MWIMi/M: http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 893 ČETRTEK, 13.JANUAR 2011 / ŠTEVILKA 893, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR lc piše v angleščini. tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola WWW.NAKUPI.NET 0 BANKA KOPER komunala izola -isola Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba PONEDELJEK - PETEK: 8.00 - 17.00 V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 SOBOTA: 8.00 - 12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA - TEL.: 041/ 650 882 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO , . (24 UR) tel: 041/ 650 375 Pogrebna služba \I\\iDR\C 2 Četrtek, 13. januar 2011, št. 893 Dogajalnik----------------------------------------------------------------- Brez Izole bi bilo dolgčas Zadnjih teden dni smo Izolo spet spravili na prve strani časopisov in v vrh radijskih in televizijskih poročil. Kdo bi si mislil, da je le sedem dni od objave novice, da je izolski Zdravstveni dom iz svojega računa “posodil” lihtenštajn-sko slovenskemu gradbenemu podjetju Mabra 150 tisoč Burov “javnih sredstev”. Vest je zaokrožila po medijih, pa ne toliko zaradi same finančne transakcije, ki pri podobnih zavodih menda ni nič posebno novega, pač pa zaradi akterjev te transakcije. Najprej je tu v.d. direktorica Zdravstvenega doma, Gordana Živčec Kalan, ki je tako ali tako že nekaj let na očeh javnosti. Potem je tu gradbeno podjetje Mabra, ki je že itak povezano z Zdravniško zbornico in ZZZS, povrhu vsega pa še izbrano za investitorja podzemne garaže za pošto. Seveda je vstopil tudi tretji igralec in sicer nekdanji župan Tomislav Klokočovnik, ki je, tudi s podporo Kalanove, ki jo je sicer pripeljal za vodenje izolskega Zdravstvenega doma, kot članice komisije, dobil koncesijo za približno 150 operacij. V to mrežo se je nato ujel še bivši minister Miklavčič, ki je tik pred odhodom podpisal koncesijo za dr. Klokočovnika, ki jo je sedanji minister še bistveno razširil. Nato so se v dogajanje vključili lokalni dejavniki. Župan Igor Kolenc je sicer obžaloval, da se mora ukvarjati s temi stvarmi, vendar je svet zavoda in nadzorni odbor občine pozval naj pregledata to finančno transakcijo in sprejmeta ustrezne ukrepe. Skoraj istočasno se je zadeve lotilo še Računsko sodišče in protikorupcijska komisija. Skratka, Izolski zdravstveni dom je postal prioriteta slovenske države in njenih organov. Osrednji televizijski dnevnik je namreč vest o izolskem Zdravstvenem domu uvrstil celo pred informacijo o klavzuri vladajoče koalicije. Potem se je na pročelju Zdravstvenega doma pojavil napis, ki je v.d. direktorico pošiljal domov. Delavci Komunale so napis odstranili, župan pa je, v sporočilu za javnost, ostro obsodil neodgovorna dejanja neznanih storilcev. Javnost je pozval k strpnosti, obenem pa poudaril, da formalni postopki preverjanja morebitnih nepravilnosti že tečejo. V ponedeljek popoldne je na svoji drugi redni seji tematiko obravnaval Nadzorni odbor Občine Izola, včeraj, v sredo, 12. januarja 2011, pa je bila problematika tudi na dnevnem redu druge redne seje Sveta zavoda Zdravstvenega doma. O seji pišemo na četrti strani. Poleg omenjenih ukrepov so postopke za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti sprožili tudi na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Kriminalisti dvakrat Kriminalisti SKP PD Koper so na podlagi poročanja medijev zaznali sum, da je bilo v javnem zavodu s sedežem v Izoli storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Zato so 10. januarja pisno zaprosili ta javni zavod za odstop poslovne in knjigovodske dokumentacije. Navedeni način je običajen način zbiranja obvestil in dokazov, ki ga omogoča ZKP, za izvedbo tega pooblastila pa so bili izpolnjeni tudi vsi zakonski pogoji. Odgovorna oseba, v.d. Zivčec Kalanova, je dovolila vpogled a odklonila izročitev dokumentacije, nakar so kriminalisti pridobili odredbo Okrožnega sodišča Koper, za katero ZKP določa strožje pogoje. Na podlagi izdane odredbe sodišča so kriminalisti dne 11. 1. 2011 opravili hišno preiskavo poslovnih prostorov zavoda in zasegli iskano dokumentacijo. Šele po pregledu zasežene dokumentacije in z zbiranjem dodatnih obvestil bo mogoče potrditi ali ovreči sum storitve kaznivega dejanja, so še zapisali. Mabra je vrnila denar V nadaljevanju smo izvedeli, da Zdravstveni dom dejansko ni posodil denarja ampak je zastavil depozit, drugače rečeno, postal neke vrste garant za najem Ma-brinega kredita. A Računsko sodišče je tudi pri ocenjevanju tega ravnanja zelo kritično, njihovo mnenje pa so dobili tudi člani sveta zavoda ZD Izola. Medtem je Kalanova Mabri postavila 48-urni rok za vračilo denarja, ki se je iztekel prav tako včeraj. Po informacijah iz Zdravstvenega doma je Mabra denar tudi vrnila, vendar brez obresti, saj jih v Zdravstvenem domu še niso izračunali. Hkrati pa so se po Izoli pojavili letaki oziroma pamfleti, ki pozivajo k zamenjavi Kalanove, hkrati pa hvalijo prejšnjega direktorja ZD, Evgenija Komljanca. Prav nekdanji direktor je eden od prijavljenih na razpis in nekateri mu pripusujejo lepe možnosti za veliki “come back”, ur MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Delamaris pred gradbenim dovoljenjem Decembra 2010 je podjetje Projekta inženiring s Ptuja, projektant gradnje novega Objekta za predelavo rib in proizvodnjo ribjih izdelkov na Kalu, vodstvu Pivke in Delamarisa predstavilo idejni osnutek projekta za gradnjo objekta. Na podlagi slednjega se določajo projektni pogoji, potrebni za izdajo gradbenega dovoljenja, in v Pivki in Delamarisu že pripravljajo dokumentacijo, potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po načrtih naj bi gradbeno dovoljenje prejeli do marca 2011, večjih zapletov pri tem ne pričakujejo. V Delamarisu skrbijo za zdravje in zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Kot so zapisali v svojem sporočilu za javnost so v Delamarisu prepričani, da poslovni uspeh lahko dosegajo le skupaj z zaposlenimi. Zato želijo poskrbeti za njihovo zdravje in dobro počutje na delovnem mestu. Tako so decembra 2010 pričeli izvajati projekt “Zdravi in zadovoljni”, in sicer pod vodstvom doktorja antropologije Marka Vidnjeviča in njegovih sodelavcev. S projektom želijo vzpodbuditi čim bolj prijetno delovno okolje, zavzetost do dela in nenazadnje, uresničiti obljubo vodstva, da bo skušalo s pozitivnimi pristopi in skrbjo do zaposlenih prispevati k dobremu počutju prav vsakega posameznika v družbi Delamaris. Tudi v Pivki so s podobnim projektom, usmerjenim k zaposlenim in njihovem zdravju, pričeli v mesecu oktobru lanskega leta ter z njim nadaljevali v letu 2010. Projekt v Pivki, ki so ga poimenovali “Misli zdravo”, je podprl tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 'S Kadrovanje s politiko Kako zbrati vsaj 20 proračunskih milijonov Medtem ko se javnost ukvarja s 150 tisoč Eur, tarejo izolsko občinsko upravo resnejše skrbi, saj morajo sestaviti proračun za letošnje leto, za katerega imajo zbranih 30 milijonov zahtevkov, realno načrtujejo 15 milijonov, radi pa bi prišli vsaj do 20 - tih. Investicije so v glavnem na hladnem. Z OGLASNE DESKE Župan Igor Kolenc je slabe volje predvsem zato, ker se mora, namesto s pripravo osnutka proračuna, ukvarjati s finančno transakcijo Zdravstvenega doma. Pa ne, da bi se ji vsebinsko posvečal ampak predvsem zaradi pritiska medijev in strankarskih dogovarjanj v zvezi s prihodnostjo Zdravstvenega doma. Sam bi namreč rad videl, da bi bil osnutek pripravljen do konca tega meseca, vendar se zdi, da se ta datum izmika, kar župan pripisuje tudi temu, da so bili nekateri strokovni delavci na bolniškem dopustu. In tudi zato, verjetno, nekateri zdaj delajo krepko čez redni delovni čas. Glede bistvenih vprašanj o sestavi proračuna je župan jasen, da toliko denarja, kot so ga načrtovali proračunski porabniki, ne bo na voljo. Izhajajoč iz stare prakse, da moraš vprašati več, ker boš itak dobil manj in, da ne smeš načrtovati manj kot si dobil v prejšnjem letu, so porabniki dosegli porabo v višini kakšnih 30 milijonov Eur. Seveda ga ni birokrata, ki bi priznal, da nima dovolj dela, velikokrat pa je, tudi zaradi neživljenske zakonodaje, v resnici tako. Dejstvo je, da vsak zaposlen na občini ne more opravljati kateregakoli dela, čeprav ima za to ustrezno izobrazbo, saj je treba imeti tudi posebna znanja in opravljene posebne izpite. Eden takšnih je potreben za delo v inšpekcijskih službah, kamor se menda seli donedavni predstojnik urada za gospodarske javne službe, Igor Skok. V inšpekcijskih službah so namreč brez vodje, saj Armin Huremovič ne opravlja več te funkcije. Ob tem velja povedati, da se ta služba v celoti seli v občinske prostore v Postojnski ulici, selitev Takšnih prihodkov pa izolska občina v tem letu zagotovo ne bo imela, saj župan ni naklonjen velikim prodajam, ki bi bile v tem obdobju pravzaprav razprodaje občinskega premoženja. Po besedah Romana Cvetka, direktorja občinske uprave, je realnih prihodkov morda za največ 15 milijonov, s pridobivanjem evropskih sredstev za različne projekte pa se menda obeta tudi finančno računovodski službi in uradu za družbene dejavnosti, čeprav samo o tem ne vedo veliko. Slišati je tudi o nekem društvu ali društvih, ki naj bi se preselilo v nekdanjo glavno občinsko stavbo. Seveda je tudi povsem jasno, da zelo hitrega zmanjševanja števila zaposlenih v občinski upravi ne bo. To preprosto ni mogoče, zato župan računa na pomoč svetovalca oziroma sekretarja občinske uprave, ki bo pripravil novo organizacijo uprave in na ta način dejansko omogočil zmanjševanje števila zaposlenih. Ampak, ne smemo pozabiti, da tudi v občinski upravi obstajajo sindikati, zato bo dela še veliko.ur pa bi morda lahko dosegli do 20 milijonov prihodkov. Seveda pa to pomeni, da bo treba odločneje kot doslej sodelovati na razpisih raznih skladov. Za prepolovitev pričakovanj proračunskih porabnikov je potrebnega veliko usklajevanja, zato se v vodstvu občine bojijo, da bodo prvo javno razpravo o proračunu lahko opravili šele februarja. ur Napačno točkovanje stavbnega zemljišča V Društvu Izolani s pomočjo pravnih strokovnjakov trenutno preverjajo možne oblike reštve težav s površnimi oziroma napačnimi točkovanji stavbnih zemljišč, kar je privedlo do tega, da so številni občani prejeli točkovanje, ki je bilo tudi do 100 odstotkov višje kot so ga imeli doslej in seveda je višji tudi znesek. Kot vse kaže bo treba s pritožbami na Upravno sodišče v Novi Gorici, več pa bo jasno po današnjem pogovoru s tistimi, ki so doslej že “stisnili” elektropodje-tja in banke. Nepovraten eko denar V Uradnem listu RS sta bila objavljena javna poziva Eko sklada za dodeljevanje nepovratnih sredstev in sicer: Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb, ter večstanovanjskih stavb. Dokumentacija javnih pozivov je na voljo na spletnih straneh Eko sklada http://www.ekosklad.si/ html/razpisi/main.html Porotnike še iščejo Okrožno sodišče v Kopru je objavilo poziv s katerim ponovno pozivajo predstavniške organe občin in druge pristojne predlagatelje na območju Okrožnega sodišča v Kopru, da predlagajo kandidate za sodnike porotnike Okrožnega so-diša v Kopru. Na občino Izola odpade 19 sodnikov porotnikov, vendar pa je do izteka roka, t.j. do 5.12.2010, Okrožno sodišče v Kopru, prejelo le 10 predlogov, kar pomeni, da je potrebno zbrati še 9 predlogov. Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in, ki je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti in aktivno obvlada slovenski jezik. Na območju, kjer živi avtohtona italijanska skupnost, je treba predlagati potrebno število kandidatov, ki aktivno obvladajo italijanski jezik. Predlagati je treba tudi sodnike porotnike za mladoletnike, in sicer izmed profesorjev, učiteljev, vzgojiteljev in drugih oseb, ki imajo izkušnjez vzgojo mladoletnikov. Kot predlagatelji lahko nastopajo tudi interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na območju okrožja okrožnega sodišča v Kopru, razen političnih strank, kineposredno ne morejo predlagati kandidatov. D.M. emel d.o.o. računovodske storitve Smo eden večjih računovodskih servisov na obali z dolgoletnimi izkušnjami SE VEDNO IŠČETE PRAVI RAČUNOVODSKI SERVIS? Nudimo vam računovodske storitve in svetovanje pod ugodnimi pogoji. Pomagamo vam prihraniti vaš čas in denar. Dovolite NAM, da postanemo vaš raènnovod?’-'' fi"™*«; .aoov^ppust Najdete nas v IZOLI, Industrijska c. 2e (poleg OMV bencinske črpalke), vsak dan med 8. in 16. uro ali na tel.št. 05 6630 923. Parkirišče zagotovljeno. E-mail: info@emel.si Odpuščanj, kar tako, ne bo Župan je ob nastopu funkcije sicer res ugotovil, da ima občina Izola preveč zaposlenih v primerjavi s podobnimi občinami. Toda, glede na standarde bi jih lahko zaposlila še več. B pa šlo tudi z manj. vi w im i c 4 ----------------------------- Zdravstveni dom Nočna seja z varnostnikom Včeraj popoldne seje na svoji drugi seji sestal svet javnega zavoda Zdravstveni dom Izola in sklepal o posojilu, ki ga je zavod dal gradbenemu podjetju, pa tudi o usodi v.d. direktorice doma. Druga seja javnega zavoda Zdravstveni dom Izola je bila vse, samo ne javna. Kar je za javni zavod vsaj nenavadno. Seja je bila za javnost zanimiva iz več razlogov, najbolj pa zaradi dr.Kalanove. V ospredju je seveda afera Ma-bra, ki Kalanovo bremeni nelegalnega upravljanja z javnimi sredstvi, z afero pa je povezano tudi imenovanje novega v.d. direktorja, saj Kalanovi mandat poteče 21. januarja. Pravzaprav se včasih zazdi, da bi bila Mabra samo še dodatna motivacija za razrešitev, oziroma za imenovanje novega v.d. direktorja. Da bi Javni zavod Izola sploh imel direktorja pa deluje bolj utopija, kot pa realnost, vsaj dokler bo v veljavi obstoječi statut. In kaj se je na seji pravzaprav dogajalo? O tem, zaradi seje, ki traja med zaključevanjem redakcije, moramo poročati bolj vizionarsko kot z dejstvi. Pa vendar. Seja sveta zavoda je bila načrtovana za četrto uro popoldne, a so jo člani sveta zavoda premestili na sedemnajsto, menda zato, kot je povedala Živčec-Kalano-va še pred začetkom seje, ker je predsednik sveta zavoda Radivoj Nardin naročil varnostnika. Namen varnostnika pa je postal jasen ob sedemnajsti uri, ko se je seja tudi uradno začela. Zakaj varnostnik? Varnostnikova naloga je bila, da v sejno sobo ne spusti niti medijev, niti zainteresirane javnosti, ali pa radovednežev. Skratka, nikogar, ki ni član sveta zavoda. Predsednik sveta, Radivoj Nardin je prisotne novinarje sicer povabil na sejo in bil začuden, ko jih je varnostnik ustavil, kasneje, ko si je svet zavoda dovolil nekajminutni premor za dajanje izjav, pa je priznal, da je sam naročil varovanje, saj se je bal, da bi mediji in kakšen razgretež vplivali na potek seje. Člani zavoda so menda večinsko izglasovali da se seja zapre za javnost, s čimer pa se ni strinjala Živčec-Kalanova. Zakaj je prišlo do takšnega ravnanje, seveda ni povsem jasno. Javnost si pri zadevi Mabra želi predvsem transparentnosti, ki pa jo je v tem primeru onemogočil ravno organ, ki Živčec-Kalanovi to netransparentnost očita. Mabra je vrnila denar No, kakorkoli, Živčec-Kalanova, ki je kljub navidezni ravnodušnosti delovala zelo napeto, je prisotnim novinarjem pokazala papirje, s katerimi dokazuje, da je posojenih 150.000 evrov Mabra tudi vrnila- Ob tem pa tudi okoli 5000 evrov obresti. Na omenjenem novinarskem bri-fingu j e predsednik sveta Radivoj Nardin dodal, da o morebitni razrešitvi Živčec-Kalanove še niso govorili in da ta točka niti ni na dnevnem redu seje, ter da Kalanova trdno sedi na svojem stolu. Seveda pa bodo razpravljali tudi o tem, poleg tega pa je na dnevnem redu tudi imenovanje novega v.d. dirketorja javnega zavoda Zdravstveni dom Izola. Svet zavoda naj bi razpravljal o dveh kandidatih: Prva je Živčec-Kalanova, drugi pa je bivši direktor Zdravstvenega Doma Evgenij Komljanec. Vodstvo izolske bolnišnice je opravilo oceno delovanja centralne urgentne službe na Obali od pričetka 15.11.2010 pa do 23.12.2010, ob tem pa so še ocenili delovanje preko novoletnih praznikov. Namen združevanja centralne urgentne službe je bilo in je v izhodišču zagotavljanje varnosti in kakovosti obravnavanih bolnikov. V preteklih letih se ni tako redko zgodilo, da so bolniki, ki so prišli do dežurne službe v katerikoli od lokacij treh obalnih občin prišli v prostore, kjer ni bilo zdravnika in je bila njihova oskrba tako ogrožena. S selitvijo v centralne prostore je ta možnost izključena in bi tudi v primeru izjemnih množičnih dogodkov, ki se lahko zgodijo v primeru naravnih nesreč bila zagotovljena stacionarna Zdravstvena oskrba na strokovno in tehnično najbolj opremljenem prostoru, to je v prostorih Bolnišnice Izola. Pomemben premik, posebej za izvajalce je bil ta, da se je obremenitev s številom kontaktov nekoliko porazdelila med aktivnimi zdravniki, kar pa je pomenilo za tiste, ki so imele v nočnem času 0-2 obiska, seveda nedvomno večjo količino dela. Od 15. novembra do 15. decembra 2010 je bilo tako v centralni urgentni službi obravnavanih 1.377 bolnikov, med temi je bilo opravljenih 103 obiskov na domu. Od pregledanih pacientov v prostorih bolnišnice Izola je bilo 375 otrok, kar predstavlja 25 % vseh obiskov. Ravno pri Čakajoč na razplet Seveda je bilo za odločitve sveta zavoda veliko zanimanja medijev, vendar se člani niso dali motiti in so s svojim delom spravljali v obup urednike, ki smo v večernih urah že zaključevali redakcije. Po svoje je to tudi prav, saj gre vendarle za pomemben javni zavod v lasti občine Izola, ki povrhu vsega obrača tudi veliko denarja. Zato ni nič čudnega, da je za Zdravstveni dom in Komunalo toliko zanimanja za članstvo v nadzornih organih (plačanih), medtem ko za članstvo v svetih kakšne osnovne šole ali Centra za socialno delo ni prav nobene gneče. Bralci, ki prebirate ta odstavek boste ostali prikrajšani za informacijo, kaj se je zgodilo na seji sveta zavoda, saj mora časopis v tisk, tisti, ki bodo prišli na vrsto kasneje pa bodo na tem mestu že izvedeli za razplet seje. Pomagate si lahko s spletno stranjo www.mandrac.si. A.M. obisku otrok je specialistična dejavnost v bolnišnici Izola v dela prostih dnevih občutila povečan obseg dela, praktično za 100%. Če se ozremo za nazaj in pogledamo številke leta 2006 ugotovimo, da je bilo v istem obdobju obravnavanih do največ 1.231 bolnikov v vseh treh obalnih občinah, ob tem žal ni podatkov o številu obiskov na terenu. “Število obiskov nedvomno kaže na to, da so prebivalci sprejeli novo lokacijo in je bilo število obiskov v 30 dneh večje za 10 %, kot je bilo v 31 dnevih decembra 2006.”, je še zapisano v poročilu. Ob pričetku delovanja centralne urgentne službe so zaznali nekatere pomisleke v občini Izola ter v občini Piran, ki pa so članom projektne skupine, v kateri sodelujejo zdravniki in zdravstveniki nerazumljivi. Ob novoletnih praznikih so se končno vključili v delo tudi pediatri, kar je pomenilo veliko olajšanje za družinske zdravnike, ki so vključeni v dežurstvo. Hitro je bilo videti, da je pediater pregledoval otroke, saj so bili v bolnišnico usmerjeni resnično samo tisti, ki so potrebovali specialistično zdravljenje. Omeniti je potrebno, da v bolnišnici Izola pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo urgentnega centra v prostorih bolnišnice, kjer bo potrebno dograditi in umestiti specialistične ambulante, z namenom, da bo urgentni center deloval 24 ur na dan. ur Kako pa deluje urgenca? Prišlo je prvo poročilo o delovanju Centralne urgentne službe, ki samo še podpira idejo o tem pilotskem projektu. Četrtek, 13.januar2011,št. 893 -----------------------------------------------------------Shithappens Uredba ne bo ustavila Kampusa! Rektor Univerze na Primorskem, dr, Rado Bohinc, je na današnji tiskovni konferenci predstavil možne posledice nove uredba o financiranju študijske dejavnosti, ki zelo neenakomerno deli študijski denar med posamezne visokošolske zavode v Sloveniji. Izolski Kampus pa menda ni ogrožen. Kot je že znano, je Univerza na Primorskem v več dopisih in na sestankih z državnim sekretarjem, ministrom in predsednikom vlade opozorila, da predlog nove vladne uredbe o financiranju študijske dejavnosti za leto 2011 ureja financiranje visokošolskega izobraževanja v RS na neprimeren in tudi ustavno sporen način. Ugotavljajo namreč, da predlog nove Uredbe pomeni »zamrznitev financiranja študijske dejavnosti« na leto 2010, ko so vsem univerzam sredstva za študijsko dejavnost padla pod obseg leta 2009. Sklepna ugotovitev UP je, da predlog financiranja po novi Uredbi resno postavlja pod vprašaj preživetje večine fakultet in kakovost študijske dejavnosti. Brez denarja za novejše študijske programe Ključna pomanjkljivost novega predloga financiranja študijske dejavnosti je, da preprosto ne zagotavlja financiranja višjih letnikov tistih študijskih programov, ki so bili prvič vpisani v študijskem letu 2008/2009, 2009/2010 in 2010/2011. Takšnih programov ima UP, kot razvijajoča se univerza, veliko in popoln izpad teh sredstev resnično pomeni prenehanje znatnega dela študijske dejavnosti. Poleg tega uredba ne zagotavlja ustanoviteljskega financiranja novo ustanovljenih fakultet, kakršna je pri nas UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), kar spravlja to fakulteto v brezizhoden položaj. Izolski Kampus ni ogrožen Rektor je na današnji tiskovni konferenci zagotovil, da projekt gradnje in uvajanja študijskih programov v izolskem Kampusu ni ogrožen, saj uredba ne posega v investicijska sredstva temveč le v financiranje študijskih programov. Povedal je še, da bodo že to jesen stekli programi v prvem objektu Kampusa, naslednje leto naj bi dogradili drugega, hkrati pa se bo začela tudi gradnja študentskega doma za katerega menda preverjajo tudi možnost javno zasebnega partnerstva. In ko bo ta dom zgrajen se bo spremenila tudi ponudba zasebnih sob, ki zdaj masikateremi Izolanu prinašajo lep dohodek.ur O biologiji celice Univerza na Primorskem, Visoka šola za zdravstvo Izola najavlja prvi ciklus raziskovalnih predavanj v letu 2011. Z razvojem novih metodoloških pristopov smo v zadnjem času priča izjemnemu napredku znanja na področju biologije celice. Spoznavamo nove zakonitosti življenja in vedno več vemo o mehanizmih nastanka bolezni, kar nam omogoča tudi razvoj novih bioloških terapij. Na Univerzi na Primorskem Visoki šoli za zdravstvo Izola so se odločili, da predstavijo najnovejše metode za delo v celični biologiji. Prvi ciklus predavanj v letu 2011, ki bo vsak petek ob 9. uri v sejni sobi v pritličju Visoke šole za zdravstvo v prostorih bolnišnice, nosi naslov: metodološki pristopi v celični biologiji. Začelo se bo v petek, 14. januarja s predavanjem o imunohisto-loških metodah in metodi Western prenosa, nato pa bodo predavanja vsak petek dopoldne do 10. februarja. Predavanja so odprta za javnost. V Mandraču smo že večkrat pisali o tem, da Komisija za dodeljevanje