informator krajevne skupnosti Mirna * št. 11 * september 1993 * Izhaja po potrebi
PETER PAVEL GLAVAR -LANŠPREŠKI GOSPOD
Mirnčani se lahko pohvalimo, da pri nas intenzivno skrbimo za ohranjanje kulturne dediščine, saj gospod Marko Marin neutrudno obnavlja mirnski grad, na drugi strani pa svojo prejšnjo podobo, kot vidimo na sliki, dobiva ob intenzivni pomoči Ministrstva za kulturo, Občine Trebnje in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, kapela na Lanšprežu. Zvonik je v celoti saniran, sanacijska dela pa se izvajajo tudi v notranjščini. Izvajalcev je več. Tako se s statiko objekta ukvarja družba ELEA iz Ljubljane, obnovitvena dela izvaja družba SGI, nekaj zidarskih del pa je izvedla tudi družba Gradbeništvo Zupančič iz Trebnjega. Kdaj bodo dela v celoti zaključena, je seveda odvisno predvsem od zagotavljanja finančnih sredstev.
(nadaljevanje na naslednji strani)
Po podatkih, ki smo jih pridobili na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, bo obnovljena kapela služila za bogoslužje, za organizacijo kulturnih prireditev in za prireditve, ki jih bodo organizirali slovenski čebelarji.
Z graščino na Lanšprežu in s kapelo, ki je kulturni spomenik, je močno povezano tudi ime Petra Pavla Glavarja - lanšpreškega gospoda, kot gaje poimenoval v svojem istoimenskem romanu Ivan Prijatelj leta 1922.
P. P. Glavar je bil rojen 2. majal721 v Ljubljani kot nezakonski sin duhovnika Testaferrata, malteškega viteza in komendatorja malteškega posestva v Komendi. Živel je v rejniški družini Basaj, hodil najprej v ljubljanske šole, nato pa končal bogoslovje v Gradcu. Postal je magister bogoslovja in modroslovja. Želel je postati duhovnik, vendar je kot nezakonski sin za to potreboval posebno papeško dispenzo (odvezo). Tisoče kilometrov je moral prepešačiti in na stotine kljuk pritisniti, preden je bil 1744 v Senju posvečen v mašnika. Novo mašo je pel na Trsatu, od tu pa se je peš napotil v Komendo.
V	Komendi se je začelo njegovo novo delovanje. Leta 1744 je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, kaplan in 1751 župnik. 1751 je dal sezidati šolo, 1752 pa beneficiatno hišo, v kateri je še ohranjena njegova knjižnica z okrog 2000 knjigami in njegovimi rokopisi.
V	Komendi je pričel tudi čebelariti.
Leta 1766 je kupil grad Lanšprež in se vanj preselil. Posvetil seje kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu in prosvetljevanju ljudstva. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe je sodeloval z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal poročila, posebej o čebelarstvu. Tako je 1781 napisal za avstrijsko vlado obširno poročilo s predlogom o ustanovitvi čebelarske šole na Lanšprežu in o uveljavitvi čebelarskega patenta iz leta 1775 na Kranjskem. V poročilu je predlagal tudi to, naj bi oblast podprla ustanavljanje čebelarskih zadrug. Njegova vnema seje kazala tudi v prizadevanju za izdajanje slovenskih učnih pripomočkov. Leta 1776 je prevedel in izpopolnil knjižico Antona Janše Abhandlung vom Schwarmen der Bienen - že omenjeni Pogovori o čebeljih rojih. Pisanja se je "lotil iz ljubezni do podložnikov, kakor tudi dote nedolžne živalce, ki mi je edina zabava". Pa tudi, kot pravi naprej: "...da bi odpravil nevednost čebelarjev in jih poučil o potrebnih opravilih, ker eni ali drugi moji deželnaki znajo kranjsko brati, in iz ljubezni do njih sem napisal te bukve v materinem jeziku".
Vsekakor je Peter Pavel Glavar prvi Slovenec, ki je hotel s pomočjo slovenske tiskane besede širiti gospodarski pouk.
Glavarje imel na lanšpreškem graščinskem vrtu velik čebelnjak, drugega v Primštalu pri nekem podložniku, za kostanjevo pašo pa pri Sveti Ani. Vsega skupaj je imel 200 panjev. Sprva je čebelaril v ljudskih panjih, kasneje se je odločil za panje z enotnimi merami in prekladami, ki jih je kasneje, z nepomembnimi razlikami, povzel Anton Janša. Pri konstrukciji panjev je Glavar skušal razrešiti poglavitna vprašanja in sicer: kako po potrebi razširiti prostornino panja in kako čebelam brez motenja odvzemati med. Spoznanja, do katerih se je pri tem dokopal, je nesebično posredoval tudi drugim.
S skrbnim in naprednim gospodarjenjem si je Glavar pridobil precejšnje premoženje. Veliko denarja je vložil v korist drugih. Kmetom je brezobrestno posojal denar za nakup plemenske živine in obdelovalnih orodij; ob slabih letinah jih je zalagal s semenskim žitom.
Peter Pavel Glavarje umrl 24. januarja 1784 na Lanšprežu. Svoje premoženje je zapustil revežem in za zidavo bolnišnice v Komendi.
S. P. in ]. j. K.
(— IZ DELA KS IN NJENIH ORGANOV — 4. SEJA
je bila 17.06.1998 ob 19. uri
Na sejo vabljeni: Franc Jevnikar - predsednik nadzornega odbora
Opravičeno odsotni: Kirm Brane, Kolenc Veljko in Lokar Franc
SKLEPI:
1.	Člani sveta so soglasno sprejeli sklep, da se gospodarski družbi Elektroprom z Izlak izda soglasje za izgradnjo kabelske televizije v KS Mirna in da se z njo sklene tudi pogodbo.
2.	1.6.1998 so bila odprodana osnovna sredstva po zapisniku komisije v znesku 47.900,00 sit.
Neodprodana oprema:
*	obešalnik	2 kom
*	klubska miza	2 kom
*	tapicirani stoli s kovinskimi podstavki - fotelji	4 kom
komisija odproda najugodnejšemu ponudniku.
3.	Pisno obvestimo župana, g. Alojzija Metelka, o zahtevi sveta KS Mirna, da se določi status čistilne naprave Mirna predvsem z namenom, da ČN obratuje preko 20 let in bodo potrebna večja popravila. Lastnika "Kolinska" Ljubljana in TOM Mirna pa sta se s prenosom lastniškega deleža izognila sofinansiranju.
4.	Zavrnemo podražitev stroškov upravljanja in vzdrževanja CČN na Mirni upravljalen GOP, d.o.o. iz Mirne. Pred uveljavitvijo podražitve, ki mora biti v skladu z uredbo vlade Slovenije, je potrebno predložiti stroške z utemeljenim predlogom, da se podpiše aneks k pogodbi.
5.	Dolenjski projektivi iz Novega mesta izdamo soglasje k projektu "obnova ceste R 236, odsek 1162, skozi naselje Mirna" za projektiranje ločnikov s tem, da se projektantsko organizacijo ponovno opozori, da ni možno pridobiti soglasja za gradnjo brvi od Dolenjke iz Novega mesta. Zato predlagamo, da je potrebno cesto preusmeriti izven naselja, s čimer bo zagotovljen varen promet in poti za pešce.
6.	Firmi AR Projekt iz Sevnice dajemo soglasje za poseg na zemljišče KS ob regionalni cesti R 326 Sotla - Slovenska vas.
7.	Telekomu Slovenija, enota Novo mesto, dajemo soglasje za prekop parcelešt. 40/11 in 40/12, k. o. Straža pod pogojem, da omogoči podjetju Elektropromlzlake položitev kabla za kabelsko televizijo tam kjer je to tehnično možno. Predhodno moramo skl icati sestanek s Telekomom.
8.	Vinogradniškemu društvu Šentrupert plačamo 14.000,00 sit za oglas objavljen v njihovem biltenu.
9.	Gasilskemu društvu Mirna odobrimo finančno pomoč v višini
240.825,00	sit za obnovo škarpe in asfalta pri gasilskem domu.
10.	Pavlin Andreju iz Migolicešt. 12, odobrimo enkratno finančno pomoč v višini do 100.000,00 sit za nabavo strešne opeke.
11.	Ga. Birkholz iz Stuttgarta plačuje samoprispevek od vikenda v višini 200 DEM v tolarski protivrednosti letno.
12.	G. Mandelj Jože in tajnik naj preverita, če lastniki vikendov na Brezovici plačujejo samoprispevek.
13.	Stanovalci Sokolske ulice na osnovi zapisnika uveljavljajo pri Cestnem podjetju reklamacijo.
Za javno razsvetljavo predlagamo, da jo vključijo v plan dela na naslednje leto.
14.	Krajevni organizaciji Rdečega križa odobrimo 60.000,00 sit za pogostitev krajanov starejših od 70 let.
15.	Gasilskemu društvu Ševnica odobrimo 100.000,00 sit pomoči v obliki nadzemnega hidranta. Pomoč je v sklopu praznovanja njihove 50-letnice delovanja.
