16. ětev.
V Novem mestu 13. avgusta 1887.
III. letník.
Izhajajo 1. íq 15. TBacega meeeca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo y „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr, za eprejema J. Krajec V Ntîvem mestu.	enkrat dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Trgatev in opravila v kleti.
Pameten vinorejec skrbno obdeluje svojo gorico ; Te pa tudi, da kakovost vina ni le zavisna od grozdja, marveiS tudi od tega, kako se ravna z vinom v kleti. Znano mu je, da mora dobra klet biti auha, snažna in prevetrovalna ter imeti 6 i» visok obok in proti vzhodu ali zahodu obrněna vrata. Dobra klet naj ima vedno isto toplino (a'^E.). zato so ji tla vsaj 6 m pod zemljo položena. Pravi vinogradnik ima v kleti vse potrebno orodje (razne vedrice, lakomnico, pipe, natege, livnik, metlo, verigo itd.), v zaklenenej omarici pa žeplo za žeplenje praznih sodov, toplance, ribji klej za iiščenje vina, moštno vago, sodo-mécko (vizíro). Vse to ima prav snažno in v lepem redu. Kadar se bliža trgatev, pripravlja vso posodo, da ne bo plesnjiva in smrdljiva, temveč èista in snažna. Ko je sode, kadi, brente itd. očistil ter stiskalnico (prešo) namočil, začne veselo
trgatev. Y ugodnej jeseni odlaga branje tudi že zrelega grozdja, kolikor more, dobro vedoč, da si tako izboljšuje vino. (Med Dravo in Muro je redkokdaj pred 20. oktobrom dobrano.)
Bere naj se o toplem, suhem vremenu ; gnjilo in plesnjivo grozdje naj se podbere, podberiii pa nalije v posebno posodo za domaČo rabo. Kjer je mnogo Êrnine, obere naj se najprej belo grozdje; nezrelo (martinčeki) pa naj ostane za paperk.
BrentaČ nosi polne brente ter melje grozdje v grozdnem mlinu, ki je nad kadjo postavljen. 24 ur potem, ko se je kad napolnila z zdrozga-lico, potoči se po cevi mošt iz nje ter se izliva v odločene sode, kateri se pa samo do 1 c^m pod veho napolnijo tako, da lahko med vrenjem droži izmetavajo ; boljše pa je, ako se to zabrani, veha z grozdnim listjem pokrije, to pa s kamenom ob-teži. Tropine v kadi se denó v stiskalnico. Stiska ali preša pa se v starej slovenskej, v njej po-dobnej nemskej preši z večjo karnico, ali pa v železnej preši na vreteno v sredi kosa; najboljša te vrste je ona na Icljukni drog (Kniehebelpresse).
Podlistek.
ť o t n e črtice.
Si)isujo Ant. Koonmr. <I)ftlje.)
VII. Pismo. — Jeriizalem.
Naj spregovorim nekaj priprostih besed o tem zanimivem, zgodovinskem mestu. — 2. maja t. 1. ob 3. uri pop. prestopili smo pri .Jaffiških vratih prag Jeruzalemskega obzidja. Od Jaťííškili vrat peljajo ozke, zavite, temne ulice, tlakane le z grobimi, debelimi, kamnitimi plošami. Ko pridemo do našega namenjenega stanovanja avstrijskega, hospica, katerega je postavila naša preslavna cesarska hiša za potnike ter ga se oskrbuje in kateri je Etal do pol miljoisa, odložimo naše potne bisage v lepih, prostornih sobah, kajti tu bili smo na pol doma.
Ostali smo tu nekoliko dni in ugodna prilika 8e mi je ponudila opazovati marsikaj tu in tam zanimivega in tudi običaje razuoverskega prebivalstva. Jeruzalem je nr^kako stekališČe vseh ver, nahajajo se; Kopti, Abisinci, Grki, Arméni, Arabi,
Sirci, Turki, protestanje in ne dosti katoličanov, vseh skupaj je nekako 50.000. Lega Jeinaaleina je nekoliko nižja od drugih eosednili hribcev, vendar se še 750 m. nad gladino srednjega morja vzdiguje. Mesto obdaja še zidovje iz prvih stoletij» seveda je že večina okrušena in razdrapana, za vhod in izhod pa še vendar služi šestero vrat, katerih imena so: Jaftiška,^Damaške, Herodeževe, Sionske, Afrikanske, sv. Štefana in zlate a poslednje so že delj ča!ia zazidane in skozi vseh šest sem več ali manj hodil. Rajiun Jaffiških vrat zapro vse druge vsak dan ob 8. uri zveč. in odpro jih ob 5. zjutraj in potem še vsak petek od 11. dop. do 1. pop. in to zaradi turškega praznika, ko jih turški duhovni (derviši) iz visokih stolpov opominjajo njih „koran" moliti, ker vse eno se njih vera ondiza državno ima in kakor tudi večina zapovedništva, prebivajo pa vendar le skoraj vsak v svojem oddelku mesta, kakor: Turki v svojem, Grki v svojem, Indje v svojem itd. Visokih hiš v Jeruzalemu dosti ni in druge so le neukusno zidane in neredno postavljene z plošnatimi strehami, po
Suhe tropine porabijo se za ccet (kis) in za na-pravljanje yíeu podobne pijaSe. Tudi v suh sod, ki ga mislimo napolniti, naj se devlje razdrobljenih tropin, da se od njih napné ter dobrega duha navzame. A nad 24 ur naj ne bodo v sodu, da se ne Tnamejo.
Pri grozdji za črnino služi namesto mlina žična mreža z lesenim okvirom, katera se postavi na kad. Na to mrežo aiplje brentač grozdje ter ga na njej drgne, dok da popadajo jagode v kad, peclji pa se denó v stiskahiico; a most od teh je le za domačo rabo. Ko je kad blizu do vrha polna, premeša se z drozgalico, potem pa pokrije. Y to pripraven je iz slame spleten pokrov, da se ž njim zapré kad kakor kaka škatljica. Zdroz-galica naj se 2—3 krat na dan dobro zmeša in vsakokrat zopet pokrije. Ko se je sok v 4—8 dneh barvila od mehov in nekake mile trpkosti od pek navzel, pretoči se črnina v sod, tropine pa se izprešajo kakor one pri belem vinu.
