Let« IX., štev. 10.
Joda tv c dsŽnvae . tyy3^8t®
i^Lx
Poštnina plačana t gotovini.
V LJUBLJANI, v petek, 6. marca 1925.
Današnja številka Din 1-50.
tabuja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Lfabljann, poštni predal štev. 168.
SmIo* za telegrame: >Naprej<, Ljubljana.
Čekovni račun št. 18.807.
Stane mesečno	. • . . Din 28 —
za inozemstvo	.... Din 85-—
Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: besedi 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se M priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
tetnik VII., Mev. iO. Četrtkova .Naprejeva" številka izhaja kot lediršl«:
Glasilo Kmetsko-delavske zvei
Stan« letno 60 Din — mesečno 3
Učite in združujte vse narode!
Vi ste sol zemlje. Če se pa sol izpridi, s čim se bo osolila? Za nič več ni, nego da se vrže ven in jo ljudje poteptajo.
Te besede je govoril Jezus svojim učencem, kakor nam poroča evangelist Matevž v 5. poglavju, 13. vrsta. Te besede naj dobro preudarijo vsi na pol zavedni proletarci, ki silijo zavedne, naj ae pomešajo med kapitalistične hlapce (sol med pesek) in med nezavedne maso (sol med vodo). Kdo bo vodil razredni boj, če se zavedne organizacije izpridijo?
Vi ste luč s vetu.
Mesto, ki stoji vrh gore, se ne more skriti.
Tako pravi Jezus v naslednji 14. vrsti. Vi pa se hočete skriti, da bodo ostale v temi vaše male pregrehice, ker so vas nahujskali goljufivi voditelji, da ostanejo skriti njih velike lopovščine.
Saj ni nikogar med vami, ki bi nasprotoval progresivnemu davku — razen kapitalističnih hlapcev. Zakaj bi naj šele skupni kongres sklepal, ali je progresivni davek, ta preprosta preizkušnja načela javnosti, potreben ali ne?
Zavedni, ki stoje vrh gore, se ne morejo skriti, oni morajo pokazati svoje dohodke in dajati stranki, kar je njenega. Vam bi to tudi ne bilo nič težkega. Zakaj naj bi torej o potrebi progresivnega davka in načela javnosti odločevala s peskom in vodo pomešana sol?
Jasno je, da pesek sploh ne mara zedinjenja s soljo iz namena, da išče pravo pot, ampak zato, da se pomeša s soljo in da izpridi sol. Kajti dokler je tu sol, se vidi, da je tam pesek. In če »e pesek pomeša z vodo, se vidi, da je blato.
Ali je sol kriva tega blata?
Vi na pol zavedni, ki ste tudi sol, pa ste se nekoliko pomazali v blatni vodi, da se zdite podobni pesku, vi ste svoji vsebini — ki je sol — dolžni, da se potrudite na vrh gore, v zavedne organizacije. Vso sol je namreč treba zbrati, če hočemo osoliti zemljo.
Sokolstvo in klerikalizem.
»Slov. Narod« je 26. februarja objavil dopis slovaškega škofa Vojtaška na šolsko oblast, v katerem škof brani nekega kateheta, ker je v šoli izja-val, da učenci pri spovedi ne dobijo odveze, če bodo telovadili pri Sokolu. Škof pravi, da je ta katehet »postopal pravilno v smislu naukov katoliške vere in po ukazu svoje višje cerkvene gosposk«. Svobodni misleci okoli »Slov. Naroda« so zato strašno hudi, pravijo, da je to hujskanje proti sokolstvu in proti narodu in da je treba o priliki sklepanja konkordata (pogodbe med državo in katoliško cerkvijo) >te strupene protinarodne zobe katoliškemu episkopatu izruvatR
Kaj se to pravi? Kaj zahtevajo naši sokolski državotvorci? Nič več in nič manj, kakor da morajo Sokoli dobiti odvezo tudi takrat, če pri spovedi od-
krito povedo, da so svobodni misleci, ki ne morejo več verovati v srednjeveške vraže in čenče.
Čemu to zahteva naša državotvorna gospoda? Zato, ker svojih sokolov ni vzgojila v znanstvenem duhu, ampak jih je pustila, da še nadalje malikujejo pred lesenimi bogovi. Sokoli se teh lesenih bogov tudi primemo bojijo in bi vsi zbežali, če bi res ne dobili odveze. Potem bi bilo državotvorne gospode še manj nego zdaj in državna korita bi bila v še večji nevarnosti! Zato je treba duhovnike in škofe kupiti (900 do 7000 Din mesečnega priboljška iz državne blagajne vsakemu), če pa še ne bodo nehali »hujskati«, jim bo treba izruvati protinarodne zobe.
Klerikalizem je zelo kompliciran pojem. Njegov najbistvenejši znak pa je, da drugače govori nego misli. Jezus je imenoval klerikalce pobeljene grobove, ker so zunaj pobeljeni, znotraj pa imajo smrad izkrajanja.
Zdaj pa nastane vprašanje, kdo je bolj klerikalen, ali katoliški fanatiki, ki so skregani z brezversko znanostjo in verujejo še vedno v prazne čenče in zahtevajo, da se mora teh držati vsak, kdor hoče biti katolik in sprejemati zakramente — ali »svobodomiselni , »naprednjaki«, ki sicer vseh teh ne marajo in proti njim govorijo in pišejo, ki pa vendar hodijo k spovedi in hočejo tam na vsak način dobiti odvezo, da pojdejo lahko tudi k obhajilu?
Na tem in na takih vprašanjih je grozila na Češkem vladna kriza. Tam vlada namreč narodna koalicija, še-kasta enotna fronta, od klerikalcev do socialistov, vse barve. Zdaj čitamo, da ne bo krize, ker sc sklenili kompromis: brezverci bodo hodili še nadalje k spovedi in dobivali bodo odvezo, v parlamentu pa se bo bojevna interpelacija socialistov proti pastirskemu pismu, ki so ga že prej izdali slovaški škofje, rešila s kompromisom: vlada bo podala izjavo, da bodo interpelanti z njo zadovoljni, obenem pa ne bodo nič dotaknjena katoliška načela in tudi državna suverenost ne bo nič trpela.
Pomislite, krščanski ljudje! To suverenost predstavlja predsednik republike Masaryk, ki je bil iz gimnazije izključen, ker ni hotel iti k spovedi in ker je ravnatelju očital nezna-čajnost, ko mu je ta ukazal: »Vi morate k spovedi! Tudi jaz ne verujem, toda sem uradnik in moram vršiti svojo dolžnost.«
Dijak je zmagal nad ravnateljem, 75-letni predsednik republike pa ne more zmagati nad — blatom enotne fronte.
Masarykova 75-letnica.