16.	Osnovni šoli Mirna odobrimo enkratna finančna pomoč v višini 100.000,00 sit v sklad za odlične učence.
17.	Krajanom Sela poravnamo stroške prevoza in pristopnino
500,00	sit na osebo, na srečanju istoimenskih vasi, krajev iz cele Slovenije, ki bo letos na Primorskem v Opatjem selu.
18.	KS Mirna daje soglasje g. Janezu Kolencu iz Zapuž za ureditev vodotoka v Zapužah. Poveže naj se z ustreznimi službami v občini.
19.	G. Bračko Janez je seznanil sveto neurejenosti prometa med Rojami II. in Rojami III. Natej relaciji se odvija tudi tovorni promet. Nastali problem je potrebno rešiti z g. Kastelicem na Občini, da bo predvidel ustrezno prometno signalizacijo.
20.	Postaviti moramo znake o prepovedi vožnje težkih tovornjakov na cesti Volčje Njive - Mirna v času rekonstrukcije mostu na Puščavi.
5. SEJA
je bila 17.08.1998 ob 19. uri
Na sejo vabljeni: Franc Jevnikar - predsednik nadzornega odbora
SKLEPI:
1.	Avtoprevoznika Roman Muhvič in Vojko Sladič sta po razpisu izbrana za izvajanje prevozov gramoza za potrebe krajanov krajevne skupnosti Mirna po ceni 1.200,00 sit/m3 kamorkoli v KS Mirna.
2.	Tajnik KS bo organiziral postavitev planiranih ogledal in napisnih tabel:
-	v križišču od glavne ceste na Pot na Laze
-	v križišču na železniško postajo
-	na križišču na Stanu v ovinku pri Mikliču
3.	Izvedemo asfaltiranje vseh poti v skladu z letnim planom, ki jih bodo gradbeni odbori pripravili in zagotovili plačilo ustreznega tretjinskega deleža.
4.	Cesta od pokopališča proti Možini se asfaltira na stroške KS v višini 100.000,00 sit, ostalo pa v taki dolžini, kolikor sredstev bodo nakazali krajani.
5.	Vodstvo KS naj obvesti Davčno upravo, da naj ravna pri vseh zavezancih v skladu s 3. in 4. točko dispozitiva odločbe ter v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku.
6.	Svet KS je imenoval programski svet za upravljanje kabelsko-telekomunikacijskega sistema na območju KS Mirna v sestavi: Kolenc Janez, Bračko Janez in Umek Marijan.
7.	Vodstvo KS naj zaprosi Občino za tolmačenje o načinu vzdrževanja kulturno-zgodovinskih spomenikov in zemljišč, na katerih stojijo..
8.	Igrala, ki stojijo v neposredni bližini tovarne TOM, se prestavijo v bližino blokov na zemljišče, ki je družbena lastnina. TOM naj čimprej skliče sestanek zbora lastnikov stanovanj in predstavnika KS, kjer se bodo dokončno dogovorili o dodatnem parkirišču za tovarno TOM.
9.	Asfaltiranje ceste v dolžini cca 80 m, solastnik g. Višček Stane iz Trebnjega, se vključi v plan asfaltiranja v KS M irna po ceni 1.380,00 sit/m2.
10.	Pavlin Andreju z Migolice se odobri enkratna pomoč pri gradnji hiše v višini 300.000,00 sit v obliki plačila gradbenega materiala. Sklepa št. 10,4. seje zanj ne realiziramo.
11.	KS Mirna sveta prevzame pokroviteljstvo nad državnim prvenstvom v balinanju za moške in ženske, ki bo 12. septembra 1998. Za izvedbo iger je svet odobril 100.000,00 sit.
12.	Badmintonskemu klubu iz Mirne je svet odobril 100.000,00 sit za izvedbo mednarodnega tekmovanja v Trebnjem.
13.	Zvezi borcev Mirna je odobreno 50.000,00 sit za redno delovanje organizacije.
14.	Vlogo g. Rudija Žiberta bo KS posredovala na Občino v nadaljnje reševanje.
15.	Ga. Maruši Kaferle je odobreno 30.000,00 sit za postavitev treh propustov (jeklenih) na cesti Škrjanče - Vrhovo.
16.	Krajanom Krištof Francu, Tramte Francu, Drčar Janezu, Kosem Jožetu in Kramar Milanu se izda soglasje za priključitev na vodovod terse jih oprosti plačila takse krajevne skupnosti.
17.	Vlogi Jožefe Butara, Glavna cesta 40, o sanaciji ograje ne ugodimo, ker dela niso bila planirana v krajevnem samoprispevku.
18.	Krajanom Malega Debenca odobrimo enkratno pomoč v višini 300.000,00 sit za postavitev opornega zidu ob cesti.
19.	G. Robertu Svenšku iz Volčjih Njiv je odobreno 40.000,00 sit za sanacijo okolice, zaradi preprečitve škode pri eventuelnih nalivih.
20.	Komisija za šport in rekreacijo naj zbere vloge društev in pripravi predlog finančnih potreb za redno dejavnost do konca leta.
21.	Vlogi ga. Heleni Šepic, Cesta na Gradec 12, ne ugodimo, ker sredstva za postavitev škarpe niso planirana v krajevnem samoprispevku.
22.	Avto moto društvu Trebnje odobrimo nakup pokala za dirke, ki bodo 30.08.1998, v vrednosti 15.000,00 sit.
KAJ DELAMO?
KABELSKA TELEVIZIJA
Predstavitev aktivnosti, pogodba, programska shema in terminski plan
Naše podjetje ELEKTROPROM, d.o.o. ste izbrali za izvajalca, upravljalca in vzdrževalca kabelsko komunikacijskega sistema na področju KS Mirna.
Radi bi vam predstavili, kaj je bilo do sedaj narejenega in kakšen je plan za naprej.
Pogodba s KS Mirna je bila podpisana 30.06.1998. Po podpisu pogodbe smo takoj pristopili k iskanju in izboru primerne lokacije za postavitev antenskega sistema in glavne sprejemne postaje. Opravljene so bile meritve TV signalov na širšem območju Mirne in ugotovljeno je bilo, da je najprimernejša lokacija za postavitev sprejemnih anten in glavne sprejemne postaje v stanovanjskem bloku na Sokolski 10.
Vendar pa tudi na tem mestu ni možen kvaliteten sprejem vseh domačih komercialnih programov. Te signale bo potrebno po mikrovalovni linkovski zvezi prenesti iz bližnjega hriba Debenca.
Pred samo gradnjo pa je potrebno pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja v skladu za zakonom o graditvi objektov. Zato smo že začeli s pridobivanjem soglasij za postavitev antenskega stolpa za
linkovsko zvezo na Debencu, za postavitev sprejemnih anten in glavne sprejemne postaje v bloku na Sokolski 10. Pravtako smo za linkovsko zvezo že pridobili dovoljenje Uprave RS za telekomunikacije.
Intenzivno se pridobivajo soglasja etažnih lastnikov v blokih, kjer je potrebno zgraditi dvižne vode in namestiti priključne omarice za vsako nadstropje.
Vzporedno s pridobivanjem soglasij in dovoljenj pa pripravljamo lokacijsko dokumentacijo in projekt PGD + PZI.
Začetek del planiramo v začetku oktobra, tako da bi proti koncu leta že lahko priključili prve naročnike v stanovanjskih blokih in bližnji okolici.
V letu 1999 pa načrtujemo gradnjo sistema v širšem predelu M irne in okoliških krajev.
Direktor: Janez VIDMAR
Da bi bili krajani seznanjeni z vsebino pogodbe, s programsko shemo in s terminskim planom, smo se odločili, da vse dokumente tudi objavimo.
POGODBA
o izgradnji in upravljanju kabelsko komunikacijskega sistema na območju KS MIRNA
UVODNE DOLOČBE
1.	ČLEN
Pogodbeni stranki želita s to pogodbo o izgradnji in upravljanju kabelsko komunikacijskega sistema (v nadaljevanju KKS) na območju krajevne skupnosti MIRNA (v nadaljevanju pogodbo) izraziti svoj pogodbeni namen, ki se izraža v vzpostavitvi enovitega in celostnega KKS sistema na območju KS Mirna. Taksistom izraža skupno željo občanov po kvalitetnejšem in pestrejšem spremljanju TV in RA programov, ki so sicer zaradi neugodne lege onemogočeni. Prav tako je cilj takšnega projekta omogočiti lokalni - regionalni TV program, tako z informativnimi kot komercialnimi vsebinami. KKS bo poleg prenosa TV in RA programov omogočal uporabnikom tudi druge dvosmerne telekomunikacijske storitve.
PREDMET POGODBE
2.	ČLEN
KS Mirna s to pogodbo daje kabelskemu operaterju soglasje za izgradnjo in upravljanje KKS sistema za opravljanje storitev prenosa signalov RA in TV programov ter storitve kabelskih komunikacijskih sistemov.