Presni mošt, ki sestoji iz vodé, cukra, beljakovine itd., naj se vaga z mostno vago klo-sterneuburško, katera v odstotkih kaže, koliko cukra je v njem. Več ko je cukra, močnejše bo vino. Kadar mošt vreje, razkroji se namreč cuker v alkohol ali vinski cvet in v zaduŠno ogljenčevo kislino, ki pri velii odhaja. Iz 17ùg cukra napravi se okoli	alkohola. Koliko ga je, izmeriš
z vinsko vago in Saleronovo pripravo.
Vino izgubi mnogo svoje sladkobe, ako se med vrenj em zraku pristop ne zabrani. To se zgodi z vrelno cevjó (Gáhrrohre): sod se s prevrtano pilko trdno zabije, v pilko pa se vtakne cevka^ katere drugi konec je zakrivljen v poso-
dico z vodo. Ogljenčeva kislina, katera iz mošta vedno odhaja, je takó v vodo napeljaua, iz vode pa v mehurčkih v zrak izpuhteva; zrak pa ne more med vrenjem v sod, ker je znotraj ta čas večji pritisk nego zunaj na vodo, zatorej se ne more spajati z moâtom. Vsak dan ae mora pogledati, ali cevka áe molí v vodo. Med vrenjem naj bodo kletna okna odprta. Ko je mošt dovrel, zapolnijo se sodi z dobrim polaežem in zapilkajo, v prevotljeno pilko pa se vtakne 2 dm dolga steklena cev, ki je zgoraj s pavoljo zamašen».
Sodi naj bodo polni ko jajce ! Vino naj se pretaka v jasnih in mirnih daeh, nikoli pa kadar jug piše. V prvič se to zgodi koncem decembra, v drugič p& aprila meseca. Izpraznjen sod naj se skrbno izmije, z žeplom nasiti in dobro zabije, potem pa na suhem in zraSnem kraji shrani.
Po „IV. ber."
Pastite otroéiée k meni!
Redkokedaj bodeš sicer naletel na kmeta, ki bi dejal, da je šola nepotrebna, nasprotno, skoro vsak bode rekel: „dobro je, ako zna človek brati in pisati" in zato tudi, kedar je vreme in pot lepa in nima doma posebnega dela, reče svojemu otroku: „Boš pa šel danes v Šolo." Ko bi naši ljudje bili prepričani, da nij le „dobro", ako človek kaj zna, marveč da je neobhodno potrebno, pošiljali bi svoje otroke gotovo vsak dan v šolo in ne le takrat, kedar doma nemajo posebnega dela; kajti za kar naŠ kmet vé, da je potrebno, za to mu nij nikaka pot pregrda, nikako delo neodložljivo. Ker naši kmetje dobro
katerih celo travo sejejo, daje hladneje; vendar se pa med vsemi poslopji najbolj v nebo vzdiguje kuplja bosega groba, ki je bila še le pred nekoliko leti prenovljena. Nahajajo se pa tudi še poslopja iz časa Kristusovega kot : dvorana Pilátová, staro zidovje Salomonovo in še koa stene tempelj-nove in tik nje še njegova konjarniea itd., in da ae kaj takega ne podere, lahko se samo ob aebi razume, kajti en aam bolj pritličen kamen dolg 9 metr. in 5 metr. v okrožji širok in Čem višje tem bolj se njih večina zmanjšuje. Ena sama stena je okoli 40 metr. dolga in 12 metr. visoka, k tej steni pride vsak petek po 3. uri pop, do tisuč Judov starih in mladih, revnih in bogatih, kateri do trde noči zdihujejo in tako jokajo, da je gotovo še dovoljpjio, par besed zapisati njih pritožb, kako a silo in vihtenjem domišlujejo Boga Očeta, da bi jim že kmalu poslal OdreŠenika. Rabbinar (učenik) z knjigo in svečo v roki v nebo kazoč govori : Ozri se na nas že zaradi palače, ki zapuščena stoji.
Ljudstvo: To sedimo sami in jokamo.
Rabbinar: Zaradi tempeljna, ki je razdejan.
Ljud. : Tu sedimo sami in jokamo.
Rab. : Zaradi zidovja, ki je podrto.
Ljud. : Tu sedimo sami in jokamo.
Rab. : Zaradi našega veličastva, katerega ni
več.
Ljud. : Tu sedimo sami in jokamo, liab. : Zaradi naših slavnih mož, kateri so poginili.
Ljud. ; Tu sedimo sami in jokamo. Rab. : Zaradi naših dragocenih kamenov, ki so sožgani.
Ljud. ; Tu sedimo sami in jokamo. Rab. : Zaradi naših duhovnov. Ljud. : Tu Bedimo sami in jokamo. Rab.: Zaradi naših kraljev, katere so zaničevali.
Ljud. : Tu sedimo sami in jokamo, itd. Kamnite stene so že od toliko tisuč petkov in pritiskov njih glav, kar zdolbene in luknjaste. Ko smo ravno ondi mimo v soboto dopoldne sli in o priliki noter v njih sinagogo stopili, bilo jih
T€do, da ne smejo o Eeâeljth in praznikih brei T&žnega vzroka maše zamuditi, zato tudi v naj-htijeni snegu dospó do feme cerkre; ker dalje Tedo, da so t zveličarje bt. zakramenti neobhodno potrebni, za to TŽe dobe čas, da otroke pošljejo k ^izpraševanju", mej tem ko jih t šolo mnogi pošljejo le takrat, ko doma nimajo dela. Ako imajo pa le količkaj oprarila, je èola prva na Trsti, ktera se opusti. Da, ako keđo za lonček jagod obljubi par krajcarjeVj je to vže dosti važen vzrok, da se šola opusti. Ali, dragi starĚi, bodite preverjeni, dandanes ne zadostuje, da bi Vaši otroci le toliko krSèanskega nauka znali, da flv. spoved in obhajilo opravijo, ali k večem še nekoliko slabega branja, kakor je morebiti to pred 50 leti zadostovalo. Dandanes velja oni, ki ne zna dobro brati in pisati nekako toliko v duševnem oziru, kakor ubogi berač v telesnem. Tu kaj pa še le oni, ki računiti ne zna? Niti vedel ne bode, ako ga bodo malopridneži goljufali.