Gotovo je T. G. Masaryk eden izmed največjih mož sedanje dobe. Socialistom nam je lahko žal, da ga ne moremo šteti medse, ker je sovražil vse zunanje forme in je v socialističnih organizacijah videl le zunanjost. Vendar je pa večinoma hodil s socialisti in delal za socializem, in brez socialistov bi sploh ne bi postal poslanec, ti so ga volili. (Bil je že prej izvoljen na mladočeški program, pa je mandat odložil, ko je videl, kaj in ka-
ko.) V članku ^Sokolstvo in klerikalizem« je omenjeno, kako je že kot dijak spoštoval resnico in trpel zanjo. Vse življenje mu je bilo tako. Dolga leta ga niso hoteli imenovati za profesorja, ker so ga klerikalci na dunajskem dvoru črnili. Ko je prišel na praško univerzo, je pa kmalu postal tudi tarča »naprednjakov«, ne le klerikalcev. Zlasti so ga dolžili narodnega izdajstva, ker je bil brezpogojno za resnico, tudi takrat, kadar navidezno boli. Češki narod je hotel pokazati svetu svojo veliko kulturo z zlaganimi starimi dokumenti (v narod preveč zaljubljeni Hanka je ponaredil stare rokopise in jih »našel« ter kazal svetu, češ, poglejte, kdaj smo že mi Čehi bili kulturni!) Znanstveni svet je kmalu začel dvomiti in bas Masaryk je bil duševni vodja tistih maloštevilnih mož, ki so s trudom in težavo dokazali narodno tatvino med neprestanim streljanjem narodnjakov, da delajo to kot plačani veleizdajalci v korist sovražnih Nemcev, da blatijo češko domovino in narodnost, da naj vsaj molče, če ne morejo verovati itd. Nič ni pomagalo, da je Masaryk razlagal, kako da bi bilo za češki narod res sramotno, če bi mu morali nasprotniki (n. pr. baš sovražni Nemci) dokazati, da so rokopisi ponarejeni in da baš narodna čast zahteva, da Čehi sami odstranijo svoje napake. (Saj tudi naši »socialisti" ne verujejo, da moramo svoje napake sami odstraniti, ne pa čakati, da nam jih nasprotniki pod nos pomolijo...) Zlasti so Čehi sovražili Masa-ryka tudi zato, ker je nasprotoval dr-žavnopravnim zahtevam in dosledno povsod naglašal, da je prirodno pravo edino merodajno. Tudi njegovo versko stališče je bilo vsem v izpodtiko. Ma-saryk je namreč resničen kristjan, zato so ga sovražili pobožni klerikalci in nešteto pridig je bilo proti njegovemu ■ krivemu« nauku, enako so ga pa tudi sovražili brezverski in svobodomiselni Čehi, ki jim je Masarykova krščanska pravičnost branila komodno živeti na račun izkoriščanega ljudstva.
Ker je bil Masaryk neprenehoma zelo delaven, dosleden in požrtvovalen branitelj resnice in pravice, so se okoli njega zbirali zlasti pogumni mlajši ljudje. Vzgojil je zelo mnogo odličnih mož. Toda v življenju mu jih je malo ostalo zvestih, drugi so si izbrali ko-modnejšo pot do slave in blaga, nego, da bi živeli tako, kakor jim pravi vest. Zato je Masarykova stranka (realisti) le počasi napredovala, dasi je bil njen časopis »Čas« najboljši, čeprav majhen. Pred vojno ne bi bil nikdar nihče verjel, da bo Masaryk kdaj predsednik češke republike.
Masarvk je vzgojevatelj. Naslednik Husa in Komenskega. Globok mislec in strog izvrševalec spoznanih resnic. Zato njegovo mesto ni na predsedniškem prestolu, kjer mora biti nevtralen. Kot ministrski predsednik bi mnogo več pomagal narodu in človeštvu, istotako tudi, če bi bil ostal vse-učiliški profesor in opozicionalni poslanec. Tako bi se mu nikdar ne moglo zgoditi, da mora gledati tak moralni polom, kakor je popisan koncem članka »Sokolstvo in klerikalizem«. Če bi bil mlajši, bi najbrž ušel s predsedniškega stola in pomagal opoziciji razbi-
ti to žalostno koalicijo med lažjo in resnico.
Naš Cankar bi v takih razmerah vzkliknil: »Ni napačno biti predsednik, toda takim ljudem predsedovati, to ne gre! Pozdravljeni!«
Razno.
Občinske volitve v Trbovljah so m
nedoločen čas preložene. Baje, ker je v razpravi sprememba meje občane Trbovlje.
r »Internationale Iniormation« (J. J.) z dne 12. februarja prinaša sledečo zanimive podatke iz katoliške ivladjarske države, ki jo vladata katoličana Hcrthy in Bethlen: Koncem leta 1924. je bilo v madjarskih zaporil zaprtih še vedno 10.386 ljudi, večinoma radi političnih zločinov. L. 1914. je bilo na Madjarskem 12.000 kaznjencev; t&kratna ogrska država pa je imela 20 milijonov prebivalcev, sedanja komaj 8 milijonov! Te številke je objavila najprej »Nepezava , madjarski socialistični dnevnik, ki je bila zato zaplenjena. — K temu je dostavil neki naš sodrug izven Ljubljane tole: Na Madjarskem, kjer vladajo strayke božjih namestnikov«, se godi tako, da so ječe prenapolnjene in da socialistične liste konfiscirajo — pri nas se pa internacionalno priznana socialistična^ stranka v Ljubljani s klerikalci veže! *
r Friderik Kbert, predsednik nemške republike je 28. februarja t. 1. umrl. Zadnja leta pred vojno in med vojno je bil s Scheidemannom najvplivnejši voditelj nemških socialistov, po razkolu stranke pa večinskih socialistov, ki so bili za ministeriali-zem. Bil je prvi predsednik nemške republike in to je ostal do svoje smrti. Zadnjih par let je bil živ vzgled, kako se z ministerializmom morajo kršiti socialistična načela: Ebert je kot predsednik republike in formalno še vedno socialist, moral podpirati tudi naj-reakcionamejše zakone in odredbe nemških reakcionarnih vlad. Rojen je bil 1. 1871. Ni bil »študiran človek«, kakor pravimo, temveč si je svojo obširno izobrazbo pridobil sam, kajti po poklicu je bil izučen sedlar.