privezov, ki ji predseduje Mario Gerge-ta, zadnje leto dela na tem, da uredi problematiko dodeljevanja komunalnih privezov občanom. Gergeta je že večkrat povedal, da je komisija obdelala že veliko število prošenj, ki so čakale v predalu tudi do 15 let iz takšnih in drugačnih razlogov. In če nam fiziki pravijo, da je sprememba energije v vesolju vedno nič, torej če nekaj vzameš, nekje drugje nastane luknja, je podobno tudi z izolskim akvatorijem. Število plovil, ki lahko akvatorij sprejme, je vedno enako, torej če dodelimo nekaj privezov, je neizbežno, da jih je potrebno tudi nekaj odstraniti. Gergeta je to težavo tudi večkrat omenil in razumeti je pač bilo, da je govora o nekakšni kolateralni škodi. Zato, da se uredi stanje, ki že petnajst let ni bilo urejeno, bo pač potrebno koga tudi žrtvovati. Tako je na uredništvo prišel občan, ki spada v to takoimenovano kolateralno škodo. Pravi, da je njegovo plobvilo že 25 let privezano v izolskem akvatoriju, od tega je v njegovi lasti zadnjih 12 let. “Mislim, da ni korektno, da po 25 letih plačevanja priveza, kar naenkrat ni več prostora za nas” je povedal občan, ki sicer priznava, da ima njegova prošnja za komunalni privez razmeroma visoko številko. “Komunala je javno podjetje in javno podjetje ne bi smelo delati razlik med občani. Kljub temu pa nekateri plačajo ceno za komunalni privez, drugi pa moramo plačati komercialnega, ki je trikrat večji. In če to še ne bi bilo dovolj, je prišlo do tega, da niti komercialnega ne morem več obdržati in me podijo z Izole. ” Občan je zgrožen nad tem, da je od vodstva Komunale dobil obestilo o prekinitvi pogodbe za komercialne priveze na sidrišču, v kateri ga vabijo, da se včlani v pomorsko društvo Izola, predsednik je Bogdan Cankar, s pomočjo katerega bi prišel do priveza na plavajočem pomolu G. “Z včlanitvijo v to društvo si lahko zagotovim privez i; Izoli za dobo 5 let ob plačilu nič kaj skromnih 12.000 evrov. Letno torej še enkrat več kot je vrednost komercialnega priveza. Za ta denar lahko privežem barko v katerikoli drugi marini, kjer mi lahko nudijo še kaj več od golega priveza. Ampak govora je o velikem denarju, poleg tega pa bi jaz rad ostal v Izoli. ” Občan pravi, da je sicer ravno v teh dneh uspel priti do župana Kolenca, s katerim se je dogovoril za podaljšanje pogodbe za še eno leto, a eno leto, pravi, gre hitro okoli. “Ne bi rad preživel naslednje leto v praznem upanju, da bom dobil ponovno podaljšanje pogodbe. Rad bi, da se vse občane obravnava na enak način, ne pa, da se dela razlike. Vesel sem za tiste, ki so po toliko letih čakanja končno prišli do komunalnega priveza, a zavedati se moramo, da smo mi tisti, ki so vsa ta leta plačevali priveze, medtem ko so mnogi drugi bili kar na črno vezani na obalo. Ne zahtevam mnogo, samo to, da me vsaj iz Izole ne podijo, če je že potrebno delati razlike med občani, ki imajo enak status. ” AM ^ Četrtek, 13. januar 2011, št. 893 Gradbeno blatna stran--------------------------------------------------------- Življenje na gradbišču Pa ne zato, ker bi to hoteli, seveda. Še nedolgo nazaj so živeli v enem mirnejših predelov našega mesta, s pogledom na zelenje, na morje in na dolino Pivola. Potem pa je prišel predor Markovec in postali so priče teoriji kaosa. In kaj ima veze teorija kaosa z nami oziroma z ljudmi iz doline Pivola? Pravzaprav le to, da je gradbeni sektor v naši državi v popolnem kaosu, ki ga je moč tudi občutiti. Seveda še pomnimo, kako je pred dvema letoma Dars na razpisu za gradnjo tunela Markovec izbral Cestno podjetje Maribor? To je v partnerstvu z avstrijsko Alpine Bau pripravilo daleč najcenejšo ponudbo, prodor bi zgradili za vsega 64 milionov evrov. Marsikdo je nad ponudbo zavihal nos, češ, dela ne bodo dokončali, a vodstvo Dars-a, po pravici povedano, druge možnosti, kot da izbere cenovno najugodnejšega ponudnika ni imelo, sicer bi jih (ponovno) obtoževali lobiranja in vsega kar pride zraven. Začne in konča se pri denarju Kot je bilo pričakovati, pa je CPM po slabem kilometru izkopanega materiala doživel finančni zlom. Pri Darsu so še do nedavnega trdili, da v primeru, da CPM ne dokonča gradnje, bo to morala storiti avstrijska Alpine Bau, kar pa poraja nekatere dvome, saj naj bi mariborsko podjetje v ponudbo vključilo avstrijsko menda zgolj zaradi referenc. Kakšen je torej možen scenarij? Teh je na vidiku malo. Ena od možnosti je, da Alpine Bau zaradi pomanjkanja drugih naročil dejansko nadaljuje z delom, če se bo to izkazalo za kolikor toliko dober posel, kar pa ni verjetno. Druga možnost pa je seveda ponovni razpis za nadaljevanje gradnje, kar pa bi projekt Tunela Markovec časovno zamaknilo. Predvidoma bi ga lahko v tem primeru dokončali proti letu 2015. Zadnja možnost, o kateri smo bra- li v nekaterih medijih, pa je, da bi Dars gradnjo ponudil Primorju in podjetju tako pomagal premagovati krizo. In kaj ima pri vsem tem opraviti teorija kaosa? Ja, ta je vedno prisotna, in še vsak najmanjši premik na eni strani, lahko povzroči nepričakovano dogajanje na drugi. V tem primeru so teorijo kaosa občutili stanovalci, ki živijo v neposredni bližini gradbišča. Veliko prahu je dvignila že napoved prevozov izkopanega materiala iz gradbišča v dolini Pivol do odlagališča v Šaredu. Šaredini so preko Civilne iniciative zahtevali, pa tudi dosegli, da bo CPM cesto na Šared prilagodil bolj obremenjenemu prometu s tovornjaki, ter da jo bo redno vzdrževal. To se je, do neke mere tudi dogajalo. V dogovor pa očitno ni bila vključena pot, ki vodi od gradbišča do ceste za Šared, tista, ki jo mnogi Izoiani poznamo kot “montagne russe”. Že pred prihodom tovornjakov je bila cesta v slabem stanju in verjetno ni treba posebej omenjati, v kakšnem stanju je danes. V resnici, težko sploh še lahko govorimo o cesti. Nekaj časa so še krpali luknje Stanovalci, ki živijo ob gradbišču so do nedavnega imeli dve možni poti proti Izoli. Ena je bila tista, ki jih je vodila mimo podhoda pri Mehanotehniki, druga pa preko prej omenjene z obvoznico vzpo- redne ceste do obrtne cone. Ko so se začela dela v predoru je slednja dobesedno odpadla, ostala je le še tista, ki vodi mimo Mehana. To cesto, oziroma pot so delavci CPM, predsem po nagovarjanju stanovalcev, vsake toliko tudi nekoliko zakrpali, a bolj se je finančni zlom podjetja bližal, bolj so bila ta krpanja redkejša. Vse do končnega zloma, ki je najbolj očitne, konkretne posledice pustil ravno tamkajšnjim stanovalcem. Zdaj je še edina “spodobna” cesta, ki vodi do njihovih hiš, po vsem deževju zadnjega obdobja, bolj podobna z asfaltom posipani njivi, kot asfaltni cesti. Vredna ni niti naziva “makadamska”. Ena od stanovalk s tega dela Izo- Bralki Mandrača se namreč dogaja, da si del hiše na vsak način želi stran, v smeri doline. “Hišo smo zgradili leta 1972 in takrat so nam zagotovili, da ne potrebuje kakšnih posebej močnih temeljev. Spomnim se kako je vodja gradbišča izjavil: “Kam pa mislite, da bi vam hiša lahko zbežala? “No, leta 2003 pa se je zgodilo, da je hiša res začela polzeti proti dolini. Takrat smo potem ojačali temelje in bili prepričani, da smo problem rešili. Pa še zdaleč ni bilo tako.” Potem so bralki, pred nekaj leti, ob dodatnih gradbenih delih, preveč kreativni delavci izpeljali odtoke kar v greznico. Kar pa seveda ni niti slutila. “Ne znamo vsi vsega, zato sem delavcem zaupala. Nenavadno pa se mi je zdelo, da se je greznica ob obdobju hudega deževja tako naglo polnila. Ko pa sem ugotovila zakaj, je bilo le nam je zaupala, da je po enem letu že morala zamenjati pnevmatike na avtomobilu, da o vzmeteh niti ne govorimo. “Enkrat se mi je zgodilo, da je avtomobil z enim kolesom kar padel v neko luknjo. Tako sem bila jezna, da sem glasno nagovorila enega od delavcev, ki so bili v bližini, naj vendarle nekaj naredijo. Vem, da delavci pri tem ne morejo pomagati in da bi jezo morala nasloviti na vodje gradbišča, a ko je človek jezen, je pač tako. ” Danes ne bi mogla te jeze sprostiti na nikogar, ker tam pač ni nikogar. “Ne vemo več kaj naj storimo. Cesta je že tako v slabem stanju, da je komaj prevozna. Verjetno bomo morali sami zakrpati luknje, a mi smo že pred petimi leti zbirali sredstva za asfaltiranje dela ceste do naših hiš in ne moremo to ponavljati vsakih nekaj let." Kdo bo torej odgovoren za popravilo ceste do skupine kakšnih dvajsetih hiš, ki imajo naslov Polje, Izola? CPM verjetno ne, saj imajo povsem druge težave, in tudi pri avstrijskem Alpine Bau si s tem problemom ne bodo pretirano belili glave. Novega izvajalca pa bo tako ali tako težko dobiti in vprašanje je, če bi lahko Dars v pogodbo vsilil tudi ta restavratorska dela. Oziroma, če jim je sploh do tega. Aljoša Mislej že prepozno. Voda iz odtokov je odtekala pod hišo in jo počasi, a vztrajno premikala. No, v šali danes povem, da si očitno hiša želi v Strunjan, a po pravici povedano, stroški za popravilo in sanacijo bodo zelo visoki.” A.M. Hiša beži v Strunjan V času recesij in gospodarskih kriz so cepitve držav kar aktualne. V Sloveniji je prišlo celo do cepitve Občin, ne zgodi se pa pogosto, da bi prišlo do cepitve hiše. Razen v Izoli, seveda. Društvo invalidov Življenje je eno samo odkrivanje skrivnosti Tako pravijo in tako se ravnajo v izolskem Društvu invalidov, zato pri njih ni nikoli dolgčas. Samo lansko jesen so imeli toliko akcij, da se jih je nabralo za celo časopisno stran. In še smo jih nekaj morali dati na stran.. Hočem biti živ do smrti, zajemati življenje z veliko žlico, kaj žlico, posodo kaj posodo, kotlom kaj kotlom, cisterno. Verzi te pesmi Tomaža Mavra so nam odprli zgodbo, pripoved o nekom, ki ne sanja, temveč zna živeti. Živeti za danes, za jutri, veliko krat tudi namesto nas vseh. Tako se trudimo živeti tudi v Društvu invalidov Izola. Rodili smo se zato, da bi bili srečni, svobodni in vedno boljši. Ni treba, da smo popolni, potrebno je prisluhniti svojemu srcu, da ugotovimo, kaj si resnično želimo. VSAK OD NAS ZMORE VSE! To je naš moto. Zato so naši izleti in srečanja vse številčnejša. Veliko nas je in vsi se učimo letenja. Naša letenja niso samo plahutanja kril, vsak dan poletimo višje in nikoli nismo sami. Našli smo svojo jato. Vsem nam so na neki točki porezali peruti “POSTALI SMO INVALIDI”. Toda naša odločitev je jasna - višje in višje in najvišje. Učimo se drug od drugega. Smo prijatelji. Padamo in se pobiramo in vsak od nas zmore vse. Če iščete sami sebe, svoj smisel in svojo dušo, pridružite se naši jati in poletite z nami v Društvo invalidov Izola. To jesen smo 1. septembra obeležili 35. obletnico MDI v Domžalah (foto 2), 2. septembra smo imeli balinarski turnir (foto 1), 3. oktobra pa smo pripravili pohod na Socerb (foto 3). V začetku novembra smo si ogledali baziliko v Poreču, nato pa še Limski kanal. Sledil je obisk srednjeveškega opuščenega mesta Dvigrada, potem pa je bil na vrsti že naš tradicionalni Dan odprtih vrat Dl Izola. Ob tej priložnosti smo pripšravili razstavo ročnih del in foto razstavo. Lansko leto smo zaključili z obiskom Rovinja in ogledom mesta v začetku decembra. Ob tem zapisu o delu v zadnjih mesecih pa vsem prijateljem Dl Izola želimo, da se jim v letu 2011 odpirajo srca in vsa vrata! Vida Orbanič, podpredsednica Dl Izola 500 bolnikov z optimizmom Prazniki so mimo (nekdo bi rekel hvala bogu), a me, bolnice z osteoporozo, ne. Prednovoletno srečanje društva bolnikov z osteoporozo obalno - kraške regije, je bilo preveč lepo in rada bi, da se čimprej spet dobimo v Simonovem zalivu. Bilo