Vseh teh in drugih potrebnih predmetov pa se otrok ne more naučiti, ako pride v šolo le takrat, kedar doma posebnega dela nima. To bodi omenjeno, da delo nij nikdar veljaven zgovor in tudi solska postava ga ne pozra in to po pravici, kajti ko bi delo izgovarjalo, bi vsi starši doma otrokom kako delo naložili, in vsi bi bili izgovorjeni, šola pa prazna. Izveličar naŠ je rekel, da nihče ne more dvema gospodoma služiti, tako tudi otrok ne more ob enem celo leto staršem pri delu pomagati, zraven pa koncern leta vseh potrebnih šolskih naukov naučiti se. Človek bi menil, da je to jasno kakor beli dan in vendar 80 starši, kteri imajo celo leto otroke doma pri delu, potem pa vendar zahtevajo, da bi njih
otroci tudi kaj znali ali pa se celo nad učiteljem jeze ; „Ta učitelj ui nič vreden, toliko časa j& otrok hodil v šolo, pa nič ne zna, moral ga bodem T Ljubljano dati," to pa pozabijo, da jim je otrok več dni pri delu pomagal ali pa doma , varoval", nego pa v Šoli sedel. Kedar v Ljubljani med 70 otroki jih 15 ne pride, je to veliko število, a pri nas jih poletne dneve večkrat mesto 70 15 v šoli sedi.
Pri učenji je namreč nekako tako, kakor pri zidanji hiše. Kamen sloni na kamenu, opeka na opeki itd. Dokler nimaš temelja gotovega, ne moreš zidu postavljati. Tako tudi pri učenju. Otrok, kojega včeraj ni bilo v Šoli, ko smo se učili reč, na katero se današnje razlaganje opira, učitelja danes niti ra^utneti ne more, ako bi si tudi prizadeval ; ako hoče učitelj, da zanj ne bode današnji in vsi poznejši dnevi zastonj, mora mu po-sebe razložiti to, kar je včeraj razlagal, drugi pa morajo mej tem čakati in so opravičeno nevoljni, Češ, „zmerom se eno učimo" ; ali krivi so oni, kterih včeraj ni bilo v šoli. Danes pa morebiti zopet drugih nij, in tako bode moral učitelj to, kar danes razlaga, tem zopet jutri iz novega praviti, ako hoče, da ne zaostanejo. Razvidno je, kako težavno in zamudno je tako poučevanje, gotovo pa tudi, da otroci, ki le prevelikrat izostanejo, slednjič vse zamude in so še oni dnevi, o katerih morebiti pridejo, za-nje izgubljeni.
Ali, poreko nekateri, jaz ga pa vsak dan v šolo pošljem, pa vendar niČ ne zna, samo sera in tje hodi, ne nauči se pa nič. Ako svojega otroka vsak dan v solo pošlješ, pa vendar nič ne zna, poprašaj tedaj sem ter tje učitelja, ali res pride vsak dan. Toda večina tistih otrok, katere stariši
je zelo mnogo zbranih in rabbinarji so neke na platno tiskane knjige držali in v dolgih talarjih hodili in govorili, da je že čas, ko bi imel od-rešenik priti in dalje pravi: „Da čas je že, pa gotovo je pomota časa, ker so zavrgli oni pravi vogeljni kamen", med govorom pa so se mnogi že bolj priletni zelo solzili, meneč: „Mi ga že ne bomo pričakali". —
TurČini pa ne marajo kaj posebno za Jude in zato tudi ne tržijo ž njimi ter gredo rajše k svojim, kakor Slovenci: „Svoji k svojim", zategadelj tudi ni Judom take prilike, ljudstvo žuliti in odirati, kakor po drugih državah s kupčijo. Tu morajo delati ter so prav vbogi domači rokodelci, mizarji, strugarji itd. Da jih tudi napuh-njeni Grki ne morejo videti se lahko razvidi. Grki namreč imajo še skor večjo pravico v cerkvi božjega groba kot katoliki, in ko so nekoč videli grški popi nekega jnda koračiti po cerkvi, BO nemudoma planili nanj ter ga obdajali z zaušnicami, dokler ga niso 4 turški stražniki re-
šili in iztrgali, kateri noč in dan za velikimi vratmi v cerkvi stanujejo ter si vsako uro Črno kavo skuhajo in menda tuđi nekoliko na take slučaje pazijo.
Naj omenim še, ker je ravno pred praznikom, nekoliko o cerkvici in grobu Marijnega vnebovzetja. Šel sem kakih 7 minut skozi St. Šte-fanska vrata sam in potem še 15 minut v nižino črez suhi potok Cedron. Brž se znajdem pod podzemeljsko cerkvico, ki je že kakih 130 let lastnina Grkov razkolnikov. Noter ge gre po kakih 50 stopnjicah in je kakih 30 metrov dolga 8 pa široka, tu je lepa kamnata izdolbina z Črnim marmornatim pokrovom, notri je ležalo telo Ma-rijno le nekaj dni. Akoravno je last razkoloikov in Turkov, vendar imajo Še precej lepo ozaljšano to svetišče s svetilkami, damastom itd. Ko stopim zopet vun, stoji mi na levi kakih 25 metr. oddaljena duplina in cerkvica, lastnina oo. Frančiškanov, kjer je Gospod krvavi pot potil.