r Amerikanski delavski vohani. (1. 1.) Po amerikanskih delavskih listih smo posneli naslednje zanimive podatke o neki žalostni specialiteti amerikanskega gospodarskega in političnega življenja: o poklicnem vohunstvu. L. 1912. je začela njujorška revija >New Republic« priobčevati članke z naslovom »The Labor Spy< (Delavski špijon), ki sta jih pisala Sidney Howard in Robert W. Dum. Ti članki odkrivajo ves sistem industrijske špijonaže. Doslej obsegajo obsežno knjigo, nad 200 strani. — Naloga delavskih špijonov, ki jih zaposlujejo veleindustrijci v svojih obratih, je v glavnem: nadzorovanje delavcev,	korumpiranje	voditeljev
delavskih organizacij, izzivanje nasilja in štrajkov in zlom štrajkov itd. Tega »odličnega« posla so se polastili v zadnjem času veliki detektivski uradi, ker jim dobro nese. Podjetnike so znali tako preplašiti, da izdajajo velikanske vsote zato, da jih »čuvajo« špijoni. Delo. teh kreatur v
ameri kanskem delavskem življenju slika Upoton Sinclair (pisatelj romana »France Kremen«!) v svoji znameniti knjigi »100% c. Kako je obrt delavskih špijonov razširjena, o tem nam dajo nekaj pojma sledeče številke: trije naj večji amerikanski detektivski uradi v Buros, Thiel in Pin-kerton imajo zaposlenih 135.000 na-stavljencev v 100 cent. pisarnah in 10.000 kraj. podružnicah in s 65 milj. dularjev plače (okoli 400 milijonov Bin!) Cez 100.000 teh ljudi »deluje v industriji.« — Spomni se, sodrug, na načelo javnosti!
r Pivo se je zopet podražilo, pa ne malo. Pol litra bo veljalo v vrčku 4.25 Din, v steklenici pa 5.25 Din. Čaša pive (7i„ litra) bo veljala 3 Din, seveda s peno vred, piva še 3/i litra ne bo v njej. Iz istega vzroka je tudi pivo v steklenicah toliko dražje. Pivo je s tem doseglo cene dobrega vina, naše ljudstvo bo pa še nadalje pilo vino in pivo, kakor bo pač komandiralo grlo, svoje pameti ne bo poslušal nobeden.
izpraznitev Kolina v Nemčiji. Zahteva eksekutiva Londonske socialistične internacionale in Amsterdamska strokovna internacionala. Socialističnim strankam Anglije, Belgije, Francije in Nemčije sta internacionali naročili, da morajo z vso silo pritiskati na svoje vlade za hitro izpraznitev.
Namesto topov — poljedelski stroji. V Putilovskih tovarnah v Rusiji, kjer so prej izdelovali topove, izdelujejo zdaj traktorje, to so motorni vlačilci plugov. Kdaj bo pri nas tako?
Izvoz Rusije je v primeri z izvozom preteklega leta povečan za 8 milijonov rubljev. Glavni izvozni proizvodi so: jajca, maslo, les, kožuhovina, manganova ruda, petrolej in stranski proizvodi nafte.
Žensko gibanje v Rusiji. V Moskvi se je vršilo posvetovanje glede delovanja med kmeticami. Navzočih je bilo 54 delegacij iz poljedelskih gubernij. Poudarjena je bila potreba po obnovitvi goskodarstva in utrjevanju zveze s kmečkimi množicami. To pa, da more stranka doseči le s pomočjo živega sodelovanja delavke in kmetice. Voditeljica ženskega odseka pri osr. odboru R. K. S. Nikolajeva je svoje poročilo zaključila s sledečimi besedami: »Ženska ne sme samo znati delovati za sti-moglavljenje carizma, kapitalizma, ampak mora tudi umeti, kako se gradi in trjuje država.« — Kdaj bodo naše žene takb daleč mislilo? Danes še 99% žen ne ve, da smejo tudi same misliti, ne pa biti večne sužnje na vajetih mož. Da morajo žene tudi same delati za svojo osvoboditev tega se morebiti niti Va % jugoslovanskih žen ne zaveda.
Na Japonskem je 3,400.000 brezposelnih delavcev.
100.000 novih rekrutov bo baje tekom marca poklicanih. Gospoda zna — ravno marca, ko je zlasti na deželi vodno mnogo neobhodnega dela.
1. marca t. 1. zjutraj je bil v Zedinjenih državah potres, ki je trajal tri ure. Prizadeta so mesta: Newyork, Chicago, Boston, Philadelphija, Cleveland, Pitsburg, Baltimore in More-laud. Severna Amerika ne pomni od 1. 1755 tako močnega potresa.
Popravek. »Socialist« z dne 27. februarja 1925 je prinesel med pustnimi novicami pod Celje: »Dvoboj med pekovskim mojstrom Korenom in strokovnim tajnikom Leskoškem v Celju.« V dvoboju je bil Leskošek posut z moko, Koren z blatom. Naš poročevalec se je v tem falzificiranem dvoboju informiral na licu mesta ter ugotovil: da dne 24. februarja 1925 ni imel Leskošek nikakega dvoboja, ker se ne meša med pustne norce. Dvoboj je imel g. Koren in s. Matija Lah, pekovski pomočnik, pred 2 leti v Delavskem tajništvu. Leskošek je ta dvoboj za socialno pravičnost videl, vendar ni hotel dati našemu poročevalcu točnih informacij, ker je »Socialist« pisal, da strokovni tajnik ne sme napadati »Socialistove« ugledne sodruge.
Današnji številki prilagamo položnice vsem naročnikom »Napreja«. Vsak naročnik naj stori svojo dolžnost in naj poravna takoj naročnino do konca marca. Dolžniki naj pošljejo tudi primeren znesek na račun dolga. Naša uprava nima črnih fondov, niti
bančnih podpor, zato je dolžnost vseh naročnikov, da točno plačujejo svoj list, da bo tudi uprava zadostila vsem dolžnostim.
Si že pridobil še enega novega naročnika proletarskemu listu? Širi »naprej« in »Ljudski glas«! Vsak nov naročnik oslabi meč kapitalističnega tiska, zato čimveč nas bo, tem-prej bomo zmagali. Sodeluj, da beš zmage deležen tudi ti!
Ako piješ .BUDDHA čaj, vživaš že na zemlji raj!
Zedinjenje.
Na naš poziv v zadnji številki »Napreja«, naj sodrugi napišejo svoje mnenje o predlogu za zedinjenje, smo sprejeli doslej sledeče dopise:
Novi predlog za zedinjenje. Podpisani se izjavljam proti takšnemu zedinjenju. Socialist« ob času volilnega boja ni drugo pisal, ko same laži. Resnica in laž se ne moreta zediniti. Zedinjenje je mogoče samo v okvirju programa in pravilnika, za katerega so Svetek, Krušič in dr. sami glasovali, pa ne izvrševali. Kdor je za pošteno in resno socialistično delo, ta se bo takoj zedinil ter izvrševal svojo socialistično dolžnost in gledal, da jo bo ves pošteni proletariat tudi izvrševal. Da samo z denarjem ne gre je pokazala letošnja volilna borba. Pri volitvah 1. 1923. so dobili nekaj glasov s pomočjo komunistično orientiranega delavstva, v »Zvezi delovnega ljudstva«, letos pa na ta način, da so presleparili nekaj naših poštenih sedrugov, ker so se tem lagali, da dobijo čisto sigurno dva mandata. — Andrej Martinšek, Velenje.