Kabelski operater je podjetje registrirano za opravljanje tovrstnih dejavnosti, ki bo KKS, ki je predmet te pogodbe, zgradilo z lastnimi finančnimi sredstvi in morebitnimi sredstvi sovlagateljev.
LASTNOSTI KKS
3.	ČLEN
KKS mora biti na področju KS Mirna med seboj tako povezan, da gledalcem (naročnikom) omogoča sprejem enako kvalitetnega paketa programov, ki vključuje tudi interni program-videostrani KS Mirna. Vgrajena tehnika sistema mora omogočiti povečanje števila TV in RA programov, ki jih bo mogoče sprejemati, ter povezovanje z drugo komunalno infrastrukturo skladno s tehničnimi možnostmi in normativi.
Z izgradnjo KKS bo naročnikom zagotovljen sprejem tako zemeljskih programov, kolikor se jih na tem področju kvalitetno sprejema, interne videostrani KS Mirna, satelitske TV programe, U KV radijske programe ter možnost sprejema drugih satelitskih programov ob razširitvi, sprejem TTX na vseh programih, ki ga
oddajajo, možnost sprejema radijskih stereo satelitskih programov, možnost sprejema ostalih audiovizualnih informacij.
Sistem bo projektiran in izveden s frekvenčno širino do 606 Mhz, ter bo omogočal prenos na cca 60 kanalih. Kabelski operater bo zagotavljal v začetku izgradnje cca 24 TV programov, ob dograditvi sistema pa cca 30 TV programov.
Predvidena programska shema je priloga pogodbe.
Vsa nadaljna širitev programov je zajeta v naročnini in ne bremeni osnovne cene priključka.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI KABELSKEGA OPERATERJA
4.	ČLEN
Kabelski operater se obvezuje, da bo vsa dela in postopke opravljal kot dober strokovnjak za področje, ki ga omenja ta pogodba ob upoštevanju načel dobre vere in poštenja.
Kabelski operater bo svoje delo opravljal skladno s pravilnikom o tehničnih normativnih za kabelsko razdelilne sisteme in skupne antenske sisteme, priporočilom IEC in CCIR, ter vseh ostalih veljavnih tehničnih, komunalnih, varnostnih in drugih predpisov.
5.	ČLEN
Kabelski operater bo s posameznimi naročniki sklepal pogodbe o izdelavi priključka na KKS. Kabelski operater si pridržuje pravico do izvajanja vseh del, ki so kakorkoli povezane z izgradnjo KKS.
CENA PRIKLJUČNE TAKSE
6.	ČLEN
Kabelski operater se zavezuje sklepati individualne pogodbe z naročniki pod naslednjimi pogoji:
*	Cena priključne takse in naročnina za vse naročnike se bo obračunavala po veljavnem ceniku kabelskega operaterja.
*	V letu 1998 veljajo cene priključne takse kot so prikazane v tabeli spodaj.
*	V primeru, da signal še ne bo mogoče sprejemati, stranka pa želi skleniti pogodbo, podjetje prizna dodatni 10 % popust na zgoraj omenjene pogoje.
*	V višini priključne takse je zajeto:
■ projektna dokumentacija, dovoljenja, soglasja, upravni postopki, ipd.,
•	postavitev sprejemnega antenskega sistema, glavne postaje,
•	izgradnja omrežja od glavne postaje do ojačevalnega ali razdelilnega mesta razvoda,
•	izgradnja hišnega priključka do 40 m od razdelilnega mesta,
•	tehnični pregled in prevzem sistema.
Zap. št.	Vrsta priključitve	Cena (SIT)	Opombe
1.	individualna hiša (do 3 stanovanja)	99.000,00	enotna cena za hišo
2.	objekt z več stanovanji / blok (4 stanovanja ali več)	65.000,00	cena za stanovanje
3.	Zavodi	128.000,00	
4.	Gospodarske družbe in druge pravne osebe	169.000,00	
Popusti glede na način plačila priključne takse (ob že možnem sprejemanju signala iz omrežja)
Zap. št.	Način plačila	Popust	Pogoji plačila	Opombe
1.	vse v celoti	20%	plačilo ob podpisu pogodbe	/
2.	obročno odplačevanje	15%	začetek odplačevanja ob podpisu pogodbe	3 obroki
3.	obročno odplačevanje	10%	začetek odplačevanja ob podpisu pogodbe	6 obrokov
4.	obročno odplačevanje	/	začetek odplačevanja ob podpisu pogodbe	12 obrokov
5.	obročno odplačevanje	/	50 % ob podpisu pogodbe, ostalo v:	Mesečni obrok se
			* 24 mesecih po 1.400,00 sit/mes. (priključek v bloku)	plača poleg naročnine
			* 36 mesecih po 1.400,00 sit/mec. (priključek v ind. hiši)	
* V višini priključne takse ni zajeto:
•	razdalja nad 40 m med razdelilnim mestom in hišnim priključkom - cena po dejanskih stroških,
•	notranja instalacija od hišnega priključka (omarice) do TV in RA sprejemnikov (individualna hiša) - cena notranje instalacije po dejanskih stroških,
•	notranja instalacija od ojačevalnega/razdelilnega mesta v hodniku /stopnišču do TV in RA sprejemnikov (v bloku) - cena notranje instalacije po dejanskih stroških.
NAROČNINA
7.ČLEN
Naročnina za KRS priključek se obračunava na gospodinjstvo in znaša enotno po ponudbi ob podpisu pogodbe oziroma po veljavnem ceniku. V ceni ni vračunan 6,5 % davek od prometa storitev.
Za zavode, gospodarske družbe in druge pravne osebe se obračunava po ena naročnina za vsake tri vtičnice.
Cena se oblikuje tržno, spremeni pa se glede na rast drobnoprodajnih cen v Republiki Sloveniji, programske ponudbe ter plačila avtorskih pravic za posamezne programe. T. i. plačljivi programi ("PAV-TV") bodo posebna postavka, ki bo bremenila le zainteresirane naročnike.
Način plačila naročnine:
Zap. št.	Način plačila	Cena
1.	S položnico (mesečno ali dvomesečno)	redna cena
2.	S trajnikom	popus 2 mesečnih naročnin
	(pooblatilo na banki)	ob prehodu na ta način plačila
3.	Plačilo enoletne	popus 1 mesečne naročnine
	naročnine vnaprej	vsako leto
PRAVICE IN DOLŽNOSTI KS MIRNA
8-. ČLEN
KS IVIirna se obvezuje, da bo izvajalcu nudila pomoč pri pridobivanju dokumentacije in soglasij.
Prispevek KS Mirna k učinkovitejši ter cenovno ugodnejši izgradnji KKS sistema je v:
*	zagotavljanju brezplačnih soglasij za polaganje KKS vodov v javnih površinah, ki so v pristojnosti KS Mirna
*	pri izdajanju soglasij za izgradnjo raznih javnih vodov (npr. vodovod, plinovod, telefonija, kanalizacija, ipd.). KS Mirna kabelskemu operaterju izgovori pravico do sopolaganja v izkopane jarke, stroške dodatnih del pa nosi kabelski operater.
9.ČLEN
KS Mirna bo za svoje potrebe lahko brezplačno koristila KKS sistem, in sicer s posredovanjem informacij v obliki videostrani na posebnem kanalu.
Kabelski operater si pridržuje po potrebi spremeniti programsko shemo. V programsko shemo bodo v vsakem primeru vključeni programi, ki jih mora kabelski operater razširjati skladno z zakonom.
13.	ČLEN
Kabelski operater odgovarja za izbor in delo podizvajalcev.
14.	ČLEN
Po preteku preizkusnega delovanja KKS mora Kabelski operater pridobiti Certifikat za redno delovanje v skaldu z Odredbo o obveznem atestiranju kabelsko razdelilnih in skupinskih antenskih sistemov (Uradni list SFRJ, št. 37/87).
PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15.	ČLEN
Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne le, če so v pisni obliki in potrjene s strani obeh pogodbenih strank.
16.	ČLEN
Ta pogodba je sklenjena in podpisana v štirih enakih izvodih, od katerih vsaka pogodbena stranka prejme po dva izvoda.
17.	ČLEN
Pogodbeni stranki bosta morebitne spore, ki izhajajo iz te pogodbe, reševali po mirni poti. Kadar tak način reševanja sporov ne bo mogoč, bo zanje pristojno Temeljno sodišče v Ljubljani, enota v Trbovljah.
18.	ČLEN
Pogodba prične veljati, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki.
Mirna, dne 30.06.1998
številka: 157/98
KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA	ELEKTROPROM, d.o.o.
Pavel JARC, predsednik, ir. Janez	VIDMAR, direktor, ir.
PRILOGA POGODBE 1: PREDVIDENA PROGRAMSKA SHEMA V KRS MIRNA
1.	Zemeljski programi - slovenski
•	TV SLOVENIJA 1
•	TV SL0VENIJA2
•	KANALA
•	POP-TV
•	TV 3
•	GAJBA TV
•VAŠ KANA (NOVO MESTO)
•	INFORMATIVNI KANAL
VZDRŽEVANJE SISTEMA KKS
10. ČLEN
Kabelski operater bo po končani izgradnji KKS sistema skladno z zakonom ustanovil programski svet. Svoje predstavnike v programskem svetu predlaga KS Mirna.