(Dft)je prihodnjiï.)
v Šolo pošljejo, tudi res pride, ali kaj, ko jih pa zopet precejšnje število prihaja golih rok. K vsakemu delu potrebuje se kako orodje in tudi otrok se brez knjige ne more brati in brez zvezka ali peresa ne pisati naučiti. Oj, koliko zlatega Časa taki otroci T šoli brez dobička preaede, kajti mej tem, ko drugi bero ali pišejo, pa sede ti praznih rok, kakor kosci brez kos ali žanjice brez srpov. Ako tedaj otroka v šolo pošlješ, kupi mu vsaj potrebno orodje. Veliko pa je starišev, ki imajo za vse drugo denar, le za otrokor zvezek ali knjigo ne in potem od učitelja zahtevajo, da bi otroci kaj znali. Res so pa slednjič tudi otroci, kteri imajo tako skrbne stariše, da jih prav vsak dan v šolo pošljejo in jim tudi vse potrebne učne pomočke kupijo, pa otroci le — nič ne znajo. Dragi starši! Bodite preverjeni, da učitelji nismo tema krivi, nasprotno, baš s takimi otroki se največ pečamo in to ne le, ker je to nasa dolžnost, marveč, ker vidimo, da je vprav Vam največ na tem, da se vaši otroci kaj nauče. Toda vsi otroci niso enako sposobni za učenje, vsaj je vže Izve-ličar dejal, đa je nekdo dobil 5 taifntov, drugi pa le jednega, in pregovor vže pravi, da še prsti na roki niso jednaki. Pred par leti imel sem dva brata v šoli, kojih jeden je bil r vseh letih prvi, drugi pa se še dobro brati ni mogel naučiti. Razvidno je, da tu učitelj ne more biti kriv. Ali naj je otrok tudi manj nadarjen, ako ga starši pridno pošiljajo v šolo in mu vse potrebne reči kupijo, naučil se bode vže vsaj nekoliko najpotrebnejih stvari. Seveda je treba baš take otroke najprid-neje v šolo pošiljati, navadno pa ti največkrat iz šole izostanejo, potem seveda nij čuda, ako se ne morejo nič prida naučiti.
„Pustite otročiče k meni!'' in zginile bodo tožbe, da se nič ne nauče. Mož, ki svoje otroke vsak dan v šolo poSlje, pripoznal je že večkrat: „Rad jih pošljem, ker se veliko nauče!" ali mož svojih otrok nikdar doma ne obdrži, akoprav bi jih tudi večkrat nič manj doma ne potreboval nego drugi, in čujte, ko je po zimi tako velik sneg zapal, da otroci nikakor niso mogli do šole, napregelje sani in jih pripeljal v šolo. Bog nam daj mnogo tako skrbnih starišev in vspeb našega truda bode boljši]	J, Breg ar.
Iz Šolskega poročila v Št, Vidu nad Ljubljano.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Nadvojvoda Albrecht praznoval je 3. avg. STOjo TOletnico v Weilburgu pri Badnu v ozkem družinskem krogu. A." piše pri tej priliki: Akoravno hoče visoki jubilant preživeti ta dan v tihi samoti, vendar se bo tisoč in tisoč zvestih avstrijskih src vdeležilo redke slovesnosti in se
ponosno spominjalo Bvitlega princa, ki je okrasil avstrijske zastave z nevenljivimi lavorikami in bil vsem vzgled vojaških in državljanskih čednosti. Povsod se bodo pobožne molitve vzdigovale proti nebu, da dobrotljivi Stvarnik daruje slavnemu junaku še dolgo življenje na blagor Avstrije, njene hrabre armade in njenih zvestih narodov.
V avstrijski delegaciji stavila se je resolucija, da se vojakom zboljša brana. Vojno ministerstvo sestavlja sedaj proračun za prihodnje leto in se ozira tudi na izraženo željo. Ministerstvo je določilo za večerjo vojakom po 4 kr. za vsakega moža. To bi zneslo na leto 14 gl. 60 kr. za jednega moža in 3,650.000 gl, za celo armado. Ker pa se mora ministerstvo ozirati tudi na domobrance in odpustnike, ki se shajajo k orožnim vajam, znesli bi stroški okoli 4 milijone goldinarjev na leto.
Sv. Oče Leon XIII. imenovali so zlatomaš-nika profesorja And. Eiříspíelerja vsled zaslug, ki si jih je pridobil na cerkvenem polji svojim častnim komornifcom. Slava ! Živio !
Kaj je novsga po širokem svetu?
Poročila o bolgarskem knezu so vedno bolj čudna. Nekteri listi poročajo, da je državni voz Koburžana že na potu v Trnovo, drugi zopet trdijo, da princ še ne odide. Iz Sofije se poroča, da so vsi ministri odpotovali v Ruščuk in pričakujejo prihod kneza. Poslanci so dobili povelje, naj se nemudoma snidejo v Trnovem. Kaj je resnično, povedo nam poročila v kratkih dnčh.
Ruska vlada namerava nekoliko olajšati znano postavo proti tujcem. Postava je določevala, da ae morajo iztirati tudi oni tujci, ki so služili pri zasebnih podjetnikih. Ta določba se bo preklicala, dokler se ne reši vprašanje o njeni koristi za domačo industrijo. Deželne oblasti bodo dobile povelje, da olajšajo tujim tovarnarjem rusko državljanstvo. — Turški veleposlanik „Šakir paša" je že deset let v Peterburgn. Rusija mu je tako vŠeč, da bo svoja sinova vzgojil, v ruskem duhu. Pred šestimi leti sta prišla v Rusijo in dobila ruske učitelje. Lansko leto sta vstopila v rusko mornarsko šolo.
Srbski kralj je s prestolonaslednikom odpotoval in ostane v inozemstvu štiri do pet tednov, Med tem časom so ministri prevzeli vladařstvo. — Veliko pozornost je vzbudil dogodek v Požarevci. Zaperli so namreč župana Mamburaša, podpre-fekta Babamliča in žandarmerijskega poveljnika. Na sumu so, da so ti trije lansko leto umorili iz političnih vzrokov bogatega trgovca Milj evo jeviča.