Kočevje. Kakor je razvidno iz rezultata volitev, nima naš proletariat v narodni skupščini nobenega zastopnika. Po zaslugi gospodov okoli »Socialista«. 5. januarja je prišel Tomc iz Ljubljane sem, da bi dobil zaupnike, ki bi delali, oni bi pa želi. Najprej je obdelal Rebiča. Rebič je stavil pogoj: 1000 Din za stroške, pota in shode, denar mora dobiti do 9. januarja. 5. januarja zvečer smo se sestali v gostilni pri »Solncu« — 5 nas je bilo, nobeden pa ni bil pristaš »Socialista«. Med nami je bil tudi radikalec Bedina od bolniške blagajne. Tomc nam je razlagal volilno situacijo,, kako sijajna da je. Povedal je, da Relič sodeluje z njim, ni pa nič cmenil, pod katerim pogojem. Na vprašanje, kje dobijo denar za agitacijo, je povedal, da dobijo pri Ljudski tiskarni« tiskanje »Socialista' zastonj za 1 leto, da je dal Čohal 4GG0 Din za volilni sklad in da dobi tisti, ki pojde z njim, vse zastonj. Vpraševal je, kje naj bi bili shodi itd. 10. januarja je prišel Rebič k meni in mi je povedal, da mu je prinesel Svetek v petek (8. jan.) dopoldne 500 Din in kandidaturo za srez Kočevje in me vprašal, če prevzamem kandidaturo kot namestnik. To sem odklonil. Prosil me je, naj delujem zanj, kar sem odrekel. Kako se je odrezal, vidimo iz rezultata. Mogoče je bila kriva lista, ker je imela samo 5 mm širok rdeč rob, da vclilci niso videli njenega socializma. — Avgust Falkner.
Mežica. 1. marca je bila sklicana okrožna konferenca (SPJ) na Prevaljah, na katero so tudi nas povabili, namreč posameznike, kakor ss. Martina, Komarja in mene v svrho zedinjenja — sedaj po volitvah, ko so šli slavni korunovci isto pot kakor mi, da namreč niso dobili nobenega mandata. Pred volitvami so rekli, da se bomo po volitvah zedinili za enotne organizacije. To bi bilo najbrže tako: če bi korunovci dobiil 1, 2 ali celo 3 mandate, takrat bi jim zedinjenje nič več ne dišalo, oni bi rekli, da so stranka, katera ima poslance in bi se na nas sploh ne ozirali. Sedaj pa potrebujejo zedinjenja. Mi preprosti delavci pa pravimo: vsak naj se drži programa in pravilnika, katerega je sprejel z nami vred, pa smo takoj zedinjeni in enotno organizirani. Konferenc ne vpoštevamo, kajti na njih se re-ferira tako obširno in na dolgo, da mora preprost delavec s silo
verjeti referentu: to je kup blata, to dobro veš, da je blato, pa se boš vsega skupaj naveličal in boš pritrdil, da je blato mogoče kaka električna centrala. Kdor kaj malega zagreši, a ne po lastni krivdi, tega ste razkiicali za velikega izdajalca, to ste pokazali v mežiški dolini prav dobro, iivala lepa, s takimi ni zedinjenja in ga ne more biti, ki zlorabljajo vse za svoje namene in love kaline. Tega ne bomo nikdar pozabili! Zaupanja v vas, gg. okrog Kristana in Koruna, ni več. Ug. Uratnik, Svetki in Arh, v naših glavah se je začelo jasniti in tega vas je strah. Dobro se razumete na geslo demTagogije. Stranka okoli »Socialista« je sklicala 2. februarja volilni shod v Mežici in poslala Krušiča za referenta. Krušič pa tega dnp ni videl zboroval-nega prostora ter je v gostilni g. Vivo-ta pridno debatiral s 3 sodrugi iz Leš, ki so prišli z njim, o čem, tega ne vemo. To pa vemo, da smo čakali na njegov referat, a ga nismo mogli slišati, ker shod ni bil sklican v Vivotovi gostilni, temveč v dvorani Kons. društva za Slov. Pa so napisali v »Socialistu«, da se je zbralo 15 sodrugov ter so naredili konec. Ne vemo s kom ali v čem, morda sami s seboj, to bi bilo že mogoče. 133 radičevcev vam prepustimo rade volje. Svetek je na Holmcu trdil, da bo 8. februarja pokazal, kdo da je v Mežici močnejši — ali je morda mislil na radičevce? Dobro ste se potegnili za nos, čaka vas še veliko delo. Nekoč je bilo drugače, sedaj pa ne pojde več tako: delavec čita in misli, sodi in presodi. — Drugič več. Mežica, 2. marca 1925. — Franc Osojnik,
rudar.	^
* * *
Tone Kristan in dr. Korun sta imela za razbijanje naših organizacij v volilnem boju veliko denarja. Priredila sta 500 shodov in plačevala vse polno agitatorjev, ki so od osebe do osebe trosili laži, da so vse naše organizacije sklenile z njima sporazum in da je zato popolnoma gotovo, da bosta na njihovi listi izvoljena vsaj dva poslanca (dr. Korun prav gotovo, Čobal najbrž tudi, gotovo pa na Štajerskem še eden, bodisi celjski Koren ali pa Koc-mhrjevec Petejan, ali pa oba, torej skupno morebiti kar 4!). Izdajala sta . Socialista« za volitve po dvakrat na teden in izdala vse polno različnih letakov in poplavila z njimi vso Slovenijo. Lagala sta v tem tisku zlasti to, da je boj med SPJ (Korunovci) in SSJ (Naprejevci) že končan, ker so se naše organizacije po ogromni večini združile s SPJ in zahtevala na Štajerskem Koruna, na Kranjskem pa Čohala za nosilca liste. S to lažjo sta n. pr. v Črni speljala delavce na led, da so šli rajši v »veliko? stranko, da bi dobili »vsaj dva: poslanca, ki jim bosta s pomočjo žandarmov poiskala tatove tiskarn, na to so pa popolnoma pozabili, da so dobre organizacije boljše nego nezvesti poslanci.
Zdaj po volitvah imata še vedno veliko denarja. Povsod prirejata »okrožne konference« in vabita nanje vse svoje in nasprotne zaupnike, da jim bosta odkritosrčno« pojasnila položaj. Tam sta pripravljena pokazati svoje »organizacije« in »vzorni red« ter »točne račune . , javno v tisku pa tega zato ne marata, da ne bi nasprotniki zvedeli. Le za organizacijsko javnost sta, pravita, na svoje organizacijske konference pa vabita vsakega, kdor hoče priti, tudi nasprotniške zaupnike. Tam se nič ne bojita, da bodo nasprotniki zvedeli.
Glavni namen teh konferenc je zedinjenje z Naprejevci, pravijo. Meni ne gre v glavo, čemu bi bilo to zedinjenje potrebno, ko se je že pred "volitvami »ogromna večina naših organizacij z njimi združila. Morebiti so se na letakih motili? Ker pravijo, da so zavedni, so se morebiti zavedno motili, po domače rečeno lagali.