PRIDRŽANE PRAVICE
12. ČLEN
Kabelski operater se zavezuje KKS izdati kvalitetno in v skladu s predhodno izdelano tehnično dokumentacijo, in sicer projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projektom za izvedbo (PZI).
2.	Zemeljski programi - tuji
•	HRVATSKATV1
•	HRVATSKATV 2 •HRVATSKATV 3
Znamenje modrosti je, če se pogajamo, namesto da se bojujemo.
(Hošiminh)
Ko sem bil mlad, sem verjel, da mora biti politik inteligenten. Zdaj vem, da inteligenca vsaj škodi ne.
(C. Schmidt)
©
3. Satelitski programi - trenutno brez plačila odškodnine za avtorske pravice
RTL1	(nemški)
RTL 2	(nemški)
SUPER RTL	(nemški)
VIVA 1	(angleški, glasba)
DSF	(nemški, šport)
BBC WORLD	(angleški)
PRO 7	(nemški)
SATI	(nemški)
TV 5	(francoski)
RAI UNO	(italijanski)
4. Satelitski programi - potrebno plačilo avtorskih pravic
•	EUROSPORT	(angleški, šport)
•	CARTON/TNT (angleški, otroški/filmi - TNT je od 22. do
06.ure)
•CNN	(angleški, informativni)
II.
V	času meritev so bili signali zemeljskih TV programov zadovoljivi. Sprejem signala programa TV 3 je bil na meji dopustnega (sicer brez motenj), sprejem signala programa GAJBA TV je bil vprašljiv (jakost in kakovost). Sprejem signala programa VAŠ KANAL (lokalni TV program iz Novega mesta) ni bil možen, ker postaja ni oddajala programa; predvidevamo, da vključitev programa na bo vprašljiva (oddajnik je na Trdinovem vrhu).
III.
Kabelski operater si pridržuje pravico razporeditve programov po kanalih/frekvencah v KRS sistemu.
IV.
V	primeru prenehanja oddajanja katerega od programov, kabelski operater ne jamči prenosa tega programa v KRS sistemu.
V.
Za potrditev predlagane programske sheme je pristojen programski svet, sestavljen iz predstavnikov lokalne skupnosti, uporabnikov in kabelskega operaterja.
PRILOGA POGODBE 2: PREDVIDENI TERMINSKI PLAN DELA
Zap. Naselje it.	Proj. dok. (soglasja, lok. dok., PGD, PZI,.J	Antenski sistem in glavna postaja	Gradbena in zemeljska dela	Montažna dela	Priklop naročnikov	Opombe
L.	Mirna - center I, Trbinc	julij 98-okt. 98	sept. 98 - okt. 98	okt. 98 -dec. 98	nov. 98-dec.98	dec. 98 -feb. 99	Dinamika se prilagodi pridobivanju soglasij
1.	Mirna-center II, Zapuže	okt. 98 - dec. 98	/	dec. 98 -apr. 99	jan. 99-jun.99	mar. 99 -julij 99	Dinamika se prilagodi pridobivanju soglasij
3.	Volčje Njive, Glinek, Zabrdje	dec. 98-marec99	/	mar. 99 -maj. 99	maj 99 -jul. 99	julij 99-sep. 99	Dinamika se prilagodi pridobivanju soglasij
L	Brezovica pri Mirni, Sevnica, Gorenja vas, Škrjanče	mar. 99-junij 99	/	jun. 99-nov. 99	avg. 99 -feb. 2000	sept. 99 -maj 2000	Dinamika se prilagodi pridobivanju soglasij
5.	Drugi kraji v KS						Dinamika se prilagodi glede na ekonomski interes naročnikov in kab. oper.
Opomba k terminskemu planu:
Terminski plan dela se lahko prilagodi glede na morebitno izgradnjo drugih komunalnih vodov oziroma infrastrukture kot npr. telefon, vodovod, prinovod, ipd. v posameznih naseljih.
0 nadaljnjih aktivnostih v vzezi z izgradnjo kabelskega TV sistema vas bomo sproti obveščali.
KANALIZACIJA ZABRDJE - Z DELI NAMERAVANO NADALJEVATI V JESENSKEM TERMINU
V sklopu programa krajevnega samoprispevka so tri faze kanalizacije Mirna - Zabrdje gradbeno že zaključene. Na kanalizacijo je priključenih precej gospodinjstev, pa tudi soglasja za priključitev je dobilo že več kot dvajset krajanov, ki so skupaj s krajevno skupnostjo sodelovali pri gradnji kanalizacije. 3.07.1998 smo vse ostale pisno obvestili, da morajo svoje objekte v roku šestih mesecev po izgradnji priključiti na javno novozgrajeno kanalizacijo, predhodno pa si morajo pridobiti soglasje za priključitev pri upravljalen javne kanalizacije.
Zgodilo se je celo to, da sta bila dva objekta priključena brez soglasja, po opozorilu pa je bila pristojbina plačana Občini Trebnje.
Celotna vrednost investicije znaša 27 mio sit, sredstva pa so zagotavljali krajani v višini 2,3 mio sit, Občina 9 mio sit, ostala sredstva pa smo zagotavljali iz republiških ekoloških taks in iz samoprispevka krajanov.
Izvajalec del nam je v podpis že dostavil pogodbo za izgradnjo IV. faze v vrednosti dobrih 9,5 mio sit. Dela naj bi izvajali pozimi. Priporočamo, da se krajani čimprej vključijo v potrebno zbiranje finančnih sredstev za priključitev svojih objektov na kanalizacijo.
PODZEMSKA JAMA NA ROJAH
Vsi starejši avtohtoni Mirnčani še dobro vedo, da je na Rojah podzemska jama dolga približno 100 m. Na Zvezi jamarskih društev Slovenije smo pridoblili dokumentacijo, iz katere je razvidno, daje bilo izvedenih več strokovnih ogledov jame. Prvi zapisnik terenskega
©
ogleda datira na 16.04. in 14.05.1955. Tedaj je bila izdelana celo karta z natančno opredelitvijo lege jame na področju krajevne skupnosti Mirna. Iz zapisnika lahko preberemo tudi naslednje:
Topografska lega 1050 m, smer severno od cerkve na Mirni. Nadmorska višina približno 270 m, pristop do objekta z vlakom do Mirne, potem po cesti proti gradu Mirna, kakih 500 m (od zadnje hiše na Mirni), nato približno 50 m od ceste proti vzhodu, kakih 10 m višje od ceste.
Terenski ogledi so bili nato opravljeni še 13. 01.1963, 30. 01. 1988 in 03.12.1991.
Iz jamarskih zapisov lahko o tej jami povemo krajanom naše krajevne skupnosti naslednje:
Jama se nahaja v redkem gozdu na Rojah. Vhod je porasel z grmovjem, umetno razširjen in ima vzidane kamnite podboje v obliki vrat z vklesano letnico 1937. Vhod velikosti enega metra je poglobljen, onstran vrat pa se položno spušča v notranjost. Jama je v glavnem vodoravna, le včasih rahlo pada ali se dviga. Daje namreč vtis, da hodimo po rovu, ki pa ni enoten, saj lahko v jami opazimo tri horizonte oziroma etaže. Zgornja in srednja etaža sta suhi in na več mestih prekriti z debelo plastjo ilovice. Etaže med seboj niso ostro ločene in pogostokrat celo ne opazimo, kdaj iz srednjega rova zaidemo v zgornji rov. Srednji in zgornji rov vseskozi ne potekata drug nad drugim. Tudi raziskati ju ni v celoti možno, saj se rovi na nekaterih mestih tako zožijo, da niso prehodni.
Srednji rov se večkrat razširi v manjše dvoranice, kjer so čudoviti kapniki. Iz teh se lahko prodre tako v zgornji kot v spodnji rov. Spodnji poteka vseskozi pod srednjim rovom in približno tri metre nižje, včasih pa sta v istem nivoju, le da je spodnji levo ali desno od srednjega rova. Na točki, kjer se sliši šumenje vode, ni možno prodreti v spodnji rov.
Iz zapisov o jami je tudi razvidno, da gre pravzaprav za staro korito nekdanjega podzemskega potoka.
Jamo si je možno ogledati seveda na lastno odgovornost, ob eventuelnih vlaganjih v jamo pa bi jo lahko preuredili tudi v turistično znamenitost našega prelepega kraja.
JAMA NA ROJAH - Mirna na Dolenjskem 641
Politika ni znanost, kot trdijo mnogi gospodje profesorji ampak umetnost.
(Bismarck)
Laže je pozabiti deset poljubov, kot enega samega.
(j. Paul)
GOSPODARJENJE Z ODPADKI - DEPONIJA GLOBOKO
Izgradnja deponije.