Zopet novo vprašanje čaka evropejskib državnikov. Kralj holandski je bolan in prileten, treba mu naslednika. Iz Frankobroda se poroča, da so se države že sporazumele o prihodnjem vladarji
v Luksemburgu. Po tem poroiSilu bo vojvoda Adolf Nassavski takoj pE> smrti kralja Viljema zasel Luksemburški prestol.
Piše se nam:
Iz Podgrada. (Zîkasneno.) — 16. malega srpana bil je jako soparen dan. Soloce je zelo pripekalo, kakor sploh v jasnih poletnih đaevih. Vže poana popoludao zbero sa nenadoma 6rno-sivi oblaki na zahodnoj strani obaebja, ter se razproBtro naglo načt našo f^ro. H^ala Bogu, da ni bilo tofie, pred katero nas Bjg obvaruj! — Zgodila se jo vendar velika nesreča.
Neki oča peljal je ravno o tem Ča3u listje domov. Ž njim je bil tudi njegov desetletni sia France. Ko se pogubonosni oblaki pripodijo, vlije se naenkrat dež, kakor iz Škafi. 'L% bliskom vidi 80 blisk in vsaki blisk spremljal je takoj grom. Oíe hotel je mei tem nekoliko vedriti pod staro hrulko, obrne tedaj par volov, 8 katerima je vCizil, k sebi pod hruško, ter se tudi sam vstopi pod njo. France kloSal je pred njim tako, da ga je se o6a z rokama nekoliko varoval pred silnim nalivom.
Ne dolgo Z4 tem in zelo 89 zibîiakae, strela udari in — ravno v ono hruško, ter ubije očeta, kakor tudi oba vola. Sin ostal je Ša pri življenji, ker je bil le od puha omamljen.
V poldragem mesecu je letos na Kranjskem v posameznih sluiajih 7 oseb strela ubila, 6 oseb pa omamila; koga ne bi tedaj groza preletela, kadar se sliši ljudi iz slabe navade strelo na pomo5 klicati. Naj Yam bo to v svarilo.
Iz AdleŠič 5. avg. — V zadnji Št. pisale so „Dol. Nov." o hudi vročini, ki je bila v drugi polovici min. meseca. Tudi pri nas je bila zelo huda vroěina, imeli smo 28^ R. in še v Benci. Na solncu pa do 38o R. Tudi Kolpa bila je zelo gorka, imela je 24'5o R. topline. Zato je bila pa tudi huda suši pri nas. Y sredo minulo je ravno 4 tednje, odkar se je zemlja zadnjikrat po dežju namočila. V tem čara deževalo je do min. torka v noči samo enkrat, namreč v nedeljo teden t. j. 24. jul., a se takrat zelo malo. Še zelju ni dosti primoČilo. Minuli torek in aredo pa imeli smo po nekoliko dežja, toda malo. Ni se namočilo toliko, da bi mogli ljudje orati za repo. Huda suŠa bo t iraj kriva, da bo letos tu letina slaba. Kako lepo je kazalo vse v spomladi in še kasneje do julija! Ljudje 90 se nadejali prav dobre letine, ker je T spomladi vedno primakalo. Slive, ki so bile prej zelo polne, odpadajo od prevelike suše, da jih bo ostalo le prav malo, Turšica in proso bota tudi alabo obrodila, primanjkuje jima ulage. Enako so godi ajdi, ki je komaj po 4 do 5 prstov
visoka pa že cvete. Otave, kakor kaže, tudi ne bo nič, trava se je kar posušila. Edino trt» kaže lepo, prav lepo. Njej pač vgaja ta vročina. Nadejati se smemo letos zopet dobre kaplje, vsaj kakor zdaj obeta, če pa ne bo jesen kaj skazila. Pa tudi obilo je grozdja na trtah, đa je veselje! Daj Bjg, da bi revni ljudje vsaj zato dobiti kak krajcar!
Iz Ljubljana d. avgusta. ,Slovan povsod brate ima" se glasi v pesmi. In res je taka • ozri se proti jugu, vzhodu ali severju — povsod najdeš brate Slovane: Hrvate, Srbe, Slovake Ćehe itd. Mi Slovenci imamo pa sedaj svoje brate Čebe med nami v našem glavnem mestu v Ljubljani. Pred lanskem smo mi Slovenci obiskali svoje brate Čehe v njih prekrasnem glavnem mestu — v zlatej Pragi ob reki Veltavi ter ob enem počastili tudi sv. kraj Velehrad, kjer sta učila in najsvetejšo daritev v slovanskem jeziku opravljala sv. brata C jil in Mitod. Pd kak» so nam sadaj velikodušni Čehi vrnili našo tedanjo pot? Prišlo jih je ogromno stavilo peet sto in deset. Pripeljal nam je mile goste vlak po goreajskej železnica ob tri četrt na osam zvečer. Prisrčno jih je pozdravil Ljubljanski Župan g. Grrasselli, na kar mu je toplo odgovoril voditelj potovanja Čeh g. doktor Šmms. Kako se je tu povd^rjala bratska vez med Slovenci m Čihi! Kako 80 je naglašalo, kolika potreba je, da se Slovani bolj in bolj tesno sklepamo s pravo bra^isko ljubezaijo! Iq ljudstva bilo je tisoče in tisoče od kolodvora do čitalnica, kamor smj spremljali blage Čahe po neprestanem pretre^ajočim klicanjem: Slava I Živelil Na zdar! Mesto Ljubljana se Vam je oblekla v praznična oblačila kakor mlada nevesta, da sprejme v evoje krilo dostojno ljube goste iz daljne Češke ; skoro z vseh hiŠ ti plapolajo velikansko zastave v narodnih, cesarskih in mestaih barvah.
Na čitalničnem vrtu so se gostom odkazala stanovanja večinoma po privatnih hišah, da si ondi odpoČijejo od dolzega, utrudivnega potovanja.