Pa, ker se že hočejo zediniti z nami, ki smo neumni in ki nas nič ni, moramo to željo po zedinjenju pozdraviti in jim pomagati, da najdejo pravo pot k nam.
Jaz svetujem, naj nam pomagajo najti tatove tiskam, da bomo lahko izdajali dnevnik, pa bomo s pomočjo tega dnevnika kmalu zedinjeni. Sicer zdaj, ko Korun in Čobal nista poslanca, ne bosta mogla prevzeti vlade in
poiskati tiste tatove s pomočjo žandar-jev. Pa morebiti jih brez žandarjev še lažje pokažeta ... Na začetku pa, ko sem pisal o denarju, ki ga tam ne manjka, sem mislil, naj bi objavil »Socialist« vso volilno borbo z vsemi letaki itd. in zlasti tudi sklep našega kongresa, ki ga Korunovi backi še vedno ne poznajo. S tem delom bi si pridobil Socialist« veliko zaslugo za zedinjenje, kajti resnica združuje tudi če je neprijetna. Pred volitvami so nam laži vaših letakov zelo škodovale, zdaj pa, če jih objavite, ne bodo več laži, ampak resnica o tem, kako ste lagali.
I OBleke
IR, na KB ROKE
0 71» MESTNI TRG 5 «iJERNATOVIČ.
Iz stranke
Okrožna konferenca SSJ in KDZ za brežiško okrožje se bo vršila v nedeljo 15. marca ob 10. uri pri Petri-šiču v Brežicah (na kolodvoru). — Dnevni red zelo važen, zato je dolžnost vsakega resnega zaupnika, da se zbora sigurno udeleži. Razpravljali bomo tudi o agrarni reformi.
Velenje. Občni zbor naše krajevne politične organizacije SSJ se je vršil v nedeljo 1. marca in je bil po-voljno obiskan. Odbor je podal letno poročilo in dobil zaupnico. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Andrej Martinšek, Jože Koželj, Franc Znoj, Rudolf Spendel, Franc Vede, Rafael Kolar, Anton Stropnik I., Anton Hercog, Ivan Florjan, Franc Obu, Jaka Mežnar in Ivan Kocjan. Novi odbor je obljubil, da bo zvesto deloval v smislu socialističnega programa. Mnogo se je tudi govorilo o naših arcisocialistih«, ki tako silno organizirajo, da se kmalu ne bodo več steli in bahali s svojo internacionalo.
Celje. Tukajšnja krajevna politična organizacija SSJ sklicuje svoj občni zbor za nedeljo 8. marca t. 1. dopoldne pri Kroni« v Celju. — Dolžnost vsakega zavednega člana je, da se obč. zbora sigurno udeleži. Odbor.
Jesenice. Občni zbor tukajšnje krajevne organizacije se bo vršil v nedeljo dne 8. marca popoldne ob 2. uri pri s. Petru Hafnerju na Javorniku. Dnevni red običajen. Sodrugi, udeležite se občnega zbora polnoštevilno. — Anton Thalar, t. č. tajnik.
VOLILNI SKLAD.
Zadnji izkaz 21. februarja t. 1. Din 1748.75. Joško Kogoj, Gorje vol. blok 466 Din 32, Ivan Bizjak, Krško Din 10, Filip Grabner, Črna, zb. vol blok Din 216, Filip Grabner, Črna Din 10, Fr. Južina, Zg. šiška, vol bi. 440 Din 50, M. Vermcčnik, vol. bi. št. 241 Din 12, Ivan Čeršak, vol. bi. št. 240 Din 12, Jcs. Resnik, vol. bi. št. 239 Din 12, Blok št. 402 Din 10, Blok št. 403 Din 10, Mežica, zbirka na blok št.... Din .40.
TISKOVNI SKLAD.
Zadnji izkaz 17. januarja 1925 Din 32.717-98. F. Langhof, Vrhnika, zbirka Din 13, R. Kisovec, Ljubljana Din 20, Milan Vičič, Ljubljana Din 69, Avgust Kregar, Moste Din 19.50, F. Ferjančič, Dravlje Din 10, J. Prašnikar, Ljubljana Din 4.80, Jos. Pastorek, Ljubljana Din 3.90,, Ivan Grabner, Črna Din 10, Josip Moretti, Jesenice Din 19, Amalija Zamperlova, Radovljica Din 5, Črna, popust pri prod. »N/ Din 7.50, Josip Moretti, Jesenice Din 19. Skupaj Din 32.918-68.
Zavarovanci
v smislu objave v »Socialističnemu koledarju« za 1. 1925: 241. Iz Celja: Ivan Žitko, (74), Sl. Lg. Din 750.—. 242. Franc Erjavec, (67), N. Din 1000.-, 243. Ivan Vrečar, (86), Sl. N. Din 1250.—, 244. Franc Weisbacher, (88), Sl. N. Din 1250.—, 245. Stefan Lah, (93), Sl. N. Din 1259.—, 246. Lovrenc Trobentar, viničar, (90), Rrestrnica, Lg. Din 500.—, 247. Jurij Horičko, (63), zid. polir, Rrestrnica Din 250.—, 248. Jakob Krois, (82), Rožboh Din 250.-, 249. Joško Kogoj, (902), mit. pom.. Gorje, Sl. N. Din 1250.-,, 250. Simon špro-
gar, (83), železničar, Blanca, N. Din 1000.—.
Popravek: V zadnjem »Napreju« (št. 9) je v izkazu zavarovancev izpuščena št. 214 Martin Nabernik, (80), rudar v Mežici, Sl. Lg. Din 750.— in št. 234. Ivan Bizjak, (93), čevljar, Krško, Sl. N. Din 1250.—. Št. 213 se glasi pravilno: Jože Perovec, (89), rudar, Sl. N. Din 1270 (ne pa Sl. Lg. Din 750.—.
Odmev iz volim
Sedaj po volitvah, je poleg tega, da trezno premotrivamo uspehe, tudi zanimivo, spomniti se najinarkantnej-ših dogodkov v volilnem boju. Praske z našimi strankarskimi antipodi niti ne omenjamo. Nas zanima obnašanje naših paralelistov.