nam je tako lepo, da se nam preprosto ni dalo domov, čeprav smo se zbrale že ob pol petih popoldne. Naj povem zakaj. Sprejel nas je godec Mirko in nam že v veži pričaral novoletno vzdušje. Nato je sledil program, ki ga je zelo strokovno povezovala Darinka Koče. V imenu društva nas je toplo pozdravila in nam voščila predsednica društva Vojka Močnik. Iz Ljubljane se je v Izolo pripeljala dr. Duša Zore Hlade, predsednica slovenskega društva. Besede, ki nam jih je izrekla, so bile občutene in so nam prišle do srca, čutile smo, da nismo osamljene, da nas je veliko in da se za nas požrtvovalno borijo strokovnjakinje in množica žensk, ki so voljne pomagati. Ob izbrani hrani smo v prijetni družbi praznično razpoložene, sledile nastopu naših telovadk iz Izole pod vodstvom njihove vaditeljice, nato so nastopili Kantado-ri iz Gradina, ki so nas osvojili s svojimi narečnimi pesmimi. Še enkrat so nastopile telovadke iz Kopra, ki jih vodi Suzana Kohek. Bile smo navdušene nad tem, kaj vse se z redno in dolgoletno vajo, da narediti. Mirko je vse dogajanje spremljal z glasbo, skeči in igrami. Proti koncu je s solo petjem nastopila še Jolanda Primožič iz Kopra in nam zapela Prodajalko vijolic. »Dekleta« so plesala, se zabavala, smejala in v prijetnem vzdušju pozabila na svojo težko bolezen. Izola je bila, kot je že v navadi, prekrasen kraj za prednovoletno zabavo za naše društvo. Dora Bržan Za lepše novo leto v bolnici Strokovni delavci na otroškem oddelku smo poskušali pričarati veselo vzdušje v predprazničnih dneh tudi otrokom v bolnišnici, saj se zavedamo, da veseli otrok hitreje okreva. S pomočjo zunanjih sodelavcev in ostalih donatorjev nam je to tudi letos uspelo. Tako se moramo zahvaliti “SUPERNOVI” in “OBI-ju”, ter seveda g. Boštjanu za uspešno izpeljano obdarovanje otrok na oddelku in tudi, da sta otroke presenetila s svojim obiskom MIKLAVŽ in BOŽIČEK. Še posebej smo bili veseli glasbene predstave “MOJCA POKRAJCUUA”, v izvedbi študentk iz Pedagoške univerze Koper. Istočasno nas je razveselil s svojim prihodom DEDEK MRAZ. Ta obisk pa nam je omogočilo DPM KOPER. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pri popestritvi dnevov bolnišnici, saj brez vaše pomoči nam to ne bi uspelo. Vzgojiteljica in učiteljica na otroškem oddelku, Oljeta Mikac in Metka Kovač Tone Barič je spet med Izolankami Futsal Rokomet KM N Izola - KM N Bronx Škofije 2:5 (0:3) 0:1 Suhopoljac (12.), 0:2 Hrvatin (13.), 0:3 Šarkanj (19.), 1:3 Lako-seljac (25.), 1:4 Hrvatin (35.), 2:4 Sukanovič (40.), 2:5 Suhopoljac (40.) Petek je bil rezerviran za obalni futsal derbi med Izolani in ekipo KMN Bronx iz Škofij. Tekma med dvema rivaloma je v jesenskem delu prinesla nov rekord v obiskanosti posamične tekme prve slovenske futsal lige, tudi tokrat pa so se zmage (2:5) veselili Škofjoti. 500 gledalcev je pričakovalo maščevanje domače ekipe za jesenski poraz na Bonifiki, a so po nekaj zapravljenih priložnostih na obeh straneh in nespretnosti domačega vratarja igralci Bronxa preko Suhopoljca povedli. Izolani se še niso zbrali in že je na semaforju pisalo 0:2, kot strelec se je vpisal Marko Hrvatin. Domači so izgubljali kompas in živce, kar je uspel kaznovati Matjaž Šarkanj in tako postavil izid polčasa 0:3. Izolanom je premor koristil, saj so na zečetku drugega dela uspeli hitro znižati preko Valdija Lakoše-Ijaca. Ribari, ki so se tokrat zbrali v velikem številu, so z navijanjem dvignili dvorano na noge, igralci na igrišču pa so z novim elanom iskali gol priključka. V igri na vse ali nič so krajšo spet povlekli Izolani, ki so po drugem golu Marka Hrvatina na gol postavli Valdija Lakošeljaca in poizkušali nadoknaditi zaostanek z igralcem več v polju. V zadnji minuti je znižal Sukanovič, končnih 2:5 pa je postavil Nermin Suhopoljac, tik pred zadnjim žvižgom tokrat dobrega sodnika Dejana Nikoliča Koprivca. S tekmami 14. kroga se je končala še druga tretjina uvodnega dela 1. SFL, pred ekipami je še sedem krogov, potem pa končnica v kateri se bodo oslabljeni Izolani borili proti izpadu iz prvoligaškega tekmovanja. (www.izola.info) Izolanke sinoči z Žalcem Izolske rokometašice so sinoči odigrale prvenstveno tekmo z domačim Žalcem, žal do zaključka redakcije rezultata še nismo prejeli, zato ga bomo objavili na strani www.mandrac.si Sicer pa so s sinočnjo tekmo izolske rokometašice začele drugi del prvenstva. V ekipi je prišlo do nekaterih pomembnih sprememb: Mesto trenerja je po odhodu Mio-draga Šolaje prevzel Tone Barič. Klub je zapustila Darja Jakovčič, zaradi poškodb pa še nekaj časa ne bo moč računati na Ajdo Baj-raktarevič in Ulo Toplak. Izolski dres bodo znova oblekle Anja Argenti, Luana Poljšak, Rebeka Hiršelj in Lili Smodiš, v prvi ekipi pa bodo svoje mesto našle tudi obetavne kadetinje Mateja Perič, Petra Mičovič in Amina Jagurdžija. V soboto odhajajo naša dekleta na gostovanje k Olimpiji, prihodnjo sredo pa igrajo doma s Krimovka-mi. Jadranje Vasilij drugi na DP Avstralije Vasilij Žbogar, ki je dva meseca vadil in nastopal v Avstraliji (novembra je bil 13 med 20 jadralci razreda finn na mednarodni regati v Perthu, decembra pa med 23 jadralci 9 na regati za svetovni pokal v Melbournu), je na odprtem prvenstvu Avstralije v finnu v Cro-nulli pri Sydneyu osvojil srebro. Za vsega eno točko ga je, v zelo slabih vremenskih pogojih, premagal aktualni svetovni prvak v finnu, Anglež Edward Wrigth. Žbogar, Vinčec in Dorošenko v Miamiju Po koncu avstralskega DP v finnu je Žbogar iz Sydneya že odletel v Miami na Floridi, kamor je iz Evrope prispel tudi Gašper Vinčec. Vinčec in Žbogar, ta čas 10 in 32 na svetovni rang lestvici elitnega olimpijskega enoseda finn, bosta od 23 do 19 januarja pred Miamijem jadrala na drugi regati za svetovni jadralski pokal, s katere se je Vinčec lani vrnil z bronastim odličjem. l.SNTL-članice Ptuj - Arrigoni 3:5 Po krajšem premoru se je pričel spomladanski del prvenstva v prvi državni ligi. Naše igralke so 10 krog. Igrale v soboto na Ptuju. Domačinke so vodile le 2:1 po prvem krogu. Preostali potek dvoboja pa je zasluženo pripadel Arrigoniju, ki se je po tem dvoboju povzpel mesto višje in sicer na tretje mesto prvenstvene lestvice. Tri zmage je ekpi brez težav prispevala Jana Ludvik, dve tekmi pa je zmagala Kristin Fatorič. Brez zmage je tokrat ostala Urška Čokelj, ki je izgubila oba dvoboja. Na koncu velja res pohvaliti Jano in Kristin, saj sta obe gladko premagali Vesno Rojko, ki velja za tretjo ali četrto igralko reprezentance, in to kar s 3:0. Pred slovenskima jadralcema je v Miami odletel trener Jura Dorošenko, da razpakira ladijski kontejner, s katerima sta Gašper in Vasilij čez Veliko lužo že pred časom poslala svoja finna. Optimisti presenetljivo dobri na SP v Maleziji Po odličnem začetku naše ekipe prvega dne, se je naša ekipa odlično odrezala še v ekipnem tekmovanju, kjer je v borbi za 3. mesto izgubila brez razlike z izkušenejšo ekipo iz Peruja, v kateri je nastopal tudi Sinclair Jones - lanskoletni svetovni prvak. V drugem delu flotnega jadranja so tekme potekale v zelo spremenljivem vetru in še močnejšem toku, ki je imel nasprotno smer vetra. Kljub vsemu so naši jadralci zdržali do konca in v napetih bojih v 15. plovih dosegli med 231 tekmovalci iz 57 držav Svetovnega prvenstva, sledeče rezultate: Peter Janežič (18. mesto), Maks Vrščaj (38) Matjaž Puh (68), Marko Radman (78) in Toni Vrščaj (87. mesto). Slovenska ekipa je v točkovanju Nations Cup Team, kjer se seštejejo končne točke vseh petih jadralcev, dosegla odlično osmo mesto, ter kot drugo uvrščena evropska država in kot prvo uvrščena v ekipnem tekmovanju napovedala, da v prihodnje lahko resno poseže v sam svetovni vrh tako v posamičnem kot v ekipnem jadranju. Dober nastop Erika Paulina Od petka do nedelje je v Tati na Madžarskem potekalo mednarodno prvenstvo Madžarske za mlajše kadete in mlajše kadetinje. Za državno reprezentanco je med štirimi mlajšimi kadeti nastopil tudi Erik Paulin. V ekipnem delu je Erik nastopil za drugo ekipo, ki je za med osem najboljših premagala drugo ekipo Rusije z 3:2. Erik je zmagal oba dvoboja, eno zmago pa sta dosegla še v paru s soigralcem Tilnom Cvetkom iz Mute. Nato pa sta za uvrstitev med štiri najboljše izgubila proti Romunski ekipi, kjer sta zmagala samo v paru. V posameznem delu se je Erik uvrstil med 40 najboljših. Napredovanje mu je preprečil kasnejši finalist turnirja, Italijan Luca Bressan, s katerim je Erik tesno izgubil z 2:3. V odločilnem petem nizu je vodil že z 5:3 in 7:5, nato pa izgubil z 9:11. Dateljska pot od 34 do 62 Eur Morski datlji? Ne, hvala! je naslov projekta komuniciranja in ozaveščanja javnosti o prepovedi trgovanja z morskimi datlji. Očitno ga nekateri ne poznajo in z datelji dobro služijo. Slovenski del družbe, ki je to počela je menda vodil Izolan. Kriminalistična policija iz Kopra je v sodelovanju s kriminalisti Istrske policijske Uprave iz Pule, 29. decembra 2010 zaključila kriminalistično preiskavo zoper združbo 17 slovenskih in hrvaških državljanov, ki jih sumijo, da so od julija lani do konca leta preko državne meje iz Hrvaške v Slovenijo pretihotapili nekaj ton različnih morskih sadežev. Samo v Sloveniji so jim zasegli okrog 600 kg zaščitenih morskih datljev, školjk, ki so zavarovane s slovensko zakonodajo, pa tudi s številnimi mednarodnimi dokumenti. Prepovedano je njihovo nabiranje, trgovanje in posedovanje, prepovedi pa veljajo v večini evropskih in sredozemskih držav, vključno s Slovenijo, Italijo, Hrvaško in Črno Goro. Najprej je hrvaška policija ugotovila, da na območju Istre deluje organizirana združba nabiralcev zaščitenih morskih datljev, ki jih nato ilegalno tihotapi v Slovenijo, kjer skrbi za njihovo nadaljnjo prodajo. S prikritimi preiskovalnimi ukrepi so nato koprski kriminalisti ugotovili, da je v mednarodno tihotapstvo zaščitene vrste školjk vpletenih najmanj 17 oseb (4 državljani Hrvaške, vsi z bivališčem na območju Umaga, en državljan Italije z bivališčem na širšem območju Kopra ter 12 slovenskih državljanov, z bivališči na območju Pirana, Izole in Kopra). Ugotovili so, da hrvaški del združbe skrbi za izlov zaščitenih morskih sadežev ter njihov prevoz z ladjami s hrvaške do slovenske obale, kjer so morske sadeže prevzemali slovenski sostorilci ter skrbeli za njihov prevoz in hrambo, vse do prodaje gostincem na območju celotne Slovenije (slovenska obala, Nova Gorica, Ljubljana, Maribor, Kranj). Skupaj so tako pretihotapili 2.315,5 kg morski datljev, 144 kg dondol in najmanj 24 kg kapesant. Policisti in kriminalisti PU Koper so skupno zasegli nekaj več kot 600 kg zaščitenih morskih datljev. Hrvaški del združbe je prejemal okoli 34 EUR za kg morskih datljev, slovenski del združbe pa od gostincev pri nadaljnji preprodaji najmanj 62 EUR za kilogram. Glede na te podatke kriminalisti ocenjujejo, da je vrednost celotne količine 2.315,5 kg pretihotapljenih morskih datljev najmanj 143.000 EUR. Hrvaški del združbe je bil po prijetju in izvedbah hišnih preiskav priveden na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Županijskega sodišča v Rijeki, zoper vse pa je bil odrejen pripor. V Tartinijevi ulici bo še veselo V nedeljo, 9. januarja so imeli stanovalci Tartinijeve ulice ponovno lepo priložnost za skupno veselje in druženje na “placu” svoje ulice. Razlog pa so bila rojstva kar treh novorojenčkov v nekaj zadnjih dneh. To so Kiara, Benjamin in Ožbej. Tartinijeva oglasna deska se je pridno polnila z objavami, čestitkami in vabili k praznovanju že od 10. decembra z rojstvom male Kiare, ki se je rodila staršema Katji in Petru Konjar. Že takrat so na hišno številko 2 prihajali sosedi pozdravljat in nato se je že 14. decembra rodil Andreji in Tomažu Miško prvorojeni sin Benjamin. Z veseljem pa je družina čakala še tretjega, ki pa ni razveselil samo starša Petro in Oliverja Helvig, temveč zgodilo se je, da je “mali tartinijevec” z imenom Ožbej tudi prvi Primorec in prvi Izolan hkrati!. Rodil se je kmalu po polnoči 1.1. 