Med nami ostanejo vrli naši bratje do petk» 12. t m. Danes napravijo sprehod na Grad ter ogledajo mesto. Ob 11. uri se zbero v Čitalnici, od todi se podajo ravno opoldne v mestno hišo pozdravit Župana Ljubljanskega. Ob eni je obed po raznih restavracijah, ker je nemogoče, d« bi kje skupaj obedovali zarad velicega števila. Po obedu obiščejo „Rudolfianm" v posameznih oddelkih. Ob 7. uri zvečer je koncert v čitalnici. Jutri 10. avgusta se ob sedmih zjutraj snidejo v čitalnici, od koder sprehod na Rožnik, kjer bode skupni zajutrek. Z Rožnika se podajo na Drenikov vrh, potem skozi gozd v Gorenjo Šiško
k VodnikoTimn rojfitnenm doinn, kjer pozdra-Tita íeBke geste Šišciifka občineka nastopa in in 5italLÍca. Iz Šiške bode sprehod po meetu ter Be bodo ogledale nektere TnameDitejše cerkve; ob eni popoludne bode obed t raznih gostilnah. Ob Bidmih jZTeřer bode koncert delavskega pcT-fikega druStva „Slayec" na Kozlerjevein vrtn. — V petek dne 12. avg. ob osmih zjotraj a» bodemo na kolodToru poslavili od dragih nam gostov.
Zi-veli Tili Cehi naši bratje! Živeli med nami in po širnej dcrooTini! Slovani zdrii-žiiDO se!
St. Vid pri ZatiCini lo. avgusta. Dne 9. t. m. popoldan cb ee je vnel strašni ogenj T Telikih Fecah, kteri je hipoma vpepepil 13 hišnih — in zraven še 34 drnzih poslopij. Pokončal je prtbivalccm veo klajo za Živino, po ghrambch in kozolcih slupaj spravljene poljske pridelke ter vso njih obleko, ker zarad prenaglega razširjanja ognja niso mogli ničesar rešiti. Zgorelo je ve6 goveje živine^ 10 praSiČev in en otrok. Se celo t rokah je pcžar pokončal ljudem hranilniške knjige in bankovce.
Prihitele eo na pogoriSče, da bi bile ogenj zadušile, požarne brenbe iz Št. Vid», Višnje Gore in tudi iz Trebnjega je bila že na potu, al' zavoljo pomanjkanja vode je bil ves trud gasilcev brez vfipeh«. Od cele vasi sti oteti le 2 hiši in podružniška cerkev M. B. Ogenj eo neki zanetili otroci s žvepleukami.
Škoda je velika, revščina strašanska in po-roůč silno potrebna!
Poškodovanci se priporočajo milcserčnosti in darežljivosti Slovencev, nadjaje se, da svojih sodeželanov v tej stiski brez pomoči pustili ne bodo.
Domaéè vesti.
(Premembe pripoHtiških uradih.) Gosp. V. Parma iz Krškega je šel v Kranj. Na njegovo mesto pride iz Kranja g. Golf.
(Premembe pri nčiteljstvu.) Gosp. Pirn at gre iz Prečine v Preloko; od tod pride na njegovo mesto g, Pegan. G. Kimovec gre za cadučitelja iz Loškega potoka na Vače. V Drago prida g. M. Ivanetič, ki je bival «no leto v Bosni.
(Na kmetijski šoli v Grmu) je zdej kmetijski tečaj za 12 učiteljev, ki se učé kmetijstva. Za ta zavod je imenoval deželni zbor g. Štuparja kot asistenta.
(Novomeškega okraja učitelji) bodo zboroTali zodnji den avgusta v Novem mestu.
(Kmetijska podružnica v Metliki) napravi v pondeljek, 29. tega mes. loterijo.
(Učiteljsko ali pedagogiéko društvo) Krško je zborovalo 4. avg. na Raki. Med drugim so se učitelji potegnili za to, da bi otroci ljudskih sol na kmetih imeli 2 meseca počitnice, kakor imyo po mestih. Prav bi bilo.
(V Smihelu) na deški šoli in pri šolskih sestrah de Notre Dame bo 27. tekočega mesca sklep šolskega leta. O polu 9. bode sv. maša, potem skušnja iz veronsuka in vseh druzih pred-metcT in skromna razetava ročnih del šolskih deklic. Tudi gluhoneme deklice bodo ta dan šolsko leto skknile in skušnjo imele. Vabijo te tem siušnjsm etarisi in prijatli šolskih otrok is domaČe fare in iz bližnjega mesta.
(Delitev premij za govejo živino,) bo letos v Metliki v ponedeljek 29. avgusta.
Pravice do premij v Metliki imajo vsi živinorejci okraja Črnomaljskega, novomeškega, krškega, kočevskega in litijskega.
Na razstavo pripeljana živina se postavi na ,me&tni trg." Do devete ure dopoludne mora pa vsa živina na mestu razstave biti, in sicer posebej junci, pcBtbej telice in posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže.
Živina, katera hoče premije deležna postati, mora najmanj uže pol leta lastnina tistega gospodarja biti, ki jo razstavi. To mora razstavnih dokazati s spričalcm svojega županstva.
Kdor je premijo dobil, se mora a posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse kar imenovani ministerski predsednik veleva ter da bode premirano goved naj manje eno leto za pleme obdržal.
V razstavo se pripuščajo : junci (biki), ki 80 pol do 3 leta stari, breje telice, ki so naj-maj 2 leti stare, molzne krave, ki bo imele eno, dvoje, tri, štiri ali k večem 5 telet.
Goved smé biti izbirnega Marijadvorskega, Mnriškega, Belansko-Pincgavekega plemena in pa mešana domaČa Živina z gorej imenovanimi 3 rodovi ali pa tudi z drugimi žlahtnimi rodovi ali pa tudi čisto domača živina.