Izgradnja deponije komunalnih odpadkov Globoko je v polnem razmahu. Trenutno izvajalec del pripravlja dno deponije z izgradnjo drenažnega sloja iz rečnega proda granulacije 16-32 mm. Na ta sloj bo potrebno vgraditi tri sloje gline in sicer tako, da bo prva plast nasuta v debelini 30 cm in nato zvaljana, nanjo pa vgrajeni še dve taki plasti. Komprimirana debelina vseh treh slojev bo znašala skupaj 75 cm, kar bo zadoščalo za zagotavljanje absolutne nepropustnosti.
Še več: na povaljano zadnjo plast gline bo razgrnjena posebna folija debeline 2,5 mm, ki bo zvarjena po posebni tehnologiji, prekrita bo s posebnim filcem, file bo prekrit s prodom frakcije 16 - 32 mm, ta prod pa bo tudi prekrit s filcem zaradi preprečitve mešanja s komunalnimi odpadki. Računamo, da bo izvajalec vse sloje položil do začetka zime.
Izvajalec na lokacije deponije gradi trenutno garažo za kompaktor, skladišče za posebne odpadke v sodih, pa tudi plato, kjer se bodo postavljali kontejnerji za individualno zbiranje odpadkov. Pri zgrajenem bazenu za izcedne vode je v izgradnji usedalnik zalednih meteornih voda, na meteornem kanalu pa razdelilni jašek z vtočnim in iztočnim objektom.
Preden bo deponija pripravljena za odlaganje odpadkov, bo potrebno urediti tudi ustrezni odstavni pas in križišče na lokalni cesti Račje selo - Brezovica.
ra
OBNOVA ELEKTROINŠTALACIJ NA VODOVODU SELO
Po letnem planu investicijskih del v KS Mirna za leto 1998 je bila izvršena obnova celotne elektroinštalacije v črpalnici vodovoda Selo v vrednosti 315.000,00 sit. Taje bila nujna, saj je bil vodovod zgrajen že pred 25-imi leti in dosedanja inštalacija ni dopuščala obratovanje nove močnejše črpalke, ki je bila montirana že pred nekaj leti.
Vodovod Selo oskrbuje s pitno vodo naselja Selo, Sajenice, Pečice, Brglez in del Zabukovja. Skupaj je inštaliranih preko 70 odjemnih mest in 5 hidrantov. Prvotno smo vodo črpali iz vodovoda Mirna, kasneje pa smo krajani zgradili lastno zajetje s povprečnim dotokom
40.000	litrov vode na dan. Kvaliteta vode je po kemijskih analizi zadovoljiva, po bakteriološki analizi pa je v mejah dovoljenega. Z občasnim čiščenjem rezervoarjev in sanacijo zajetja bomo skušali izboljšati stanje.
Zaradi zelo razgibanega terena je potrebno vodo prečrpavati 800 m daleč in 180 m višje od črpališča v rezervoar na Žunovcu, nato pa pritisk izenačevati z raztežilci. Celotna dolžina glavnih vodov je preko 3 km. Vzdrževanje sistema zagotavljamo v lastni režiji s prizadevnostjo
©
nekaj posameznikov, tako da do daljših prekinitev v oskrbi še ni prišlo.
Zahvaljujemo se KS Mirna, da je z dodeljenimi sredstvi za sanacijo, omogočila redno obratovanje vodovoda Selo tudi v bodoče.
Srečko KRIŽNIK
PRAZNOVANJE USPEŠNO ZAKLJUČILI
Razvitje novega gasilskega praporja. (Foto: T. Kovačič)
Neutrudni gasilci z Mirne smo 6. junija letos uspešno organizirali proslavo ob 90-letnici ustanovitve društva. Ob tej priložnosti smo animirali precej sponzorjev in donatorjev ter lepo uredili gasilski dom z okolico, izdali bilten in vanj zapisali vse najpomembnejše dogodke v zvezi z delovanjem društva skozi vseh 90 let, slovesno pa smo razvili tudi nov društveni prapor za katerega razvitje sta največ prispevala Gasilska zveza Trebnje in Krajevna skupnost Mirna.
Prizadevni gasilci smo zbirali prostovoljne prispevke za razvitje praporja tudi med občani. Tako so si žebljiček na praporju zagotovili s svojim prispevkom naslednji darovalci:
1.	Anžoh Jože	Praprotnica
2.	Bon Ivan	Zabrdje
3.	Bon Milan	Fužine
4.	Breznikar Alfonz	Mirna
5.	Brzin Franc	Stara Gora
6.	Dim Franc	Zabrdje
7.	Drčar Peter	Gomila
8.	Flajs Jože	Stara Gora
9.	Gačnik Karel	Zabrdje
10.	Golob Jože	Mirna
11.	Goneli Janez	Trbinc
12.	Gračar Jože	Rakovnik
13.	Grčar Jože	Češnjevek
14.	GZ-Gasilska zveza	Trebnje
15.	Hribar Marjan	Zabrdje
16.	Hribar Stane	Veliki Gaber
17.	Jahič Cveta	Zapuže
18.	Jarc Pavel	Zabrdje
19.	Jarc Slavko, st.	Trbinc
20.	Jerovšek Marjan	Sotla
21.	Jevnikar Franc	Mirna
22.	Jovan Miran	Praprotnica
23.	Kafol Ivan	Trste ni k
24.	Kirm Slavko	Migolica
25.	Kolenc Bojan	Fužine
26.	Kolenc Ivan	Zapuže
27.	Kolenc Stane	Trstenik
28.	Koprivec Alojz	Praprotnica
29.	Koprivec Nataša	Stara Gora
30.	Koprivec Stane	Trebnje
31.	Koprivec Tone	Stara Gora
32.	Kovačič Janez	Zapuže
33.	Kozole Bruno	Sotla
34.	Kozole Pavel, st.	Sotla
35.	Kurent Tone	Trstenik
36.	Kvas Alojz	Stara Gora
37.	Mandelj Tomaž	Sotla
38.	Marenča Gorazd	Stara Gora
39.	Marič Milorad	Zabrdje
40.	Marn Janez	Sotla
41.	Možina Milan	Mirna
42.	Možina Stane	Zabrdje
43.	Novak Franc	Zabrdje
44.	Petje Anton	Trstenik
45.	Petje Marko	Trstenik
46.	Pirnat Viktor	Stara Gora
47.	Poklukar	Naklo
48.	Potočar Jernej	Gradišče
49.	Povše Filip	Mirna
50.	Pravne Jože	Sotla
51.	Prijatelj Janez	Stara Gora
52.	Sila Nace	Stara Gora
53.	Sitar Slavko	Stara Gora
54.	Skerbiš Dušan	Mirna
55.	Starič Franc	Stara Gora
56.	Starič Lojze	Stara Gora
57.	Stopar Vladimir	Praprotnica
58.	Šepec Peter	Stara Gora
59.	Škufca Engelbert	Mirna
60.	Štolfa Marjan	Zabrdje
61.	Uhan Stane	Praprotnica
62.	Urbič Janko	Mirna
63.	Valenčič Iztok	Gradišče
64.	Vidrih Nevenka	Mirna
65.	Višček Maja	Stara Gora
66.	ViščekOlga	Stara Gora
67.	Višček Stane	Stara Gora
68.	Zavrl Marko	Zapuže
69.	Zorc Meta	Zabrdje
70.	Zupančič Pavle	Dol. Ponikve
71.	ŽukovecJože	Migolica
Ob tej priložnosti se gasilci zahvaljujemo tudi vsem donatorjem za njihove prispevke, posebna zahvala pa gre seveda pokrovitelju prireditve županu občine Trebnje g. Alojziju Metelku, Krajevni skupnosti Mirna, Mercatorju - Gradišče Trebnje ter ostalim sponzorjem, katerih imena so objavljena v biltenu.
Predsednik PCD Mirna: Branko KOLENC
t
ODMEVI
3
EKOLOŠKI KOTIČEK
3
NAMESTO ZAHVALE - ZAMERA!
Pred trinajstimi leti je g. Stane Cvelbar, mirnski frizer, sprožil humano akcijo zbiranja denarja za odkup delčka zemljišča in odstranitev stare, neurejene štale v neposredni bližini pokopališča. Večino zbranega denarja (prispevali so predvsem posamezniki, le nekaj malega so primaknile tudi firme) je namenil za zgraditev novega hleva za živino, ki jo je tedaj lastnik starega seveda potreboval.
Akcija je stekla, počiščeno je bilo neokusno gnojišče (gnojnica je tekla po cesti), pridobljeno je bilo dovoljenje za gradnjo nadomestnega hleva, ki je bil tudi v najkrajšem možnem času zgrajen. (Le les za ostrešje je bil posekan v lastnikovem gozdu).
... tako je sedaj.
Letos je KS Mirna od istega lastnika odkupila (po mučnih peripetijah!) del sadnega vrta in uredila ter asfaltirala prostor za lično in potrebno parkirišče ter cesto bolj varno speljala ob vogalu Breznikarjeve (bivše Zaplatarjeve) hiše pri Sv. Heleni.