2011 ob 3 zjutraj (kar so pisali že v medijih v prvih dneh letošnjega leta) in bo delal družbo sestrici Oceane. Seveda so bili to dogodki, ki v Tartinijevi niso šli “kar tako mimo". V nedeljo so se zbrali v velikem številu, čeprav na fotografiji niso vsi prisotni, ker je praznovanje trajalo od zgodnjega popoldneva do 22. ure zvečer. A m Presrečni noni Judita in Marjetka ter nono Emil in “v.d. nono” Vlado, so s sosedi Tartinijeve ulice in prijatelji nazdravili novorejenim vnukom in dostojno skupno proslavili vesele dogodke. Kakor ponavadi je zadišalo po domačem kruhu, pecivih, pršutu, siru in bakalaju. Iz kantin pa je ob “klasikih” prišel še šampanjec. Tako je pri nas pač v navadi in navade je treba spoštovati, še posebej v mestu, ki nekaj da na tradicijo. Zatp stanovalci Tartinijeve ulice čestitamo vsem družinam in vnukom, in hkrati želimo srečno vsem sosedom, vsem Izolanom ter vsem ljudem dobre volje! Stanovalci Tartinijeve ulice Zoper slovenske osumljence je bila na podlagi odločitve Okrožnega državnega tožilstva iz Kopra podana kazenska ovadba brez privedbe osumljenih na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Na tiskovni konferenci so kriminalisti posebej opozorili na to, da so osumljeni morske školjke in druge morske sadeže tihotapili, skladiščili, prevažali in distribuirali slovenskim gostinskim obratom in drugim odjemalcem na način, ki je za tovrstno blago popolnoma neprimeren, predvsem z vidika higieničnosti in neoporečnosti, tako da bi lahko prišlo do okužb ali zastrupitev končnih uporabnikov - gostov restavracij. Med ovadenimi osumljenci je tudi 35-letni Izolan, ki naj bi bil eden od vodij slovenskega dela združbe, ob njem pa sta še dva Izolana stara 52 in 63 let. (H3) Uspešno leto izolskih tarokistov Društvo ljubiteljev taroka (tarok sekcija) je v letu 2010 odigralo 29 turnirjev, od katerih je bil en turnir posvečen dnevu žena in en turnir tednu starejših občanov. Igramo po pravilihj Tarok zveze Slovenije, katere člani smo. To pomeni, da igramo tarok »v tri z obvezno trojko«. V skupnem številu društvenih turnirjih je zmagal Cveto Liče, sledita pa mu Anton Kosič in Ivica Grdič. Udeleževali smo se tudi državnih tekmovanj, ki jih je 12 na leto ter dosegli nekaj vidnejših uvrstitev. Tekmovanja potekajo od Postojne do Ormoža, kar predstavlja za nas kar veliko oviro tako časovno, kot stroškovno. Turnir traja od 9. ure pa vse do 17. ure, stroške udeležbe (v letu 2010 je znašala prijavnina s kosilom 15 Eur) krijemo sami vključno s stroški potovanja, saj ne dobimo nobene pomoči. V maju 2010 smo se udeležili državnega prvenstva žensk v taroku, ki je bil v Postojni, zmagala je Marija Bolje, čeprav so nam bili soigralci tudi moški člani postojnskega kluba, od katerih nekateri sodijo v sam vrh taroka v Sloveniji. Vsako leto zaključimo turnirje z razglasitvijo rezultatov, zakusko in prijetnim druženjem. Ves čas skušamo širiti krog našega članstva, tako da nas je sedaj 19. Igramo vsak ponedeljek ob 16.30 uri v prostorih hotela Delfin. Ob tem se zahvaljujemo osebju tega hotela, kjer se počutimo dobrodošli in na nek način popestrimo tudi njihovo izvenpenzionsko ponudbo, saj se nam marsikdaj pri igranju pridružijo njihovi gostje. Vabimo vse ljubitelje taroka, da nas obiščejo in se nam pridružijo. Marija Bolje Kdor poje ... je pevec Dva zborovska večera v dveh dneh Sobotni nastop več kot 120 pevcev iz šestih zborov je bil svojevrsten praznik zborovskega petja, ki ga je v cerkev svetega Mavra privabil izjemno veliko občinstva. Nedeljski koncert pa je zborovskemu petju dodal še spremljavo komornega orkestra. Vtisi so različni a vsi s pozitivnim predznakom. Župnijska cerkev svetega Mavra je konec prejšnjega tedna gostila dva “močna" koncerta zborovske glasbe. Če je bil koncert v sklopu projekta Vox magna dobro spro-moviran in temu primerno tudi obiskan, je bil koncert Maržgenskega cerkvenega zbora ob spremljavi Obalnega komornega orkestra prijetno presenečenje. Petkov veliki koncert šestih pevskih zborov, ki jih vodita Anton in Eneja Baloh je bil v vsakem pogledu nekaj posebnega že zaradi več kot 120 pevk in pevcev, ki so se izmenjavali, se združevali, križali in spet zazveneli skupaj, čeprav jih med seboj povezujeta predvsem zborovodji in njun odnos do zborovskega petja in do zborovske glasbe. Za to priložnost so pripravili izbor slovenskih in poslovenjenih božičnih pesmi in nabožnih pesmi nasploh, kar je, ob scenografiji ki jo pač daje cerkev, morda delovalo za nianso preveč nabožno, vendar je bila menda takšna tudi zahteva župnije, saj so pred koncertom pregledali celoten repertoar. Kot smo v napovedi že zapisali so na koncertu nastopili: Moški pevski zbor Izola (ki je bil tudi soorganizator koncerta), Mešani pevski zbor Divača, Lovski pevski zbor Dekani in Ženska vokalna skupina Korala Kojrer, ki jih vodi Anton Baloh, ter Ženski pevski zbor Korte ter Ženska vokalna skupina OŠ Koper Deve, ki ju vodi Eneja Baloh. Pevce in pevke je na orglah spremljala Ingrid Tavčar na klavirju pa Mia Guček, medtem ko je baritonista Marka Kobala na citrah spremljal Tomaž Plahutnik. Pevsko revijo Vox Magna so prvič pripravili leta 1997 v Piranu, zadnja pa je bila leta 2001 v Bazovici. Vmes so pevci enkrat gostovali celo v Pragi. Izolski koncert je tako dejansko obudil projekt, ki je specifičen v našem zborovskem prostoru, tudi zato, ker petju dodaja scenski nastop. 8.400 Eur za prireditve Na uradni spletni strani Občine Izola ter v Mandraču (Uradne objave Občine Izola, št. 1/2011) je objavljen »Javni razpis za sofinanciranje prireditev v Občini Izola, ki se izvajajo v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2011«. Okvirna vrednost javnega razpisa znaša 8.400,00 Eur, rok za oddajo prijav se izteče 28. januarja 2011. Predmet javnega razpisa so prireditve, ki pomenijo popestritev kulturnega dogajanja v mestu ali na podeželju, pri čemer slednje poudarjajo bogato kulturno dediščino Izole ter obujajo stare običaje ribiškega mesta. S pričujo-.o. čim razpisom želi Občina Izola I dopolniti turistično, športno in | kulturno ponudbo mesta. | Razpisnadokumentacijajedoizte-ù ka prijavnega roka dosegljiva na J' spletni strani občine Izola (www. c izola.si) oziroma na vložišču Ob-“E čine Izola, Sončno nabrežje 8 Seveda je pomembna tudi dobrodelnost koncerta, saj organizatorji prostovoljne prispevke namenili izolskemu Karitasu. Bilo jih je za dobrih 400 Eurov, verjetno pa bi bilo denarja še več, če bi obiskovalce pred koncertom opozorili na možnost darovanja tej humanitarni organizaciji. Povejmo še, da je bil med obiskovalci koncerta tudi župan Igor Kolenc, ki je bil nekoč tudi sam zborovski pevec, posebno presenečenje pa je bil nastop Moškega pevskega zbora Izola, ki je z novimi člani in pod novo taktirtko zelo napredoval. Ampak zborovskega petja v cerkvi sv. Mavra še ni bilo konec. Že naslednji večer, v nedeljo, se je, dokaj nenapovedano, zgodil še koncert Mešanega zbora Marezige ob godalni spremljavi obalnega komornega orskestra. Ta zanimiv skupni nastop sta pripravila Kulturno društvo Milko Margon in župnija Marezige, tudi njihov program pa je bil v znamenju starih, znanih božičnih pesmi. Kljub slabi propagandi je tudi nihov nastop kar dobro napolnil izolsko cerkev. Predvsem pa sta oba koncerta pokazala, da zborovsko petje v Izoli ima svoje občinstvo, da je cerkev sv. Mavra, tako kot cerkev Marije Alietske, akustično primerna, tudi za koncerte z manj nabožno vsebino. M.p. Kje je končalo 6.000 Eur nagrade? Pred več kot letom dni, je Občina Izola objavila razpis za najboljši zgodovinski članek. Nagrade so bile 3000 evrov za prvo mesto, 2000 za drugo mesto in 1000 za tretje. Korektno se je zdelo, da četrti in ostali ne bi dobili nič. Pričakoval sem, da imam dobre možnosti za drugo ali tretjo nagrado, glede na to, da sem pisal o malo znani povezavi Izole z znano figuro, o brivcu-vohunu beneške republike, ki je v zaporu obril in ostrigel Casanovo. Toda kritik in ocenjevalec v eni osebi, Irena Ostrouška je bila očitno drugačnega mnenja. V bistvu, nisem bil presenečen, da nisem dobil nobene od treh nagrad, sem pa bil zgrožen nad grotesknim načinom kritike, ki mi jo je poslala. Slovenec je prevedel moje v angleščini napisano delo, a dvomim, da ni dobro opravil svojega dela. Ker sem izdal že več leposlovnih del, v kratkem pa bo luč uvidelo tudi prvo zgodovinsko delo, sem pomislil, da so bili morda ostali boljši, vseeno pa si sam nisem zaslužil tega prezrljivega tona. Kmalu zatem sem ugotovil, da dejansko nihče ni zmagal. Štirje smo se prijavili in gospa Ostrouška je odločila, da so bila vsa dela tako slaba, da ne bo nihče dobil nagrade. To pa se mi zdi grozljivo. Predstavljajte si tekmovanje v teku, v katerem Ostrouška in njena štoparica določita, da si nihče si ne zasluži nagrade, ker so bili vsi prepočasni. Ali pa regata, ki bi imela cilj ob mednarodnem pomolu, Ostrouška pa se odloči, da je čakala dovolj, oznani, da ni bilo zmagovalca in se odpravi v casino ali kamorkolu drugam. Morda je preprosto takšna, toda sam krivdo trdno polagam na kirurška ramena gospoda Klokočovnika, ki je pač odgovoren za to, kar se je dogajalo takrat, ko je vodil Občino. Morda je bil kje v vesolju ali pa samo malomaren. Neglede na to, nihče od nas štirih se ni mogel pritožiti, ker bi nam sicer preprosto povedali, da smo bili četrti. Kljub temu pa bi zdaj, ko se Občina bori z nenavadno nezavidljivim proračunom, rad ugotovil, kje je ta denar končal. Tovrstna sredstva bi morala biti namenska. Kaj se zgodi, ko so... preusmerjena? Morda se to komu zdi le pregovorna kaplja v morje, a bi moralo biti dovolj za prebarvanje enega prehoda za pešce. Bralci so morda zasledili, ko sem nadavno pisal o mojih nenehnih prošnjah, da bi prebarvali prehod za pešce na Sončnem nabrežju. V tem času sem se štirikrat potožil županu Klokočovniku, pa nič. Po naključju sem prvič srečal župana Kolenca prav na dan, ko je časopis izšel in prebral je pismo. Verjamem, da je njegovo prvo uradno naročilo bilo, da se prebarva prehod zajpeš-ce. V manj kot dveh tednih je naredil, kar prejšnjemu županu ni uspelo. Ce je teh 6000 Eur šlo v ta prehod, sem zadovoljen. Slutim pa, da temu ni tako. Zdi se mi, da je iskren človek, ki mu je v interesu izboljšanje Občine. Sicer je zajahal v sedlo občine s primanjkljajem, ki je bil po vsej verjetnosti ustvarjen s številnimi netransparentnimi posli, ki jih je odobravala prejšnja oblast. Ni preprosto obdržati obljubo, ki mu bo prinesla samo peščico bodočih glasov. Po pravici povedano, ni majhna stvar, če politik sploh drži obljubo. Iskreno upam, da bodo občani Izole, ki to možnost imajo, aktivno podprli tega človeka, Igorja Kolenca, ter tudi, da bodo tisti, ki so na pravih položajih, vztrajno raziskali verjetne malverzacije prejšnje oblasti. Mimogrede, po tem kratkem času, bi si upal povedati, da gospod Kolenc, glede na prisotnost njegovega avtomobila pred sedežem Občine, povprečno vsaj petkrat toliko časa preživi na Občini, kot ga je Klokočovnik. Ne zahtevam ponovne ocene mojega zgodovinarskega članka - sem vse preveč seznanjen z lenimi umi, ki obravnavajo zgodovinske dogodke obalnih mest - toda rad bi, da bo teh 6000 evrov uporabljenih v dobre namene. Rick Harsch \«\\,IIR\C 11 Četrtek, 13. januar 2011, št, 893 ----------------------------------------------------------- Kulturniški smerokazi Četrtek, 13. januar 2011 Stara italijanska šola ob 16.00 Konferenca : Deset let vojne na Balkanu skozi oči dopisnika Fausta Biloslavo. Kulturni dom - ob 19.00 AFRIKA Namibija, Bocvana Zimbabve, rafting po Zambeziju (film)... Potopisno predavanje z diapozitivi in razgovorom. O črni celini nam bo marsikaj zanimivega razkril Rok Kofol, popotnik iz društva Shappa. Vstop prost! Galerija Al^a / Kristanovtrgl Vabimo vas na otvoritev razstave v petek, 14. januarja ob 19.00 “Vrt ilustrazavrov” razstava ilustracij Martine Ljubič .3 ..i*- ■-r j. » ? 