Za izvirne rodove so odločene premije tako-le: Za bike pet daril po: 40, 30, 25, 20, 20 gld. ; za telice dva darila po: 25, 20 gld. ; za krave dva darila po: 30, 25 gld.; skupaj 235 gld. — Za lepo mešano živino in za domaČo Živino pa: Za bike pet daril po 30, 25, 20, 20, 15 gld.; za telice dva darila po: 15, 10 gld.; za krave dva darila po: 20, 15 gld.; skupaj 170 gld,
(t Viktor Dolenec), sorodnik g. vodjo tukajiSnje vinorejske šole na Grmu znani, iskreni rodoljub, prvoboritelj in pospeševalec vsestranskih národcih napórov, umrl je dni 20. minu.
lega mesaca t Trstu y petinštiridesetem letu dôbe svoje. Porojen na Razdrtem, šolal se je T Gorici ter ee po zTràenih lolab Sel u5it trgov-Btva. Nepozabljivi dr. Larrió je zanetil v mla-deniiSeTem Brci ogenj oduševljenja za nalo stvar in politično borbo. V zrelejSi dôbi sij je pri-družéval Doleuec delujé vsemu palitiÈnemu gibanju na GoriSkem, natanovil jo je in naeeloval prvi národai čitalnici na GariSkem — v Sjlkanu. PolitiSnega njegovega delovanja priča je aójebno „Soča", katera je bila za njegovega uredništva najboljši politični Ust. Pred dasetimi leti preselivši se r Trst, bil je kmalu duša tamošajemu Življu slovenskemu. Spešfi ja zlasti „delavko podporno druŽtvo", katero se ima njemu zahvaljevati na mô5i svojij družbi sv. Cirila in Metoda je bil zastopnik ia naželnik, bil je starosta tržaškemu ,Sokolu" ia tudi politično društvo nost" je imelo v njem odločnega in zaaČajoega Botrudnika.
MÓŽ, kakeršen je bil velecenjeni pokojnik, treba je nam osobito v daaaSnjih dneh, zatorej iimršemu rodoljubu kličemo tudi mi iz srČne globine v prerani grôb : Cast spominu njegovemu t
(Drlavni poslanec prof, Šuklje) priredil bode tudi o teh počitnieali nekoliko volilnih shodov. Prvi shod sklical je v Metliko, in nicer v nedeljo 31. julija. Odtod se podá v Črnomelj, poročat volilcem o svojem delovanji in o splošnem političnem položaji. Tekom avgusta namerava shode še sklicati v Višnji Gori, Kostanjevici in Krškem ter vrsto shodov zaključiti T Novemmeatu, Ribnice letos baje ne bode obiskal, z ozirom na nesrečni požar, kateri je toliko škode prouzroČil v lepem trgu.
(Iz Metlike) se javlji, da je gosp. prof. Šuklje ondu poročal svojim miogobrojao zbr tnim Tolilcem o svojem delovanji v držaTnem zboru, v odsekih in pododsekih. Jako zanimivo in poučno njegovo izvestje vaprejeli so njegovi volilci z Živahnim odobravanjem ter mu jednoglasno izrekli zaupnico. Po shodu zbralo se je vae občinstvo na vrtu ori Muci, kjer je sviraia domača mestna godba. V prosti a jako prijetni zabavi bilo je mnogo govorov in napitnic. G. prof. bukljeja izborni govori izzvali so pravo navdušenje. G. notar átajer je pa b svojima napitnicama vsem prav iz srca govoril.
(Velika tatinska druhal), ki je po sejmih in shodih kramarjem in tudi drugim ljudem mnogovrstnega blaga pokradla, bila je 11. dan t, m. pri tukajšnji c. kr. okrožni sodniji obsojena, in sicer: Anca Šetina že trikrat kaznovana, na 3 leta, Anca Dulc že trikrat kaznovana, na deset mesecev, Jože Dime že trikrat kaznovan, na 16 mesecev, Mica Kôlbel že
trikrat kaznovana, na dva in pol leta, Míca Go-renc že dvakrat kaznovana, na dva in pol leta, Jožefa Krevs še ne kaznovana, na 14 mesecev, Joža Krevs že kaznovan, na 14 mesecev težka ječe; tatvin aokriva bila sta tuđi Joie Saje in Anca Novak spoznana, in pervi že sedemkrat kaznovan, na dva meseca zapora, druga do zdaj še ne kaznovan» na 14 dni ječe obsojena. — Tako je pričakovati zdaj bolj mirnega in varnega časa po semnjih in drugih shodih, kajti zatvorila se je zdaj velika tatinska druhïl.
(Solnce bo mrknilo) v petek po velikem šmarnu 19. t. m. popolnoma. V naših krajih bode solnce že temotno izhajalo ob 5. uri in 7 minut. Tedaj bo 89 stotin solnčnega površja pokritega z lunino senco. Konec mraka bo ob 6. uri in 2 minutah. To je ob enem po-sledûji veliki mrak v tem stoletji pri nas. Bodočega bo videl še le leta 1912, kdor ga uČaka.
(Nova knjiga) je izSla pod naslovom: ,Vzorni načrti kmetijskih stavb.' Obseg : 1. Vinska klet. 2. Skedenj. 3. G^^veji hlev. 4. Konjski hlev. 5. Svinjak. Po nemškem izvirniku stavbenega odbora c. kr. kmetijske družb« dolenje-avstrijske na Dunaji izdala c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. V Ljubljani 1887. Založba o. kr. kmetijske družbe. Tisk J. Blasnikovih naslednikov. Cena z\ ude o. kr. kmetijske družbe kranjske 50 kr., za neude 1 gl. Knjigo krasi jako veliko načrtov in razen uko-vite vsebine tudi jako lična vnanjoat, zatorej jo prav toplo priporočamo.
