ček. urada je 12134. Pevski zbori, pevke in pevci ter ljubitelji naše lepe pesmi! Naročite se na »Zbore«, pridobite jim novih naročnikov, da bodo mogli tudi v bodoče redno in v čim večji obliki izhajati.
n
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki aluiljo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda SO par. NajmanjSi znesek Din S*—
Na birmo
ostanejo najlepši spomini.' ure, zlatnina, katero najceneje kupite pri
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 9
ZA ČASA
LJUBLJANSKEGA VELESEJMA
nudim v paviljonu Vinko B o n na veseličnem prostoru šolski mladini kosilo za Din 5'— in učiteljstvu popust. — Naročilo po dopisnici, ali par ur preje v paviljonu.
Oglejte si zbirko učil Napravite izlet na Bled!
™	Hrtfc n o ri I o i cl/om rrr orlu mini «>cfil/pmii lTlafr
(aparatov in stenskih slik) katere je prejela
podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru
Priporočamo tvrflfce, Ki inseriraio v našem glasila!
DOBRA KNJIGA JE ZLATA VREDNA!
Hotel na blejskem gradu nudi vsakemu izletniku višek zadovoljnosti. Razgled na vso okolico, Julijske Alpe in Karavanke. Poleg tega cene znižane tako, da je omogočen izlet najskromnejšemu izletniku
CENIK Zajtrk: kava, mleko, čaj, 2 kruha .... Din 2"— Kosilo I. vrste: Juha, pečenka, 2 prilogi, močnata . . , 14"—
„ II. „ _ uha, govedina, 2 prilogi.....
„ III. „ Juha, „ 2 „ .....
Večerja I. vrste: pečenka, solata, desert.....
„ II. „ Rižota s solato ali golaž s krompirjem
Okrepčila: Malinovec ali limonada.......
Ležišče za osebo s perilom..........
„ „ , na žimnicah.........
Pri udeležbi 30 učenčev in naročilu I. vrste, dobita 2 uč. gratis Na željo tudi vožnja po jezeru za osebo Din 2'— Se priporoča Uprava HOTELA GRAD — Bled
8-—
5-8-—
6-— 2 — 5'-3 —
Slovenske srbohrvaške češke
nemške francoske angleške
Damske plašče za Veliko noč
v veliki izbiri po izredno nizkih cenah tudi na obroke dobite pri
Izdelujemo tudi po meri LJUBLJANI, ALEKSANDROVA k
IGN. ZARG1
ZA DAME! ZA GOSPODE! ZA OTROKE!
PO PRIZNANO NIZKIH CENAH!
UUBUfiNfl
SV. PETRA CESTA 11
Obleke, plašče, bluze, perilo.
Krasne srajce, velika izbira kravat.
Oblekce, plaščke, predpasnike, perilo, čepice.
i n
druge
knjige
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
m u z i ka I i j e revije
š o I s k
znanstven e leposlovne
šolske in pisarniške potrebščine, zvezke in noteze, svinčnike, peresnike, črnila, tuše, ravnila, šestila, barvice, čopiče, papir in še mnogo drugega nudi
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA
FRANČIŠKANSKA 6
MARIBOR
TYRSEVA ULICA 44
Avgust Agnola
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Lnkiiuni predmeti.
"i §
Proračun - učila
Vsaka šola ima v svojem proračunu znesek za učila!
Kje imajo posebno pripravna učila? — Kje dobite učila za računstvo, čitanje, nazorni nauk, prirodopis, fiziko, kemijo, zemljepis, zgodovino in še za mnogo drugega? — Kje nudijo preprosta in zato najbolj pripravna učila za šolo?
Vse to Vam nudi:
UČITELJSKA TISKARNA • Oddelek za učila
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica št. 6 — MARIBOR, Tyrševa ulica št. 44