Te dni je že tudi vse pripravljeno za asfaltiranje poti ob vzhodni strani pokopališča. Kar precej denarja je bilo zadnja leta vloženega za polepšanje okolice in tudi samega pokopališča, poslednjega počivališča krajanov. Prav je tako, to nam narekujejo človeška čustva!
Pasmo vprašali g. Cvelbarja, kako gleda nasedanje pridobitve in nadaljevanje njegovega dela. Z dobro mero grenkobe je dejal: "Vesel sem, da seje polepšala okolica večnega počivališča in upam, da bo ljudem, ki so to delo organizirali, vsaj kdo rekel HVALA! Meni namreč tega ni nihče privoščil. Nasprotno! Zameril sem se lastniku, ker smo mu s težko zbranim denarjem zgradili nov, večji hlev za živino, kar pa njemu osebno ne zamerim, saj zagotovo vem, da so ga zavistneži nagovorili k neosnovanemu klevetanju.
UPORABA VODE - PRAKTIČNI NASVETI
Za predpranje se odločimo le pri zelo umazanem perilu. Varčevalni programi prihranijo 12 -15 % vode.
Kuhajmo v čimmanjši količini vode.
Na osebo se porabi dnevno med 40 do 150 litrov tople vode, segreta na 45 stopinj Celzija, in sicer takole: 60 % za kopalnico, 25 % za kuhinjo in 15 % za umivanje rok.
Pri prhanju porabimo 4 krat manj vode kot pri kopanju v kadi.
Pred pomivanjem v pomivalnem stroju posode ne izpiramo.
Do 30 % vode lahko prihranimo, če redno vzdržujemo tesnila armatur.
Če kaplja iz pokvarjene pipe 10 kaplic na minuto, je to 1701 vode mesečno ali več kot 20001 letno.
OBVESTILA - OGLASI
SLABE ZVEZE GSM NA MIRNI
Že v mesecu juniju letos smo na Mobitel posredovali pismeno vprašanje potem, kdaj se bodo brezžične govorne zveze na Mirni izboljšale. Znano je namreč, da z aparatom GSM na Mirni ni možno ne klicati niti te nihče na telefon ne more tja poklicati. Nadispleju je na Mirni vedno izpis "NO NETWORK".
Pisnega odgovora z Mobitela doslej še nismo prejeli, poklicali pa smo njihov Center za pomoč naročnikom (številka 700700 - če kličete informacije iz GSM aparata, je klic brezplačen) in izvedeli, da predvideva Mobitel konec letošnjega leta vključiti v Mokronogu bazno postajo, s pomočjo katere se bodo tudi zveze na Mirni izboljšale, ne bodo pa še dokončno urejene. Občasno se bodo še pojavljala nihanja pri intenziteti signala.
Na območju Dolenjske, Posavja in Kozjanskega bo v času od 14.11. do 2.12.1998 potekala vaja »COOPERATIVE ADVENTURE EXCHANGE 98«.
Osnovni cilj vaje je preveriti delovanje sil NATO in partnerskih sil v okviru mirovne operacije v namišljenem okolju. Enote in poveljstva bodo med vajo dejansko prisotna na območju vaje in bodo izvajala aktivnosti na terenu v skladu s scenarijem vaje. Vaja se bo začela in končala s premiki enot in poveljstev v in iz območja vaje. V tem času je pričakovati povečan promet na omenjenem območju.
Na vaji bodo poleg Slovenske vojske in oboroženih sil NATO ter držav Partnerstva za mir sodelovali tudi nosilci civilne obrambe v Republiki Sloveniji. Koordinacijo priprav na vašem območju izvaja Uprava za obrambo Novo mesto, na katero se lahko obrnete za dodatne informacije.
O dogodkih med samo vajo, kot so otvoritev vaje in njen začetek, boste pravočasno obveščeni. V času priprav in izvajanja omenjene vaje si bomo prizadevali, da bo normalno življenje in delo ljudi na območju izvajanja vaje čim manj moteno.
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
©
GRADBENI ODPADKI
IZŠLE SO NOVE OSEBNE IZKAZNICE
V letošnjem letu smo imeli na Mirni precej prireditev, ki so bile množično obiskane. Krajani so se posebno potrudili, daje kraj prijazen in lep. Balkone in okna so gospodinje izredno lepo okrasile, urejenih pa je bilo lepo tudi nekaj zapuščenih javnih površin.
Gradbene odpadke smo Mirnčani odlagali nasproti TVD Partizana in v Podlogu. Le-ti kraja niso polepšali, zato smo se odločili, da kupe poravnamo in jih splaniramo, krajane pa obvestimo, da se gradbeni odpadki ne smejo odlagati niti k TVD Partizanu niti v Podlogu. Ustrezno mesto za odlaganje gradbenih odpadkov vam bo določila Komunala Trebnje kot javno podjetje.
UDELEŽENCEM V PROMETU
Zaradi pričetka novega šolskega leta opozarjamo voznike na večjo previdnosti pri vožnji, predvsem v bližini šol in na mestih, kjer otroci prečkajo vozišče. V tem obdobju bo tudi zaradi večje varnosti otrok povečana prisotnost policistov na nevarnih odsekih cest in pa v bližini šol. Občane prosimo, da upoštevajo njihova navodila. Izvajali bomo tudi dosledno kontrolo nad vozniki koles (oprema, uporaba varnostne čelade), vozniki koles z motorjem (uporaba čelad, brezhibnost vozil, vozniška dovoljenja).
S 01.05.1998 je pričel veljati novi Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki zoper povzročitelje prekrškov, predvsem glede vožnje pod vplivom alkohola, neupoštevanja omejitev hitrosti in izsiljevanje prednosti prinaša precej višje denarne kazni in storilec prekrška dobi tudi t. i. kazenske točke. Posledično lahko to storilce prekrškov - povratnike privede do prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko preseže 18 kazenskih točk oziroma v primerih vožnje motornih vozil in s preizkusom ugotovljeni koncentraciji alkohola v izdihanem zraku preko 1,5 ( ali povzročitvi prometne nesreče s preko 1,1 ( alkohola v izdihanem zraku ali odklonu preizkusa alkoholiziranosti, ki ga odredi policist oziroma če se preizkus ne opravi po navodilih proizvajalca naprave, vozniško dovoljenje avtomatično preneha veljati ne glede na doseženo število kazenskih točk.
Novost v tem zakonu je tudi ta, da so za prekrške, kijih povzročijo otroci ali mladoletniki odgovorni starši oziroma skrbniki, zato opozarjamo starše, naj ukrenejo vse potrebno, da bo otrok oziroma mladoletnik, ki je kakorkoli udeležen v cestnem prometu, imel predpisano opremo za kolo, oziroma kolo z motorjem, in da ima opravljen preizkus znanja o poznavanju cestno-prometnih predpisov oziroma vozniško dovoljenje ter ne nazadnje, da bo vozilo, s katerim se vozi, tehnično brezhibno.
Zaradi pojava vlomov v vozila in tatvin iz odklenjenih vozil, predvsem v primerih, ko puščajo vozila na osamljenih krajih v bližini gozdov, zaradi sprehodov in nabiranja gob ter v vinorodnih okoliših (čas trgatve), opozarjamo občane, naj ne puščajo vrednejših predmetov v vozilih. Občane tudi prosimo, da ob zaznavah sumljivih oseb in vozil obveščajo policijo na številko 113, saj lahko s tem močno pripomorejo k preprečevanju tovrstnih dejanj in tudi k odkritju storilcev tovrstnih kaznivih dejanj.
Bojan MAJCEN Po pooblastilu komandirja PP Pomočnik komandirja PP nižji inšpektor
Tri desetine ozdravi medicina, sedem desetin dieta.
(kitajski pregovor)
Osebne izkaznice, ki so izdane na obrazcu SFRJ veljajo samo do 20. septembra letos. Tiste, ki pa so izdane na obrazcu R E P U B LI KA SLOVENIJA pa veljajo do 20. decembra leta 2000.
Nova osebna izkaznica po zakonu ni obvezna, čeprav je zelo praktičen dokument. Z njo izkazujemo istovetnost, državljanstvo, nastopamo v pravnem prometu (banki, pošti, ipd.). Lahko pa jo uporabljamo tudi za prehod državne meje. Trenutno gremo lahko z njo v Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško.
V	naši občini za novo osebno izkaznico zaprosimo na Upravni enoti v Trebnjem in nič več na matičnih uradih po krajevnih skupnostih. Urad je odprt v ponedeljkih od 7.30 do 14. ure, v sredah od 7.30 do 17. ure in petkih d 7.30 do 13. ure. Izdelava skupaj z upravno takso stane 1.737,00 sit. Trenutni izdelovalni čas pa je 3 - 4 dni.
Fotografije po novih predpisih in navodilih v našem kraju izdeluje FOTO JAN EZ PLATIŠE, Jamska 22, Mirna.