(Lepe slavnoBti) vršijo se tekoče dni po naši domovini. Kakor je iz dopisa iz Ljubljane razvidno bil je v Ljubljani slovesen sprejem Čehov. — V nedeljo 14, bo velik shod vseh južnih telovadnih društev „Sokol" v Krškem, kakor smo že t zadnjem lista povedali; velika beseda bo z uatopnino, ktere ves dohodek je namenjen po toči poškodovanim Dolenjcem, — V Idriji bodo spomenik postavili ranjkemn Škofa Antonu Alojziju "Wolfa, ki jo bil velik dobrotnik narodu. V ponedeljek imajo slovenski abiturijeutje v Norem mestu velik shod, zvečer pa v Narodnem domu zanimivo besedo v korist Ljubljanskemu in Novomeškemu Narodnemu domu. — 21. pa je zopet kaj imenitna slavnost zlate maŠe velezaslužnega gospoda EinŠpilerja v Svečah na Koroškem Ta gospod ima neprecenljive zaslug« za koroške Slovence, in mi mu kličemo hvaležnega srca: Bog ga ohrani še mnogo leti
V mesecu juliju v Novomssta vrafiujoča u plima:
AIoíb čampel, Sissek rec. — M. Dobrine, St. Klare — Matbiae Eppieh, EamswigeL, Post tiottsohee — Josef Kopač, Laibaoh — Jure Deželan, Sissek —
Fr&EZ Sekitla, Fiutne — Anton Bojanec, &allauiza, (Hereogovina) — Franca Zupanfič, ? — Mihi Skrbz, Agram — Janez Janko, Fiume — Jobano Oran^ Kii-tBchach — Matija Žnidarálé, MoĆvirje lec. — Stefan Tnrk, Balamet Miscn Nord Amerika,
naš liet.
Ustnica UredniMva.
Oosp, J, M. t Čmcmljn: PobImo dobio, toda ne xa
2itna cena v Novem msstu 8. avgusta 1887.
Domače pšenice mernik 2 gld. — kr, Debelaíe (komze) 1 gld. 50 kr., Sorsiee 1 gld. 60 kr., Rži 1 gld. 40 kr., Jeřmena 1 gld, 30 kr., Ajde 1 gld. 30 kr., Ovsa 80 kr., Krompirja 80 kr.
Loterijske srečke.
Trst 30- julija	45 38 33 2 86
Gradec 6. avgusta	2 45 1 16 52
T grajščini „Badelca" pri Bučki so
bela in črna vina
po primerno nizkej ceni naprodaj. RaVDO tnkaj ae v sinžbo vzame
188-1]
ni<arljiv kravar.
Dr. Kari Slane,
advokat v Novem mestu,
Ima s 1. septcmtorom 1.1. začenši svojo pisarno v liiši štev. 86. na glavnem trgu t L nađstropjn.
Komi,
ki je priden, lepega vedenja, dober prodajalec na drobno, in vajen tržiti po sejmih, ter vojaščine prost, in
TJćenec,
iz dobre hiše, lepega vedenja, ki je saj dva razreda gimnaJîije ali realko izvrsii, — sprejmeta se takoj v ijrodajalno z mešanim blagom v neko mesto na DolcDjakem. — Natančneje pove iz prijaznosti oprav-Bistvo „Dolenjskih Novie".	[84—a}
metrov bukovih drv
S^Najnovejša slovenska knjiga:®
za P. T. učhelje, učiteljice In prijate jo šole:
v petindvajsetletni spomin smrti
A. M. SLOiiŠEK-A.
Spisal Fr. Jamšek,
iiadu£ite!J in biv^i c. kr. okr. Sul. mdzor. v Soichenbiirgu.
Cena broSur. iztisu I gld., v plfttco vez. I gld. 20 kr., jjo pošti 10 kr, v6ě, — Naroii aa Ishko t tsnkej bukvami ier pri založniku
[71-3]
J. U. 3IiliC'Uf
v Ljubljani, Stari trg Ět. 19,
liisia 0pa
v i
dobro subib, meter po 2 gld. 40 kr. jc vedoo na prodaj v Novomestu.	[73-aj
Opraviiištvo linieiniřilíe grajšéine.
600 veder dobrega vina
različnih vrst in raznih let je po primemo n i »k i ceni na prodaj v grajščioi Bajnof na znožju Tržke gore, pol ure od Novega mesta.	I.74-2]
Vi'
najzgodnejša, dobra in bogata krma, ki se trikrat kosi, prvikrat začetek aprila, l<o so ni nobene frišae krme, prodaja so v mnoiSinab od 10 do 100 kilo po 20 kr. kilo, nad 100 kilo po 18 kr. Posejati jo je konec RVgcsta. NaroČila sprejema najkasneje do 1. avgusta.
UpravnUtvo Iimelniške grajščine.
[78—3]	(poŠta Novo mesfo)
Jože Strzelba v Ljubljani
kupuje vedno po najvišji crhí
cešmiiijevo lubje, jeternik
in druge zelišča.
V Novemmestu sprejema b!ago iz prijaznosti gospa Marija Rolirmimn.	[s3-gi
Na prodaj ima 8 hektalitrov
2 let stare, prav dobre slivovke
po 45 kr. liter, na drobno manj ne ko 10 litrov, več po zah te vanju,
Jakob Colarii,
[Sl~2]	y Sv. Križu pri Koetaaievici
Zobozdravnika Paiclicl-a
ustni in zobni preparati.
(Ustnovodiia esenca in zobni prašek.)
Izvriitnn sratUiva »n íiřínnje in oliTatienjfe zub, zabrntiijn, da ho do dola zobni kameu, osveî.ijo uíts íd odpraiijo BmrdtĚo napo.
i'osebnû otrju.io otle zobe, vstavljsjo krvavenja dlesna, íAbraujuje.io trohtijeii.je zob in 5e stalno ra-bi.io, odplavijo TSftko zcbnťi bolcíina Cena stckls-nici zobovodne esence I gld., Ëhateljcl zobnega praška eo kr.
Dobiva se t NoTeoi mostu pri Dom. Rizzoli~|u, Iflkarjii ,,]iii angelju",	f54—(j]
OdgOTorni arednik, izdajatelj in laložnik J. Krajec.
UoTomMto. — Natisnil J, Kr^ec.