Zelo karakterističen volilni boj med nami in »edinozveličavno« Korunovo partijo se je odigral seveda v sajastih dolinah Trbovelj in Hrastnika. V »Delavskem domu« v Hrastniku, dne 5. februarja je dr. Korun, predno je pričel s svojim volilnim govorom, smatral za potrebno podati izjavo, da ni res, da je bil on zastopnik Trboveljske premogokopne družbe, ali pa hrastniške Abelove steklarne. Kako stoje odnošaji s tvrdko Glanz-mann & Comp v Tržiču, tega pa ni omenil. Tudi ni pojasnil, na kakšen način se je svojčas v njegovi advokatski pisarni vršil občni zbor delniške družbe, ki lasti kemično tovarno v Hrastniku. Nadalje je dr. Korun trdil, da nimajo oni nobenih zvez z A. Kristanom. Ni hotel pa pojasniti, na kakšen način da je dobil »Socialist v Blasnikovi tiskarni 100.000 Din podpore. Za dr. Koruna zelo karakteristična je bila na tistem shodu trditev, da imajo v centralnemu odboru »Svo-bode večino »Bemotovci«, ki dopuščajo, da urejuje list »Svobodo« Kristanov sin Cvetko. Res je pa, da poleg Cvetka Kristana urejuje list tudi strokovničar Rejc, na katerega ima potom Strokovne komisije dr. Korun lahko precej vpliva in pa član Korunove partije Golouh. S posebno vnemo je Korun naglašal na istem shodu v Hrastniku, da je dobil svojčas na celjskem kongresu takrat še enotne SSJ zaupnico za svoje parlamentarno delo. Menimo, da je dr. Koruna naj-brže pekla vest radi tega, ker je kmalu nato hitel ustanavljati svojo partijo. Če bi bili takrat delegati v Celju predvidevali, bi bil Korun gotovo dobil zaupnico, ki se ji pravi včasih brca. (Op. ur. Kar se tiče politike, je tudi res dobil brco, kajti on je bil vodja opozicije, ki je dobila le 4 glasove, Korun, Uratnik, Čobal in Klenovšek). Po referatu dr. Koruna, ki je bil večkrat prekinjen, je spregovoril sodr. Pastorek, katerega izvajanja so bila vzeta z odobravanjem na znanje. Po njem se je oglasil k besedi Krušič, ki je pa moral hitro končati, ker ni imel kmalu nobenega več v dvorani, da bi mu svoj miserere« pripovedoval. Ta shod je torej Koruna in Kru-šiča poučil, da delavci niso še taki kameleoni ko pa različni voditelji. Delavci so na tem shodu imeli priliko slišati oba zvona in so zadovoljni odhajali. Nezadovoljna je bila le debela proletarska gostilničarka, češ, da se le razbija. Ona že ve, zakaj se jezi.
Še isti dan je bil shod tudi v spodnjem delu Hrastnika v natlačeno polni sobi gostilne pri kolodvoru. Lepo je vplivala pred začetkom zborovanja . delavska pesem, ki so jo zapeli proletarci, svobodaši iz Hrastnika. Nato je dr. Korun ponovil svoj referat, ki ga ni maralo biti konec do tik preti odhodom vlaka. Ker so pa delavci hoteli slišati še drugo plat zvona v navzočnosti Koruna, je ta pač moral končati. Pri tem je pa še kar na hitro pojasnil, da če hoče imeti »Naprej« proste vozovnice, kakor jih ima »Socialist«, naj se s. Bemot tudi pelje po nje v Beograd, tako kakor je on za Socialistove« proste vozovnice moral tudi storiti. Ni pa pojasnil, na kakšen način imajo pri »Socialistu« več prostih vozovnic, kakor jih na tednik v smislu odredbe pripade. Najbrže pomaga tudi tu včasih kakšna protekci-ja. Po referatu dr. Koruna je govoril sodr. Pastorek, ki se je kot proletarec žrtvoval hrastniškim proletarcem in ostal ponoči v Hrastniku. Ni je popihal, kakor Korun. Po referatu sodr. Pastorka so se javili k besedi še dru-ffi delavci, da povedo svoje težnje in
se je tako zaključil za socialistično resnico uspeli shod.
Drugače je pa bilo v Trbovljah dne 6. februarja. Shodu dr. Koruna v precej obiskani dvorani Del. doma je predsedoval znani Klenovšek, ki je takoj pri otvoritvi naznanil, da dobi vsak besedo izven »Naprejeve« skupine, ker so že ti svoj shod imeli. Zoper tako infamni način javnega shoda je navzoči sodr. Pastorek živahno protestiral. Ker pa Korun dobro ve, na kako slabih nogah.stoji njegov renome v Trbovljah se je skušal tudi na drugo plat zasigurati s tem, da je Klenovšek obljubil besedo neodvisnežem, v upanju najbrže, da se tisti skupini v Trbovljah prikupijo. Ko je pa po končanem referatu dr. Koruna Klenovšek vprašal, kdo želi besedo, se je pokazalo, da neodvisneži ne marajo milaščine od strani oportunista Koruna, ker se ni nihče oglasil k besedi, javil se je sodr. Pastorek, kateremu pa je bila beseda odrečena, kljub temu, da so delavci zahtevali, naj govori. Pa Klernenšek je hitel, da na neslavni konec hitro zaključi shod. Ob zaključitvi je sodr. Pastrorek v kratkem pojasnil, da je slab socializem tisti, ki niti socialistom ne mara dati besede na javnem zborovanju in to le radi tega, ker imajo korunovci maslo na glavi, ker se boje javnosti in ker ne prenesejo tega, da bi pogledali resnici naravnost v obraz. Tako se je zbal advokat preprostega delavca. Značilno pa je za Koruna in njegove priganjače to, da nam na javnem shodu niso dali besede, po shodu so pa naše člane po strani vabili na nekak sestanek. Pa naši delavci v Trbovljah so se že »nekaj naučili« in so kratko prezirali korunovsko vabilo na sestanek tako, kakor so prezirali korunovsko miloščine neodvisneži na shodu. Nepobitno dejstvo torej je, da se tudi v saiasti trboveljski dolini jasni in da tudi tam brez nekega obračuna prej ali slei ne bo mogel vsak spletkar prihajati loviti kaline — tik' pred volitvami. Kje pa je bil prej ves čas g. dr. Korun? — Delavec.
Dopisi.
Iz Škofje vasi. Tu je bila 22. februarja 1925 občinska seja. Na dnevnem redu je bila med drugim tudi določitev občinskega tajnika. Med drugimi reflektanti je bil tudi s. Lešnik, ki je 1. 1921 službo izgubil zato, ker se je odločno potegnil za učitelja Petroviča, ki je bil sicer demokrat, a po nedolžnem preganjan. Tedanji župan je radi tega Lešnika iz službe odslovil. S tem, da je Lešnik službo izgubil so dobili klerikalci silen razmah v občini Škofjavas, ki ga je prej edino Lešnik s svojo pravičnostjo zadrževal. Ni čuda, če se potem ves srd tukajšnjih klerikalcev obrača proti Lešniku, katerega se bolj bojijo ko hudič križa.