PRED NAMI SO VOLITVE
Demokratična stranka upokojencev Slovenije, območni odbor T rebnje, z vso odgovornostjo zaključuje seznam svojih kandidatov za občinske svetnike, župana ter listo kandidatov za bodoče člane svetov krajevnih skupnosti.
Vse je minljivo, tudi letošnje vroče poletje je za nami. Pred nami pa so volitve vodilnih funkcionarjev občine ter vodstev krajevnih skupnosti. Z večinskimi glasovi občanov bodo novi svetniki zamenjali dosedanje, ki jim je potekel mandat. Razumljiveje, da vse politične stranke želijo imeti v svetih čimveč svojih članov, zato hitijo z evidentiranjem najprimernejših kandidatov. Občina, kot sestavni del državnega organizma, lahko uspešno deluje le s pomočjo najsposobnejših ljudi, ki jih je treba najprej predlagati in nato še izvoliti v svete in druge pomembne "družbenopolitične" organe. Za večino občanov najbrž ni najpomembnejše članstvo kandidatov v katerikoli stranki, je pa zelo pomemben ugled kandidata, njegovo poštenje in zaupanje, ki si gaje s svojim delom pridobil bodoči "občinski mož". Seveda pa stranke take kandidate najprej iščejo v svojih vrstah...
Tudi območni odbor DESUS Trebnje je zelo aktiven na tem področju in je že zaključil evidentiranje kandidatov za občinske svetnike, priprave kandidatnih list so v teku. V stranki ugotavljamo, da so na voljo sposobni kandidati, zato je izbor še posebno zahteven.
Zaradi spremembe števila volilnih enot v krajevnih skupnostih so priprave na volitve nekoliko zastale in čakamo na uradno objavo Odloka o spremembi odloka o določitvi volilnih enot in števila članov svetov KS.
Za mesto župana so odprte še vse opcije. Stranka DESUS ima realno možnost predlagati samostojnega kandidata, lahko pa se bomo dogovorili o kandidatu v koaliciji z drugimi strankami, seveda, če bomo ugotovili skupne interese.
V	občinskem svetu delujeta v sedanjem mandatu dva člana naše stranke (dr. Franc Žnidaršič in Janez Kovačič), ki sta po presoji stranke, kot tudi po rezultatih ankete, opravičila izvolitev.
Tudi vnaprej bodo svetniki, ki bodo v občinski svet izvoljeni na predlog naše stranke, oziroma tisti, ki se strinjajo z našim programom, prisluhnili sleherni želji, predlogu ali zahtevi občanov in jih po svojih močeh uresničevali, saj želimo in tudi bomo delovali PRAVIČNO, HUMANO, STRPNO IN PREDVSEM Z VELIKO IZKUŠENJ.
OBMOČNI ODBOR DESUS TREBNJE D. Z.
ZENSKI PEVSKI ZBOR MIRNA
VABI K SODELOVANJU NOVE PEVKE!
VAJE SO VSAK PONEDELJEK OB 19. URI V GLASBENI UČILNICI MIRNSKE OSNOVNE ŠOLE.
PEVKE VABIJO!!!
DRŽAVNO PRVENSTVO NA MIRNI
Ne dogaja se prav pogosto, da bi v občini Trebnje, še manj pa na Mirni, uživali v gledanju kakršnegakoli državnega prvenstva. Letos pa je komisija za šport pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) zaupala DU Mirna organizacijo državnega prvenstva upokojencev v balinanju. Na baliniščih pri DANI ter pod gradom, ena skupina pa tudi v Šentjanžu (kjer imajo tudi pokrito balinišče) se bodo pomerili vsi ekipni regijski prvaki (tudi ženske ekipe!), lanskoletna državna prvaka (moški in ženski) ter ekipi DU Mirna (ženska in moška!).
Vse občane vabimo, da si v soboto, 12. septembra, že v dopoldanskem času (pričetek ob 9. uri) ogledate zanimivo tekmovanje vse bolj popularnega športa.
Pridite in s športnim navijanjem ter spodbujanjem domačih ekip popestrite sebi in tekmovalcem še eno septembrsko soboto.
Športni pozdrav!
DU MIRNA
VELIKI BADMINTONSKI TURNIR
Badmintonski klub TOM Mirna bo v soboto 12. in v nedeljo, 13. septembra, organiziral tradicionalni badmintonski turnir "TOM JUNIOR INTERNACIONAL". V telovadnici OŠ Trebnje bo tekmovalo 170 tekmovalcev iz Nemčije, Švice, Avstrije, Slovaške, Romunije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Domači tekmovalci so se na turnir dobro pripravili. Teden dni so trenirali pod vodstvom danskega trenerja, en teden pa so se pripravljali v Umagu.
Mirnčani, prisrčno ste vabljeni na zanimivo tekmovanje.
BK TOM MIRNA
TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV
Pionirke in pionirji. (Foto: J. Platiša)
Na Mirni smo gasilci PGD Mirna s pomočjo gasilske zveze Trebnje organizirali 27. junija pionirsko in mladinsko tekmovanje mladih gasilk in gasilcev. Tako je Mirna gostovala 243 tekmovalcev iz celotnega gasilskega okoliša gasilske zveze Trebnje. Prisostvovalo je 14 pionirskih in 13 mladinskih ekip, ki so se pomirili v raznih zvrsteh gasilske taktike. Med samim potekom tekmovanja je bilo razvidno, da tudi med podmladki gasilske družine gasilski duh še ni zamrl, ampak lahko s ponosom rečem, da se še krepi. Kajti pomagati sočloveku v stiski in to prostovoljno je nek dar, ki se ga ne da ovrednotiti. Mislim, da so si krajani Mirne in okolice s ponosom ogledali to tekmovanje, kar je bilo razvidno iz številčnega obiska. To naj bi bilo nam gasilcem in kraju v ponos še v bodoče. Tako se že sedaj pripravljamo na sektorsko vajo, ki bo v oktobru - mesecu požarne varnosti. Tam bomo videli, kako potekajo različna reševanja ter gašenje z različnimi sredstvi gasilske tehnike.
Predsednik PGD Mirna: Branko KOLENC
GORSKI SUPERMOTOSLALOM MIRNA ’98
(Foto: D. Zakrajšek)
Tradicionalne motodirke Zapuže - Stan so tudi v nedeljo, 30. avgusta letos, izredno uspele. Pred več kot 2000 navdušenimi gledalci se je pomerilo 45 tekmovalcev v devetih razredih.
Dva kilometra dolgo progo je ponovno, že štirinajstič, od jubilejnih 15 dirk najhitreje prevozil domačin (iz Šentruperta) Brane ROKAVEC, ki je, resnici na ljubo, pri vsej organizaciji dirk glavna gonilna sila, tekmovalec in tudi pokrovitelj enega od razredov.
Da so se moto dirke res "prijele", pričajo številni kakovostni tekmovalci in njihovi spremljevalci, še posebej pa je razveseljivo, da je organizator Avto moto društvo Trebnje pridobil številne pokrovitelje, zlate sponzorje in podjetja ter posameznike, ki so finančno podprli supermotoslalom. Dirka je bila vzorno organizirana, največja sreča pa je v tem, da je šlo brez nezgod.
Za ponovno izboljšan rekord proge (sedaj je 57,68 sek) je absolutni zmagovalec Brane ROKAVEC (seštevek obeh voženj je 1.56.09 min) prejel posebno nagrado.
... TAM GORI, KJER VINOGRAD ‘MAM
VINOGRAD
V vinogradu bomo zaključili s škropljenjem proti peronospori in oidiju. Potrebno pa bo pri belih sortah, občutljivih na sivo grozdno V plesen, opraviti še eno škropljenje po grozdju. Za to škropljenje uporabite SWITCH. Pri tem je treba paziti na karenco, da ne bomo imeli težav z vrenjem mošta.
Počasi se bo potrebno pripravljati na trgatev. S trgatvijo počakajmo toliko časa,
OCENJEVANJE S h O VENSKIH VIN

KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM
Zmagovalci po razredih:
•	JUNIORJI DO 12 LET Tomaž IVANŠEK, Semič
•	SKUTERJI DO 70 CCM Mark BOŽIČ, Domžale
Pomurski sejem d.d. Gornja Radgona
m • j: • d • n • a • u • o • d • n • i
K • !\1 • K • T • I * J • S • K • O - Ž • I • V • I • I . • S • K • I • • S • k * J • K • M
1998
• VETERANI DO LETNIKA 1968 Niko SODNIKAR, Kranj
•	SUPERSPORT DO600CCM Brane ROKAVEC, Trebnje
•	SUPERBIKE NAD600CCM Darko KATRAŠNIK, Radovljica
• DO 350 CCM Boštjan MIKEC, Dvor
•ENDUROIN CROSS Darko KATRAŠNIK, Radovljica • CHOPPER BREZOMEJITVE Aleš LOGAR, Krmelj
Tone Gorenc, Zabrdje
Z-A
Cviček '97 -15,53 točk
• PRIKOLICE
Niko SODNIKAR, Sašo SODNIKAR, Kranj
Lepo vreme je pripomoglo k dobremu razpoloženju gledalcev in drznih dirkačev, ki so se v poznih popoldanskih urah vračali domov, nekateri s pokali in medaljami, nekateri brez njih. Morda pa drugo leto....