3 galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Zanimivi Izolani Gost bo izolski župan, mag. Igor Kolenc Pogovor bo vodila Nataša Benčič. Petek, 14. januar 2011 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Avtohtone rastline Balkanskega polotoka Biolog Peter Glasnovič bo ob sliki in besedi predstavil Balkanski polotok - enega od biodivezitetno najbolj pestrih predelov Evrope s poudarkom na rastlinskem svetu, ki ga ob potovanjih sam spoznava. - Vstop je prost. Sobota, 15. januar 2011 ^ Kulturni dom Izola - ob 17.00 PALČEK (W. Grimm) Gostuje Mini teater iz Ljubljane Zgodba o zakoncih brez otrok, ki se jima končno rodi deček, tako majhen kot prstek. Poimenovala sta ga Palček ... Vstopnina 4 eur C-Arte (Carte ad Arte) CARMELO CACIAIO, VITO CAPONE, FRANCO VECCHIET CVETKA HOJNIK, JANEZ MATELIČ, DEJAN HABICHT Razstava bo na ogled do 16. januarja 2011. Ate 11 e r Sv Oj C Vabimo vas na ogled razstave NE RAZPRODAJA v Ateljeju Svoje (Grudnova 3, Koper). MATEJKA BELLÉ / LOJZE JURCA / JANEZ MATELIČ IR MORRIS / LJUBO RADOVAC / ANDRAŽ SALAMU Razstava bo na ogled do 8. februarja 2011._ Galerija Salsaverde lw Siavet® - Kulturno umetniško dmitvo Sabah LINOREZI Simon Kocjančič Razstava bo na ogled do 11. februarja 2011. GALERIJA KORTE Galerija-muzej Korte je v prvem nadstropju Zadružnega doma. Za ogled se dogovorite v uradu Krajevne skupnosti ali po telefonu 6420009. Kulturno društvo Korte Torek, 18. januar 2011 Mestna knjižnica Izola - ob 17.00 Ura irskih pravljic NajanuarskemsreÈanju mednarodne ure pravljice, v okviru projekta družinske pismenosti, bo Irka Aine Lee Pedersen pripovedovala irsko pravljico ter predstavila svojo deželo. Vstop je prost. Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 tematska delavnica EllCFglJ SkO C1SC0HJ 0 prostora, telesa in duha Po Novem letu si vsi zadamo neke cilje, zaobljube, želimo si spremembe. Da bomo odšli sveži in očiščeni v leto 2011, bomo izvedli delavnico energijskega čiščenja. Posvetili se bomo tako telesu, avri kot tudi prostorom, kjer bivamo in delamo. Naučili se bomo enostavnih energijsko očiščevalnih tehnik, praktičnih za vsakodnevno uporabo. Na delavnico pridite oblečeni udobno, prinesite ležalno podlogo, odejo ter pijačo. Delavnica bo trajala 2 uri. Vstop je prost. Sreda, 19. januar 2011 Mestna knjižnica Izola - Ob 19.00 »Kako živim ta trenutek« Srečanje z Joškom Cesarjem in Olegom Križanovskijm, ki bosta v teoriji in praksi prikazala tehnike, kako odvreči staro prtljago, ki nas obremenjuje, kako zaživeti polno v sedanjem trenutku in zakaj ni potrebno obremenjevati se s prihodnostjo. Vstop je prost. ARI KINO 13. 18.30 Jaz bi tudi (Yo tambien) □ ET 20.30 Nowhere boy: Zgodba o Johnu Lenonu 14. 18.30 Jaz bi tudi (Yo tambien) PET 20.30 Nowhere boy: Zgodba o Johnu Lenonu 15. 18.30 Nowhere boy: Zgodba o Johnu Lenonu SOB 20.30 Jaz bi tudi (Yo tambien) 16. 18.30 Nowhere boy: Zgodba o Johnu Lenonu NED 20.30 Jaz bi tudi (Yo tambien) 17. 18.00 Jaz bi tudi (Yo tambien) PON 21.00 Nowhere boy: Zgodba o Johnu Lenonu 18. 18.30 Nowhere boy: Zgodba o Johnu Lenonu TOR 20.30 Thron: Zapuščina 19. 18.30 Thron: ZapušDina SRE 20.30 Njuna DruDina (Little Fockers) Mestna knjižnica Izola vabi na ogled razstave likovnih del | 3; M otrok iz vrtca L’Aquilone iz Izole. Razstava bo na ogled do konca januarja 2011 v Središču za samostojno učenje - v času odprtosti knjižnice. Vljudno vabljeni! • Vsak torek v januarju 2010 ob 17:00 Pravljične ure • NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsako sredo- od 15:30 do 16:30 • ZAČETNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsak četrtek- od 15:30 do 16:30 • Središče za samostojno učenje Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282 • BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. To je princip delovanja Borze znanja. V Borzi znanja zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine, spretnosti in informacije s kar najrazličnejših področij. Vse borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si Na steni ustvarjalnosti v mesecu januarju svoja dela razstavljal Aleksander Peca iz Nove Gorice. Premrlova ulica 1 6310 IZOLA - ISOLA GSM: 040 650 985 Prodaja in servis računalnikov, svetovanje pri nakupu računalniške opreme Imate težave z računalnikom? Se ne odziva? Je odpovedala komponenta? Se je sesul program? Je PC okužen z virusi? Ne deluje domače omrežje? Rabite nasvet v zvezi z nadgradnjo ali nakupom novega računalnika oz. programske opreme? dr PC vam pri tem pomaga. Pridemo tudi v pisarno ali na dom! Razstava Knjižnica oblečena v svilo in usnje V novem letu ste vabljeni na ogled nove slikarske razstave, ki jo je knjižničarka Darja Kromar pripravila v kotičku ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola. Tokrat svoje slike na platnu razstavlja mlad akademski slikar Aleksander Peca. Rodil se je 20. julija leta 1972 v Novi Gorici. Po končani osnovni šoli in gimnaziji je študij nadaljeval na Accademii di Belle Arti v Benetkah, smer slikarstvo. Leta 1999 je diplomiral pri prof. Carlu di Racu. Aleksander Peca živi in ustvarja v Novi Gorici ter samostojno razstavlja od leta 1996, v Sloveniji in sosednji Italiji. Teme njegovih oljnih slik so motorji, ženski akti, ženske v tesno oprijetih usnjenih oblačilih vedute mesta, sumo borci in drugi prizori iz japonskega vsakdana, portreti, avtoportreti, dvojni avtoportreti, baročni plemiči z modernimi pričeskami, roboti, junaki iz sodobnih filmov, stripov in japonskih risank, ki jih je gledal v otroštvu... Za Aleksandra Peco je značilno natančno in precizno podajanje slikarske vsebine, zlasti pa izvirno prehajanje iz realizma v nadrealizem, kakor tudi oplajanje zahodnoevropskega umetnostnega spomina z vsebinami daljnega Vzhoda. V tem je na slovenski likovni sceni edinstven. MKI: Veliko razstavljate po vsej Sloveniji in v Italiji. Kdo pa so obiskovalci vaših razstav? AP: Kdove zakaj je bil pri sosedih sprejem vedno prijaznejši, tudi s strani drugih umetnikov. Slovenska nevoščljivost? Sicer je odziv mladih vselej presenetljivo najbolj prisrčen, mogoče ker so prvi, ki prepoznajo uporabljene elemente iz medijske pop kulture. Škoda, ker je mladina brez denarja, sicer bi mastno služil... no, kakšen pomembnež se na razstavi že pojavi. MKI: Na nekaterih vaših slikah so upodobitve japonskih mang, na drugih realistične podobe vesolja, zraven njih pa so slike androginega Ludvika XIII. z oboroženo Laro Croft v ozadju. Ali vaša dela potrebujejo razlago umetnostnega kritika, zapisano v katalogu? AP: Najprej popravek. Slike, ki sem jih vzel za vzor sta upodobitvi kraljev Ludvika XIV in Ludvika XV francoskega slikarja Rigauda, zame paradigme baročne teatralnosti in izumetničenosti. Upam,da moje slike nosijo dovolj močno vizualno sporočilo, ki ga občinstvu posredujejo ravno preko vizualnega kanala. Saj govorimo o vizualni umetnosti, ali ne? Literarne obrazložitve kaj lahko, naj bi, oziroma moraš videti se mi zdijo neumestne. Če slika nič ne pove kot slika, tudi spremnega romana ne rabi. MKI: Danes slikarji bežijo v abstrakten svet, vi pa na svojih platnih ostajate v realnem. Kako to? AP: Ni res, moj svet je zelo sanjski, uporablja pa predmete in osebe iz tustranskosti. Je pa res, da jih dosti beži. MKI: Vaše teme so motorji, orožje, japonske mange, ženske v usnju. Bi lahko povedali kaj več o tem? AP: Kot otrok sem z veseljem in otroško radovednostjo gledal japonske risanke in ljubezen do kulture, ki jih je ustvarila je ostala. Pri motorjih me je vedno privlačil izziv kako podati različne leske kovin, kromiranih površin, usnja, gum... interes je čisto slikarske narave, nimam niti izpita. Ženske v črnem usnju?...so pač zelo, zelo sexy MKI: Veliko razstavljate v Italiji. AP: Povezovanje je v vsakem pogledu lahko le pozitivno, saj le tako lahko drug drugega bogatimo če ohranimo odprtost do tega kar se dogaja okrog nas. Hvalabo-gu smo neestetske ograje podrli, z onimi v glavah bo malo teže a z malo dobre volje... šp Veliko Izole je bilo v Domžalah V domžalski knjižnici je bilo v ponedeljek, 10. januarja, veliko Izole, saj so tam odprli razstavo slik izolskega slikarja Milana Obrado-viča Karpa, ki ima sicer svoj atelje v Ljubljanski ulici. Razstavo je pripravil tamkajšnji Javni sklad. na otvoritvi pa se je zbralo blizu sto obiskovalcev, ki so tako izrazili spoštovanje do dela svojega nekdanjega sokrajana. Karp je namreč po rodu Domžal-čan in tam je na začetku svoje likovne poti tudi razstavljal, zdaj pa ni svojega dela pokazal že več kot desetletje. Tudi zato je bilo zanimanje za razstavo izjemno, Karp pa je razstavil 17 svojih tipičnih slik s katerih se smejijo, in s katerih govorijo obrazi mediteranskih preprostih ljudi pa tudi vegaste ulice našega mesta. In da bo celoten večer še bolj izolski je za glasbeni del odprtja poskrbel Elvis Šahbaz, tokrat v klasični, akustični verziji s svojim Parencana bluzom. Razstava v domžalski knjižnici, ki jo dnevno obišče tudi do 500 ljudi, bo odprta do konca januarja, potem pa bo Karp že začel pripravljati razstavo v Avstriji, kamor ga je povabil eden od ljubiteljev njegovih slik, ki ga je spoznal kot turist v našem mestu. D.M. Reaktor Občina smo ljudje Čeprav je praznovanje silvestrskega večera že za nami, bi rada vsaj nekaj misli na kratko napisala. Lepo je bilo videti in gledati, kako se je Manziolijev trg polnil pred polnočjo. Tomo Jurak se je trudil in tudi dosegel, da je trg skupaj z našimi Izolani zaživel. Čeprav v vsej svoji skromnosti in enostavnosti, brez blišča in velikega “pompa”. In vendar so ljudje tudi tak večer sprejeli. Bila sem tam od vsega začetka, čeprav ne v “uradno poslani” vlogi občinske svetnice, čisto tako, s svojimi najbližjimi domačimi, s prijatelji, sosedi in poznanimi. Prijetno toplo je bilo ob pogledu na sproščene in nasmejane obraze naših ljudi. Za trenutek so bile težave in problemi vseh nas potisnjeni nekam daleč stran.... Pa vendar so me ljudje spraševali kot članico Občinskega sveta ali pride kdo uradno k mikrofonu na oder, odšteje zadnje sekunde starega leta in nam vsem skupaj nameni prvi pozdrav.....Na žalost sem bila sama brez informacij, brez odgovora ali kakršnihkoli navodil...in ni mi bilo vseeno !!! Čutilo se je nezadovoljstvo, nezaupanje, na meji izigrano-sti....od tistih, katerim so prebivalci Izole zaupali, da bomo naredili življenje v Izoli čim lepše. Saj niso spraševali in želeli ekstremov, samo topel pozdrav z nasmehom, prijazno besedo in prijateljski stisk roke... Polnočna “praznina”je šla kakor težak črni oblak mimo in ga je bilo čutiti med mnogimi. Pa