Tako so se tudi dne 22. februarja t. 1. na vso moč uprli zoper to, da bi Lešnik postal tajnik in da bi se mu vsaj malo popravila krivica, ki se mu je prizadela 1. Ib21. Natanko danes ne bomo opisovali posameznih klerikalcev, le toliko povemo onemu, ki je najbolj kričal zoper Lešnika, da če bi bili mi blebetavi, bi on sfrčal kakor muha z dveh važnih mest, ki jih danes zaseda. Pa še kaj hujšega bi lahke bilo. S. Lešnika so občani spoštovali, ker je bil vedno pravičen in je brez ozira na prepričanje vsakegmu dobro storil, če je le mogel. Tudi v času vojne, ko so ravno nekateri tukajšnji klerikalci odirali ljudi, in ko so bili bolj avstrijski kot vlada sama, si je s. Lešnik na vso moč prizadeval braniti ljudi pred različnimi težkočami, tako, da so ljudje splošno govorili, da kjer Lešnik in stari Pušn rekvirirata, tam ni treba jokati. To pove dovolj. Tukajšnji klerikalci kaj takega niso zmožni, ker uboge ljudi bolj črtijo kot vsak greh. Klerikalci bi radi iz škofje-vaške občine naredili klerikalno domeno. Oni zahtevajo organista za tajnika, tako, da je vse v njihovih rokah, čeprav drugi tudi davke plačujemo. Ko so se uprli temu, da bi bil s. Lešnik tajnik, je Lešnik predlagal invalida Karla Somerja za tajnika. Temu se je pa na vso moč uprl Runtolšek (V. Somer) njegov lastni stric, češ, organist iz Vojnika naj bo tajnik. Seja se je čisto razbila, ker se je nam odreklo na ta način vsako zastopstvo v občinskem.uradu, ki ga hočejo klerikalci imeti popolnoma za sebe. O priliki bomo tudi povedali, kdo je določen za popisovanje živine in zakaj je dotičnik na tem mestu. Neki Dremelj se je usa-jal nad Lešnikom, češ ti si kriv, da se okolica Vojnik ni cepila. Ali Lešnik ni kriv tega, pač pa nerodno začeto dele in klerikalci sami, ki so mislili s tem tudi v Vojniku zagospodariti. Saj je vsakemu znano, da so vojniški Nemci vsaj toliko če ne bolj lojalni napram državi,/kakor naši klerikalci. Če bodo klerikalci tako postopali proti naprednjakom, da bodo odrekali vsako zastopstvo v občinskem uradu, potem ne bo čudno, če pride v Škofjo vas od vlade postavljeni gerent. Za ta blagor pa se naj klerikalni volilci svojim izvoljencem zahvalijo, občina bo s tem obremenjena in klerikalci bodo temu krivi. Mnogo je gnilega v Škofji vasi. Mnogo, mnogo bomo še razkrili grdega na tukajšnem klerikalnem zeljni-ku. Marsikaj vemo!
Zgornja šiška. (Zakasnelo.) Dopisni urad naših takozvanih »demokratov ga res lomi. Z prav tihotapsko previdnostjo so skrpucali zopet neko čvekanje v Jutru izognivši se jasnega in stvarnega odgovora na aktualna vprašanja, ki jih je bil naslovil Kmetijski list nanje. Ej g. demo-kratje ni prav,* da rečete na laži ne odgovarjamo če niste dokazali, da je trditev laž. Pa to nas nič ne briga,
kakšna je vaša vest v tem pogledu, briga nas le to to, kar se tiče delavstva in na to tudi odgovarjamo. Kaj se pa zaletavate’v delavstvo? Ako se ljubi samostojnežem vleči vas iz po-zabljenosti, odgovorite jim, kar so vas vprašali! Kje ste pa citali, da bi kak delavec napadal g. Iv. Zakotnika kot osebo? Zakaj pa nosite njegovo ime vedno po časopisih? Poštenega moža vendar ni treba zagovarjati. Povejte rajši ljudem kaj hočete v občini narediti, da bo res v dobrobit občanov, da vas bomo lahko cenili. Ako pa delavstvo ni zadovoljno s takim županom, k v 20 letnem županovanju ni mogel ali maral preskrbeti za drugo, kot za mrliče, nam pa vendar ne smete v zlo šteti, če si želimo tak odbor in takega župana, ki bo imel tudi za žive kaj prikladnega v svojem delavnem programu. Sicer pa Vas nismo prav nič vprašali za vaše mnenje, delavci si bomo že sami uredili odnošaje v občinski politiki. Časopisni boj in obrekovanje pa prepuščamo dragevolje vam. Prostor v delavskem listu je drag, to vemo mi, ki ga plačujemo in ker nimamo na razpolago fondov in bank, zato ga pa uporabljamo za koristnejše razprave brez poseganja v osebne zadeve, čeprav imamo gradiva več kot preveč. Marsikomu bi se maslo stopilo, če bi prišli vaši pristaši na selnce. Zatorej vas gg. demokratje (mislite namreč, da ste to) z g. županom na čelu prosimo, da se izrazite točneje, kje, kdaj in kakšen nepošten račun nam je bivši župan prekrižal? Ako to dokažete, bo to častno za vas in sramota za nas, ako pa nam ne dokažete, ne bo nas prav nič sram, in kdli-kor vas poznamo — vas tudi ne. Za tiste odbornike, ki so k nam presedlali, za te pa mi delavci nikakor ne jamčimo. Torej še enkrat z imeni na dan! Ljudje, ki imajo nepoštene račune, v občino ne spadajo, pa če so to rdeči, zeleni ali beli. To bo boljša reklama za vas ko pa nizkotno sumničenje. Mi bomo bolj jasno govorili iz oči v oči, ko bo čas za to, kaj ni bilo prav in kaj bi lahko bilo prav z ozirom na delavstvo. Do tedaj pa le še poslušajte, kaj vrabci čivkajo, delavstvo vas pri tem poslu ne bo motile. Samo nekaj vas še prosimo, (če je dovoljeno?) Ker se že znate tako moj-stersko pritoževati, da se kmalu pritožite (saj vas menda dobro poznajo) na merodajnih mestih, zakaj županske volitve še niso razpisane? Državljani No. 2. tudi ljubijo red in spoštujejo zakone. In še nekaj, prosimo vas, da objavite koliko stane občino od vas zaželjeno gerentstvo. To bi radi vedeli za to, da bomo lahko našega bodočega župana poučili, naj ne poskuša v bodoče vpeljati nepotrebni luksus, na škodo občine. Na cestno razsvetljavo in na ureditev in nasipanje pešpotov pa gg. demokratje kar tako ne boste pozabili, ker vemo, da ste veliki »prijatelji delavstva-trpina, zato vas niti
Citajte INaprej!
n
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in rujnvega platna, sifona, kraval, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
Ha veliki! Na
IkUM TAKO TEČETE,
KO DOBITE VEflDAR
ZLATOROG MILO
V VSAKI TRGOVINI!
na to ne spomnimo. Parobrodna plovba po naših cestah je za večje praznike za enkrat tudi še nepotrebna. Za šolsko vprašanje se ne brigate, saj veste, da leži boljša bodočnost v izobrazbi in da črpa vsakdo več modrosti v šoli, kot pa v »Jutru« ... Bojimo se le, ker ste prijatelji pregovorov, da si ne boste osvojili tudi nek švabski pregovor, ki pravi: »Spuck in die Hand und sch ... auf Arbeit.« — Dano v generalnem stanu. Frajtar t. č. adjutant.