I’recUoiinik ocenjevalne komisijo mag. Anton Vodovnik
u
Pomurski sejem d.d. Direktor
Janez. Erjavec, ing. grad.
POMURSKI SEJEM
D. Z.
da bo grozdje optimalno dozorelo, da se nam bo celoletno delo v vinogradu obrestovalo s kvalitetnim moštom oziroma vinom.
PRIZNANJA NAŠIM VINOGRADNIKOM
Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, ki je letos potekal v času od 22. avgusta do 30. avgusta, je za nami, še vedno pa odmeva sejemsko dogajanje med našimi vinogradniki, saj so nekateri na sejmu celo aktivno sodelovali. Društvo vinogradnikov iz Trebnjega, v katerega je včlanjenih veliko naših krajanov, se je potrudilo zbrati vzorce kvalitetnih vinskih sort in posredovani so bili na ocenjevanje slovenskih vin v sklopu sejma. Letos so namreč na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu sprejeli v oceno 927 vzorcev od 373 vinogradnikov. Uspešno uvrščeni vzorci vinogradnikov iz naše krajevne skupnosti so naslednji:
*	Stanko Koprivec - Stara Gora - srebrna medalja za dolenjsko rdeče
*	Franci Opara - Stara Gora - srebrna medalja za laški rizling in bronasta medalja za cviček
*	Branko Mežan - Stara Gora - bronasta medalja za cviček
*	Tone Gorenc - Stara Gora - priznanje za cviček
*	Branko Kneževič - Debenec - priznanje za shardonay
*	Lado Štepec - Praprotnica - srebrna medalja za souvignon
Vinogradnikom za njihove uspehe iskreno čestitamo!
PRIDELOVANJE OZIMNIH ŽIT
Zaradi zelo nizkih cen žit v sosednih deželah, se nam večkrat postavlja vprašanje, ali sploh še sejati žita. Odgovor na to vprašanje-je pritrdilen, da. Za dober pridelek žit je potrebno izvajati vse agrotehnične ukrepe, med katere spadajo:
*	dobra priprava zemlje za setev,
*	pravočasna setev,
*	pravilna izbira sorte,
*	pravilno gnojenje,
*	varstvo pred pleveli in boleznimi.
Priporočene sorte pšenice za naše rastne razmere so:
-	Ana, Marija - srednje nizke
-	Profit, Justus - visoke
-	Krona, Lenta, Lara - srednje nizke domače sorte
Priporočene sorte ječmena:
-	Rex-dvoreden
-	Pleisant-šestreden
Ludvik/ERMAN, dipl.ing.agr.
DRUŠTVO "PARTIZAN" VABI NA OBČNI ZBOR
Upravni odbor društva "Partizan" Mirna vabi vse krajane, še posebej pa vse člane rekreacijskih skupin, ki so do sedaj vadili v telovadnici Osnovne šole Mirna (aerobika, košarka, smučanje, borilne veščine in drugo), na
OBČNI ZBOR DRUŠTVA,
ki bo v petek 18.09.1998 ob 19. uri v domu "Partizan" na Mirni
Predlaganje naslednji dnevni red:
1.	Izvolitev organov občnega zbora
2.	Poročilo predsednika, blagajnika in nadzornega odbora
3.	Razprava o poročilih
4.	Razrešnica upravnemu in nadzornemu odboru
5.	Volitve novega odbora
6.	Razno
Za uspešno delo društva so potrebni delovni člani. Sodelujte in predlagajte najboljše. Društvo "Partizan" je tega vredno, saj je naše, mirnsko!
Upravni odbor Predsednik: Milan ŠKUFCA
Oblikovanje in tiskanje
Trebnje, Valvazorjeva 4 Tel.: (068) 44-682
TISKAMO VSE RAZEN DENARJA ! SE PRIPOROČAMO !
Kako lahko je pisati spomine, če ima človek slab spomin.
(A. Schnitzler)
Mladost je pijanost brez vina.
(Goethe)
Mladina hoče naj ji ukazujemo, kajti tako dobi možnost, da ne uboga.
(J. P. Sartre)
Četudi so vsi istega mnenja, so lahko v zmoti.
(B. Russel)
MIRNA JE VSE LEPŠA
Pravilna odločitev krajanov na referendumu za samoprispevek se vsak dan bolj kaže tudi v izboljšanju videza samega kraja Mirna, kot tudi okoliških vasi. Zaključujejo se dela na cestah, mostovih, parkih ter nekaterih karakterističnih objektih z denarjem krajanov in sofinanciranjem iz "drugih virov". Tudi zasebniki se trudijo polepšati pročelja stavb, izboljšati ali razširiti svoje ponudbe, urediti vrtove, zelenice in drugo. Vendar pa je še kar nekaj črnih točk, ki bi jih bilo treba čim hitreje urediti. V mislih imam predvsem cesto Mirna - Trebnje, bazen, obvoznico, industrijsko cono, bencinsko črpalko in še kaj.
Vsekakor je sedanjemu vodstvu krajevne skupnosti treba priznati sposobnost in delavnost, z odločnejšimi zahtevami in prodornostjo pa bi najbrž strli še kak oreh.
Brez vidnejše rasti gospodarstva, pridobivanja delovnih mest, predvsem pa mlade kadre, boljših pogojev za turistične dejavnosti, ne more biti bistveno višjega standarda krajanov.
D.Z.
DOSTOJNO SMO PROSLAVILI KRAJEVNI PRAZNIK
Naš, krajevni praznik Mirne smo 6. junija letos res slovesno proslavili. Od jutra do zgodnjega popoldneva so se športniki - upokojenci Dolenjske in Bele Krajine borili za najvišja mesta v petih športnih panogah, že dan poprej so delavci OŠ Mirna organizirali razstavo na temo Kmetija nekoč in danes" ter razstavo 'Zgodovina telovadnega društva Sokol Mirna”, gasilci pa so v dopoldanskih urah organizirali dan odprtih vrat Doma gasilcev na Mirni.
"Pravo" praznovanje se je pričelo popoldan s parado gasilcev iz vseh občinskih gasilskih društev. V povorki so sodelovala številna gasilska vozila, prikazali pa so tudi gašenje z najstarejšo gasilsko črpalko (mirnsko) na "ročni pogon". Slavnostni ton povorki je dajala trebanjska godba z brhkimi mažoretkami.
Podelitev pokalov in medalj najvišje uvrščenim športnikom - upokojencem Dolenjske in Bele Krajine je bilo pred Mercatorjevim prodajnim centrom. Izreden uspeh so dosegli športniki DU Mirna, saj so v skupnem seštevku od 18 nastopajočih DU zasedli odlično 2. mesto za Novomeščani in pred Grosupeljčani. Na slavnostnem odru so gasilci mirenskega društva razvili nov prapor ob 90-letnici svojega delovanja, dve prijetni pesmi pa je številnim poslušalcem "poklonil" mirnski ženski pevski zbor. Po nagovoru in kratkem orisu najvažnejših del, ki so bila opravljena v preteklem letu dni, je predsednik sveta KS Mirna, g. Pavel jarc, povabil vse prisotne na zabavo.
Veseli Zasavci so s svojimi vižami dvignili tlak že tako dobro razpoloženim krajanom in jih zabavali pozno v noč.
Bilo je res prijetno veselo!
Lep večer z besedo mirnskih pesnikov
Na mirnski osnovni šoli so 18. junija predstavili knjigo “Mirna - ime pesniškega zvena in pomena”, ki z življenjepisom, anketo, intervjujem in izborom pesmi predstavlja štiri mirnske pesnike: Lidijo Gračnik Gombač, Avgusta Gregorčiča, Janeza Kolenca in Lada Smrekarja. Gradivo je že pred leti nastalo kot projektno delo v okviru dodatnega pouka pod mentorstvom Ivana Gregorčiča, ki ga je tudi uredil in vodil prijetno predstavitev na literarnem večeru, ki se ga je poleg omenjenih štirih avtorjev udeležilo presenetljivo veliko število obiskovalcev. V programu so sodelovali še: recitatorki Polona Tratar in Tinkara Janžekovič, ter glasbeniki Katalin Peter, Nikolina Kovač in Boris Bizjak.
Knjiga, ki jo je založina in izdala Osnovna šola Mirna, za realizacijo poskrbel Studio 5, je izšla v nakladi 400 izvodov; na voljo je na OŠ Mirna.
D.Z.
Stefjam
Izdaja svet Krajevne skupnosti Mirna • Glavna c. 28 • 8233 Mirna • S(068) 47-153, 47-707 • Naklada 1200 izvodov • Tehnično uredil: Janez Zupan • Tisk: 0TISK d.o.o., Trebnje • Po mnenju ministrstva za kulturo št. 415-850/96 - mb/sp z dne 09.10.1996 se plačuje za časopis Krajan 5% prometni davek od prometa proizvodov.
I
J