vendar smo se nato vsi, ki smo bili na trgu veselili dalje, si povedali kaj lepega za vnaprej, malo še pokritizirali, hujše pustili za druge dni in seveda z željo, da bi bilo čez eno leto malo drugače in si voščili ob novem letu. Hkrati pa želim vsem, tudi tistim, s katerimi smo si voščili že na trgu, eno dobro, razumevajoče leto 2011. In vsa pohvala umetnikom in prebivalcem Ljubljanske ulice za Decembrsko zmrzal, ki verjemite, je ogrela vse nas, ki smo jo obiskali. Zal mi je predstavnic rokometnega kluba, ki so želele narediti vsem nam veselje v parku Pietra Coppo, pa je informacija prišla nekoliko pozno in niso imele podpore od nikogar. Ja, življenje je tudi druženje. Druženje s sosedi, s sosesko, z ulico, na ulici, z raznimi društvi in klubi... Je toliko pomembno, kot vse ostalo, kar je treba reševati v gospodarstvu, politiki, financah...kajti življenje smo ljudje in samo ljudje. članica Občinskega sveta Marjetka Popovski No. 355 13 12011 Censimento 2011: influssi della Befana? L'Ufficio Statale di Statistica, annunciò nei giorni scorsi che, nei primi mesi di questo 2011 verrà portato a termine il censimento della popolazione, dei nuclei familiari e delle unità abitative della Slovenia. A differenza dell 'ultima volta, il censimento non verrà eseguito sul campo con l'impiego di decine di addetti incaricati di intervistare e riempire i rispettivi moduli, ma—seguendo l'esempio di Danimarca, Olanda, Islanda e Finlandia — raccogliendo e collegando tra loro i numerosi dati che sono già registrati presso fonti ministeriali, amministrative o statistiche. La data referenziale sarà Uprimo gennaio di quest 'anno. 1 costi - assicurano - porteranno ad un risparmio di almeno 12 milioni di Euro. I primi risultati già in maggio e quelli definitivi in settembre. Non intendiamo porre ilproblema di quanto siano aggiornati i dati di cui dispongono i vari registri dell 'amministrazionepubblica e statale. Ci basta l'esperienza non ancora conclusa relativa all’informazione inviata ai cittadini dall 'amministrazionegeodetica slovena sul presunto valore dei relativi immobili, che ha suscitato un vespaio di proteste, in quanto dovrebbe servire per la prossima tassa sugli immobili che lo Stato vuole introdurre. Ad aumentarele nostre perplessità, tuttavia, una delle novità previste, per cui il censimento 2011 non contemplerà l'acquisizione di dati che riguardano l’appartenenza nazionale e quella religiosa. Ricordiamo che, nove anni fa, nel 2002, i risultati del censimento della popolazione, eseguito con il sistema di rilevazione tradizionale, ha provocato una vera e propria rivolta da parte delle due Comunità Nazionali minoritarie, Italiana e Ungherese, che hanno visto ridotta la propria consistenza numerica addirittura ài un terzo. Si è detto allora, e lo si ripete tuttoggi, che le cifre fossero il risultato di un 'assimilazione forzata. Le proteste coinvolsero addirittura il Parlamento che richiese un 'analisifino ad oggi non portata a conclusione. Il nuovo censimento, non prevedendo l’acquisizione di nuovi dati sulle minoranze nazionali, non potrà quindi né cancellare né aggiornare quelli di nove anni fa, per cui i numeri che si ripeteranno in futuro saranno sempre quelli tremendamente penalizzanti del 2009. La domanda che, invece, poniamo, è se è questa la reale volontà della classe politica al governo! Tant 'è vero che in questi giorni si trova già in circolazione una proposta di decreto del governo con la quale si intenderebbe condizionare i finanziamenti statali ai Comuni nazionalmente misti sulla base della consistenza numerica delle relative minoranze. Evidentemente quel la registrata nel 2002, che vede la Comunità Italiana ridotta di un bel terzo! Che, nell’insieme, si tratti soltanto di fortuite coincidenze? Io sinceramente non ci credo - anche se siamo ancora sempre sotto gli influssi, secondo alcuni, negativi - della Befana! Silvano Sau CAN Costiera contraria alle proposte del governo sloveno Parere negativo della Presidenza della CAN Costiera in merito proposta di Legge sulle Carte d’identità, discussa a Palazzo Manzioli sotto la presidenza di Flavio Forlani. Particolarmente osteggiato l’articolo 7 con il quale la nuova normativa, se approvata, porrebbe in una situazione di effettiva disuguaglianza gli appartenenti alle comunità minoritarie italiana e ungherese. I tre capoversi dell’articolo, infatti, pur prevedendo che le nuove carte d’identità manterrebbero sui territori nazionalmente misti, oltre allo sloveno e all’inglese, anche le scritte nella lingua minoritaria, specifica tuttavia che queste verrebbero rilasciate soltanto se la richiesta venisse inoltrata presso l’Unità Amministrativa dei Comuni ufficialmente dichiarati come nazionalmente misti. Poiché la nuova normativa prevede che i cittadini sloveni, indipendentemente dal comune di residenza, possono fare richiesta del documento presso qualsiasi Unità Amministrativa in Slovenia, queste però non avrebbero l’obbligo di rilasciarle bilingui ai residenti del territorio nazionalmente misto. In questo modo - è stato sottolineato nel corso della riunione - i cittadini sloveni residenti nei territori nazionalmente misti sarebbero provvisti di due tipologie di documenti d’identità, in base ai quali - col tempo - sarebbe possibile arrivare ad una forma di identificazione delle persone e della loro appartenenza nazionale proprio sulla base della carta d’identità. Pollice verso anche per la proposta di Decreto avanzata dal governo per definire i criteri di finanziamento dei Comuni nei territori nazionalmente misti. In merito, è stato ribadito dalla Presidenza, che la normativa è sostanzialmente anticostituzionale, in quanto - introducendo formule abbastanza confuse - intenderebbe sovvenzionare le necessità dei Comuni Nazionalmente misti prendendo come punto di partenza il numero degli appartenenti alle singole nazionalità minoritarie. Una proposta - come è stato sottolineato - addirittura vergognosa, oltre che anticostituzionale. La Costituzione della Repubblica di Slovenia, infatti, al penultimo capoverso dell’articolo 64 sancisce che “i diritti delle comunità nazionali e dei loro appartenenti sono assicurati indipendentemente dal numero degli appartenenti alle rispettive comunità”. Nel caso che il governo non dovesse tener conto delle rimostranze della Comunità Italiana, la Presidenza della Comunità Autogestita annuncia che farà immediatamente ricorso alla Corte Costituzionale. Nuova veste grafica del sito istituzionale della Comunità Italiana di Isola Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola Italijanska Samoupravna Narodna Skupnost Izola Ji A Sono i primi versi della Divina Commedia tratti dal Codice Dantesco trascritto a Isola nel 1382 da Pietro Campeni di Tropea ad aprire il sito istituzionale della Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola dopo l’aggiornamento attualmente in corso. Oltre alle immagini che riprendono interessanti particolari di Palazzo Manzioli, il sito è sottoposto ad una completa rivisitazione grafica delle sue pagine interne, cercando di avvicinarle per quanto possibile agli interessi dei connazionali. Come ribadito dal presidente Silvano Sau, già in prima pagina, la Comunità Italiana di Isola è stata tra le prime, se non addirittura la prima, all’interno del mondo minoritario, a percepire la necessità di un’informazione a vasto raggio dei propri connazionali e dei propri concittadini, convinti che soltanto la conoscenza e l’apertura verso gli altri possono permettere un adeguato e responsabile coinvolgimento reciproco in tutte le sfere del vivere sociale, culturale e nazionale. Tra le altre cose viene specificato, pur se in maniera molto stringata, ruolo e finalità della Comunità Autogestita nella tutela della Comunità Italiana in quanto soggetto di diritto pubblico. Il sito, come già in passato, mette a disposizione del visitatore tutte le informazioni inerenti l’attività del Consiglio e dei suoi organismi, soprattutto all’indomani delle recenti elezioni svoltesi nell’ottobre dello scorso anno. Abbinata all’informazione del Mandracchio Online e delle altre edizioni su carta stampata, vuol rappresentare un ulteriore arricchimento della presenza italiana sul nostro territorio. Il sito della Comunità Autogestita è raggiungibile anche dalla pagina Mandracchio Online cliccando la voce “CAN Isola” oppure seguendo il collegamento: www.comunitaitaliana.si. CULTURA CULTURA CULTURA CULTURA Dopo il battesimo dì qualche mese fa a Palazzo Maliziali di Isola, il volume dedicato a! fotografo piranese, Alfredo Pettener, creativo tra fine ‘800 e l’inizio delta seconda guerra mondiale, è stato presentato a Pirano di fronte ad un pubblico attento e numeroso. Come sottolineato nel corso della „ serata, la ricerca di Lea Skerlič, che rappresenta una rielaborazione della sua tesi di laurea che le fruttò il premio “Prešeren "dedicato agli studenti dell’Università di Lubiana, vuol rappresentare il primo numero di una serie di volumi dedicati alle tesi di laurea dei nostri connazionali che la Comunità degli Italiani di Isola intende realizzare nei prossimi anni. In serata, presso la Comunità “Giuseppe Tartini”, all’artista piranese è stata dedicata una mostra di fotografie originali che sono state presentate da Amalia Petronio. Nel suo intervento ha voluto sottolineare l’impegno necessario per recuperare almeno parte de! ricco patrimonio fotografico de! Pettener ancora sempre custodito dai singoli proprietari. E seguita una visita guidata alla mostra con dimostrazioni anche pratiche, de! collezionista piranese Slobodan Simič. La mostra rimarrà aperta fino a! 20 gennaio prossimo. W Li ■j Serata di teatro a Palazzo Manzioli, offerta dalla filodrammatica della CI “Giuseppe Tartini" di Pirano che su invito della “Besen-ghi” ha presentato il suo ultimo lavoro, una commedia in dialetto che ricorda Goldoni e la sua riforma, ma ripropone in versione locale le maschere della commedia dell’arte e altri personaggi. Il lavoro “Paga sempre Pantalon ”, scritto in due atti, due prologhi e due epiloghi da Ruggero Paghi, ha divertito il pubblico con la leggerezza deitemi trattati e le trovate dei personaggi, che ricordano te caratteristiche de! teatro comico settecentesco. Troviamo l'avaro Pantalone, preoccupato di accasare bene la figlia, lo sbarazzino servo Arlecchino che trama per trarre vantaggi dalia situazione e il dottore (Balanzone), saccente, fanfarone epreoccupato soltanto de!proprio tornaconto. Completano l'elenco dei personaggi i due innamorati, il giovane Clorindo, rappresentante di uno dei dotti illuministi che nel XVIII secolo iniziarono a ricercare e a recuperare le conoscenze del passato, e le due servette. La regia è di Ruggero Paghi che interpreta il capocomico che in quei tempi era l'autore, il regista e l’impresario dei commedianti. Buona l’affluenza di pubblico, costituito anche da giovani. Hanno recitato Piero Rotter, Noe! Celar, Ehi Jeličič Cebroni, Marino Maurel, Christian Potetti, Danijel Konestabo, Lara Pirjevec e Marinela Cok. SCUOLA SCUOLA SCUOLA SCUOLA Mantenere le tradizioni locali senza cadere nelle tentazioni de! consumismo che ha stravolto il significato delle feste, è stato da sempre il filo conduttore delle attività alla Scuola materna L’Aquilone. Così pure quest’anno la Befana ha posato nella calza pochi dolciumi e qualche pezzo di carbone e si è intrattenuta a con versare