Globoko pri Brežicah. Lažisociali-stično glasilo po imenu »Socialist« me
v svoji 6. številki pod naslovom »Sveti Peter pod gorami« nesramno laž-njivo napada. Lahko bi imenoval ime pisca zgoraj omenjenega članka, pa se mi zdi škoda papirja in prostora. Pač pa ga bom imenoval v drugem bolj važnem slučaju, ki bo zgodovinskega pomena v proletarskem gibanju. — Da je vsebina tistega dopisa zlagana je potrdil pisec sam, ker se ni upal podpisati svoje ime, temveč se je po kapitalistični morali skril za hrbet odgovornega urednika. To laž pa potrjuje tudi izid volitev v Sv. Petru pod Gorami, kjer je dobila naša skrinjica
vse glasove organiziranih članov, 10. pa niti erifega. Glede venmetanja moje osebe na klerikalnem shodu dne 4. marca 1923, kar je poročal tamošnji katehet Krušič, Kristusov namestnik, bom natančno poročal, ko bo razsodba pravomočna. — Martin Umek.
Lastnik: »Sloga«, r. >. a o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: ZTonimir Bernot (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne >Merkur« v Ljubljani. G. III. 1925 — 2600.
I
Delavci!
Kdor inserira v drugih listih, v „Napreju“ pa rie, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je kakšno
insemlno politiko
delajo trgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje!
I
A Vi
gospod ?
mar nečete končno skrbeti, da ne postanete plešasti? In kot nežen soprog in oče nekaj storiti za pravilno nego las Vaše soproge in otrok? Poizkusite torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA - POMADO ZA LASE, prizkušeno sredstvo za nego las, katero odstrani prhlaj in zabrani prerano izpadanje in osivelost las>, stori lase voljne in lesketajoče tako, da se morejo česati lepe frizure.
ZA POIZKUS 2 lončka z zavojnino in poštnino 36 dinarjev, toda le tedaj, ako se denar pošlje vnaprej. Po povzetju stane 10 dinarjev več, torej 46 dinarjev. Naročila naslovili na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stuhici Donji, Elsa trg 252, Hrvatska.
ELSA-ŠPIRIT ZA LASE krepi lasišče. ELSA-KATRANOVO MILO jel izvrstno za pranje las. ELSA-MILO ZA BRITJE nudi pri britju j največjo ugodnost. ELSA-VODA ZA ZOBE stori zobe bele kot biser.
18 let priznane
kapsule „LARUCIN“
zdravijo najsigurnejše gnojno kapavico (iriper) in bolezni mokril. Škatlja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM. SUBOTICA.
Najboljši šivalni stroj
fe edino le
Pouk v vezenju brezplačno.
Večletna garancija.
Delavnica na razpolago
Josip Peteline, Ljubljana
Grietzner in
Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
(blizu Prešernovega spomenika)
Ni Vam več potrebno
godrnjati radi draginje, ker sedaj lahko dobite vse vrste blaga za obleke in perilo pri tvrdki
I. N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR,
ALEKSANDROVA CESTA 13 po zelo znižani ceni
na pr. sukno po 60'—, 70—, 90—, 100 — Din itd., platno po Din. 11'—, 14‘—, 16’—, 20’— itd., izgotovljene srajce Din. 44'—, 50'—, 56‘— itd., spodnje Hace po Din’ 32’—, 34*—, 40'— itd., Izgotovljene obleke, in drugo za vsako ceno. Železničarji dobijo blago tudi na obroke.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ...	. velikosti po 'najnižji ceni. ========
BOE
v dolžini 2 do S m
.m1-*" TTT	-	iPvf
Mil 1UIKID IH »H
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii «• *• 1 °-z- iiiiiiiiHmiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
V LJUBLJANI, IGRIŠKA ULICA. ŠT. 6
naznanja p. n. občinstvu, šolskim vodstvom, denarnim zavodom, trgovcem in induslrijcem, da je
o tvorila lastno delavnico
▼ kateri Izvršuje vsa v knjlgoveSko stroko spadajoča dela, In sicer vezavo vsakovrstnih knjig, trgovskih in navadnih, Tzorčnih kart za trgovine, blokov, kartonov (ikatel), zvezkov itd. Izvršuje tudi vsa galanterijska dela. Za vsa dela, od navadnih do najfinejših, zagotavlja najskrbnejšo, najtočnejšo in najsolidnejšo izvršitev po najnižjih cenah.
V,
20 m močnega o-f ir ja Din 240’—, 20 m trpežnega oksforfa Din 290’—, 20 m močne modrovine (druk)	Din 290'—, 20	m krasnega kambrika za
otročje	in ženske obleke	Din 240'—, 10 m hlačevine
ii> i thimtt	dvojno	široke (cajga) za	moške obleke Din 350'—,
20 m	belega platna	Din 230’—, 20 m	sirovega platna Din 180’—
razpošilja
veletrgovina R. Stermecki, ceite st 23
Iiustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in ra/,ne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Trgovci en gros cene.
Društvom in zasebnikom
prevaja in prepisuje spise ..Posredovalec" Sv. Petra cesta 23.
Pošljite naročnino I
priporočamo
našo pravo domačo
KOLINSKO
cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
NASI IZDELKI:
Dvojnisladna ržena	ŽIKA
v rdečih zavitkih, Dvojnosladna Jefrnenova
v modrih zavitkih, Slajena ječmenova	ŽIKA
v zelenih zavitkih Zahtevajte le Žikol
UČITELJSKA TISKARNA.
■m———■iniim—iiwnnB>iiiw—
Ljubljana — Frančiškanska ulica Štev. 6
registrovana zadruga k omejeno zavezo.
Tiskovine
za Sole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje Časopisov, knjig; brošur itd.
STEREOTIPI J A	LITOGRAFIJA
• ostanejo vedno darila iz zlata in sre-
Trajne vrednosti
bra, ker obdrže še po proleku mnogih let svojo prvotno vrednost. Ure, verižice, prstani, zapestnice kakor tudi vsakovrstna zlatnina in srebrnina, nakit in predmeti za dnevno uporabo, v najlepši in najboljši kakovosti dobi se dobro in poceni pri tvrd ki Suttner —
Zahtevajte divno ilusirirani cenik, za katerega je treba poslati samo 2 dinarja na:
Odpošiljalnico ur H. Suttner
Ljubljana štev. 990 (Sloveoija.)
Za udobnost odjemalcev se morejo nadopolnltev paketa primotati tudi dobra in fina Elsa-mlla lepote in drugi kosme* ttčni preparati lekarnarji Fellerja.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Ustanovljena lOOO.
Ljubljana, Dunajska c. (v lastni hiši)
PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj. Gorica, Kranj, Maribor, MetkovIC, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. AGENCIJA.: Logatec.
Poštni {ek. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261,413,502. 503, 504.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela.
ii]!!!::::;:;;!i!i!!iiiii!ii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiii!iiiiiifl