con i bambini delle varie sezioni. La figura della Befana, personaggio tipico delle regioni italiane, vede intrecciarsi tradizioni pagane legate all'alternarsi delle stagioni e leggende legate alla nascita del Cristo e all'Epifania. Molto sentita dai bambini quando bastava un mandarino una mandorla o una caramella per renderli un po 'felici, oggi, come accade per Babbo Natale, assistiamo ad un 'inflazione della sua figura e a una spettacolarizzazione della sua presenza. Una volta si poteva solamente immaginarla, andare a letto presto e al mattino curiosare trepidanti nella calza riempita a seconda dei propri meriti e delle possibilità della propria famiglia. Non c’è più religione Anno nuovo vita nuova. Sarà? Noi troviamo molto più augurante il proverbio umbro che recita: Anno novo, ogni gallina fa 7 su’ ovo. Perché? Ha o non ha Isola sacrificato i rimasugli della sua gloriosa industria ittica a un’industria del pollame? Ecco che nelle uova dobbiamo cercare il nostro futuro. E c’è da sperare che sia migliore del nostro recente passato che sicuramente non sarà trasmesso alla storia come un nostro vanto. Apprendiamo, infatti, che il nostro comune è sull’orlo della bancarotta. Ci parlano di casse vuote e perdi più di consistenti debiti da saldare. E sappiamo che le banche sono vacche sempre meno lattifere. Lo sa chiunque che con le stesse ha un qualsivoglia rapporto d’affari. Di indole non siamo mai stati pessimisti, però non possiamo credere che il contenuto di quel proverbio umbro di cui sopra potrà risollevare le sorti isolane. Forse sarebbe meglio riporre le nostre speranze nel proverbio istriano che recita: Ano de neve, ano de pan. E che Dio ci mandi ancora neve e sperare che si avveri quel proverbio che recita: A goccia a goccia si riempie il secchio. Gianfranco Siljan attività comunitarie Manifestazioni culturali Giovedì, 13 gennaio 2011, ore 18.00, ex Scuola Italiana DIECI ANNI DI GUERRA NEI BALCANI VISSUTI DA UN INVIATO IN PRIMA LINEA - conferenza offerta dall'Unione Italiana di Fiume - Università Popolare di Trieste. Oratore: dott. FAUSTO BI-LOSLAVO. Organizzazione: CI D. Alighieri. Mercoledì, 19 gennaio 2011, ore 19.00, Palazzo Manzioli L’Associazione di Cultura Giuliano-Veneta presenta la lettura scenica di UN ANTIFASCISTA EPURATO” di Tullio Reggente, con la regia di Tullio Svetlini e Giuliano Zanier. Musiche di Silvio Donati. Le vicende e l’opera di Pier Antonio Quarantotti Gambini rilette attraverso le sue pagine: da “Le redini bianche” ai rapporti con gli scrittori giuliani, dal suo impegno alla Biblioteca Civica triestina alla sua epurazione. L’occasione di celebrare Gambini ad un secolo dalla nascita a di ascoltare la voce di un intellettuale di vaglia qual è stato il Goriziano Tullio Reggente. Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi e il Gruppo Teatrale AMICI DI SAN GIO-VANNNI di Trieste, l’Associazione GRADO TEATRO. L’ARMONIA -Associazione tra le Compagnie Teatrali Triestine con il contributo della Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia / Assessorato alla Cultura, Sport, Relazioni Internazionali e Comunitarie con la co-organizzazione del Comune di Trieste - Assessorato alla Cultura e con il patrocinio del Comune di Grado. Martedì, 25 gennaio 2011, ore 18.00, Palazzo Manzioli CONCERTO - Ritorna a Isola il valido pianista siciliano DARIO FORTURELLO, per la terza volta nostro gradito ospite. Nel 2002 ha tenuto il suo primo concerto isolano a Palazzo Besenghi, mentre nel 2008 ha suonato a Palazzo Manzioli. In entrambe i concerti ha entusiasmato il pubblico con i suoi virtuosismi e le sue interpretazioni. Organizzazione: CI D. Alighieri. Biblioteca D. LOVISATO Lunedì, martedì e giovedì: 10.00 - 13.00. Mercoledì e venerdì: 16.00 - 19.00. Sala lettura: dal lunedì al venerdì: 17.00 - 20.00. Aula INFORMATICA Aperta al pubblico previo accordo con il responsabile. Alla vigilia delle festività natalizie e di Capodanno, il Sindaco di Isola, Igor Kolenc, ha offerto a Palazzo Manzioli un ricevimento a tutti i consiglieri ed alle maestranze municipali. In un breve discorso di saluto, il Sindaco Kolenc ha sottolineato che l'incontro ha voluto soprattutto far conoscere tra loro le persone che nei prossimi mesi ed anni avranno il compito di amministrare le risorse della città. Nell 'augurare a tutti ipresenti serenità e salute, il sindaco ha voluto sottolineare l'impegno che dovrà coinvolgere tutti già a partire dai primi giorni del 2011 per affrontare la crisi economica che ultimamente ha colpito anche la nostra città nel settore sociale ed economico. Si dice e non si dice... Il Mandracchio,/og/io della Comunità italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Sumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumenjak Sede: Piazza Manzioli 3, Isola, Slovenia tei, fax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32, sito Internet: www.ilmandracchio.org (Il giornale è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.) Parliamo del sostantivo femminile “onta”. Non si dimentichi che significa: vergogna, disonore, offesa, ingiuria, oltraggio. Non sono quindi corretti modi come: Siam partiti a onta del maltempo; l’abbiam comprato a onta del prezzo e via discorrendo. Bene invece: La giustizia trionfa a onta dei malvagi. E che giustizia sia fatta. G.S. maiuok/m: 15 Četrtek, 13. januar 2011, št. 893 ------------------------------------------------------------- Predzadnja KRIMINALNE MALI OGLASI Delo Ona ni bila za Policisti so imeli v postopku voznika osebnega avtomobila, zoper katerega so zaradi suma vožnje pod vplivom mamil odredili strokovni pregled. Sopotnica se je ob tem razburila in se pričela nespodobno vesti do policistov, zato so ji izdali plačilni nalog v višini 400 EUR. Žejo gasil z drobižem Neznanec je med vikendom vlomil v več avtomatov za napitke v poslovni stavbi podjetja na območju Polja in ukradel gotovino. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Kamen pa radio Neznanec je na parkirišču pri ladjedelnici z razbijanjem stekla vlomil v parkiran osebni avtomobil znamke Fiat Tipo in iukradel avtoradio črne barve, znamke LG v vrednosti 80 EUR. Sledi kazenska ovadba. Je bil kriv rezultat? Po končani športni prireditvi je 29-letni domačin razbil steklo vhodnih vrat dvorane. Policisti bodo po prejeti pisni prijavi oškodovanca zoper storilca izvedli ustrezni ukrep zaradi kaznivega dejanja Poškodovanja tuje stvari. Ko ga dobijo vodniki Nekdo je vlomil v objekt društva tabornikov, premetal notranjost in ukradel radio v vrednosti 100 EUR. Sledi kazenska ovadba. Dobro da plin diši Policisti in gasilci so posredovali na območju Livad, kjer se je širil vonj po plinu. Gasilci so na silo odprli ograjen prostor in zaprli ventile. Na kraj je prišel tudi delavec, odgovoren za plinsko napeljavo, ki je zaprl glavni ventil in bo poskrbel za ustrezno popravilo. Petarda, raketa ali ogorek Nekdo je med novoletnimi prazniki odvrgel žarečo snov ali pirotehnično sredstvo na drva pri stanovanjski hiši v zaledju Izole, zaradi česa je prišlo do vžiga drv. Ogenj se je razširil tudi na okna, tram in del podstrešja ter povzročil škodo lastnici hiše. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil v smeri kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Ne da ji miru Policisti so sprejeli prijavo občanke, da ima težave z bivšim partnerjem, ki jo nenehno zasleduje in pri njej povzroča strah in nelagoden občutek. Na podlagi zbranih obvestil bodo kršitelju izrekli globo zaradi kršitve določil Zakona o varstvu javnega reda in miru. Vse zaprto on pa brez Ponoči je nekdo vlomil v eno od izolskih trafik in ukradel blagajniški minimum ter več zavojčkov cigaret različnih znamk. Policisti so opravili ogled in bodo podali kazensko ovadbo. Po tabornikih še nogometaši Neznanec je ponoči z orodjem na silo vlomil prostore bifeja in nogometnega kluba ter ukradel zvočnike in pijačo. Sledi kazenska ovadba. Avto ni nepredušno zaprt Policisti so intervenirali zaradi motenja nočnega mira in počitka ob Prešernovi cesti, kjer je 18-letnik poslušal glasno glasbo v vozilu. Zoper fanta so policisti izrekli globo v višini 100 EUR. Na meji preko meje Ob 22.45 so policisti na mejnem prehodu Dragonja 63-letnemu Izolanu odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,99 mg/l, zato so ga pridržali. Skuter za zimo Neznanec je v noči iz nedelje na ponedeljek v Izoli ukradel motorno kolo znamke APRILIA Leonardo, reg. št. KPVJ-57. S tem je lastnika, 41 letnega domačina, oškodoval za najmanj 500 evrov. Parkirno mesto pa še pod streho Tako sta si verjetno mislila lastnika jeklenih konjičkov s koprsko regi-straciujo, ko sta meni ni, tebi nič, dobesedno pod oknom občinskega redarstva, na silvestrsko noč zaparkirala pod tendo pizzerie Napa v Verdijevi ulici. Presenečeni najemniki kar niso mogli verjeti, kako iznajdljivi so lahko ljudje. Že res, da je bila pizzeria takrat zaprta ampak prometni znak in veriga sta bila še vedno tam. Novi oglasi so označeni polkrepko, ostale si lahko ogledate na www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščemjmožnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297 KUPIMO - Kupim dvosobno stanovanje v bloku ali hiši v Izoli tel. 051/311-180 ODDAMO - Oddamo poslovni prostor 90m2 za vsako dejavnost v izoli. tel 041 344 280 - V centru Izole oddam manjšo garsonjero za daljše obdobje Gsm: 041 210 920 -Takoj in za daljše obdobje oddamo garsonjero ( za 2 delavca) v središču Izole. Plačilo po dogovoru Tel: 070 746 106 - “DELFIN Hotel ZDUS d.o.o. Izola, Tomažičeva ulica 10, Izola, odda v najem poslovni prostor v velikosti 35 m2. Informacije na tel. št. 05 6607 558.” - V pritličji TPC Livade oddamo manjši poslovni orostor. tel 031 611 568 - Družini oddam 2 sobno stanovanje. Tel. 041 344 280 - Manjše trosobno stanovanje v centru Izole v Cankarjevem drevoredu s pogledom na morje, oddam za daljše obdobje. Tel.: 64 15 666 ali 070 872 901 - Domačinka, nudim ostarelim in bolnim nego na domu, tudi 24 urno Tel: 051 235 947 Ženska srednjih let, pridna urejena in vestna išče delo. Opravlja vsa hišna dela, čisti, lika, pomiva posodo, čisti gostinske lokale ali poslovne prostore. Telefon: 031 295 156 -Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634 - FRIZER - FRIZERKA - Iščete nove izzive, ste kreativni, samostojni in imate vsaj 3 leta delovnih izkušenj, potem ste prava izbira, zato pokličite takoj! Pričakujem komunikativnost, poštenost in sposobnost za delo z ljudmi. Ostale informacije: telefon 05/640 05 12 - Domačinka s podeželja nudi pomoč na domu z gospodinjskimi opravili. GSM: 041 449 859 (Nevenka) Razno - Zimske gume Fulda (195/60/14) stare 1 leto prodam, prevoženih 300 km. cena 60 eur. tel 040 806 629 - Prodam chicco trio Gsm: 041 448 678 - Prodam skuter SYM Eurox. Tel.:040/864061 - Kupim kavč. Tel.:041/344-280 - Podarim pralni stroj Candy. Tel: 031/517-514 (po 16h) - Zelo ugodno prodam odlično ohranjeno spalnico , jedilno mizo s stoli, regale za dnevno sobo in nekaj starinskih delov pohištva 7< ■ * -v , Izola je bila ob novoletnih praznikih med lepše okrašenimi mesti, toda v središču mesta smo našli lokal, ki si ni privoščil niti ene okrasne lučke. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 12 januarja 2010 mineva leto dni odkar nas je zapustil naš ljubi mož, oče, nono, pranono. RADO POVH (25.09.1925 - 12.01.2011) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Izola, januar 2011 NLB Družinski varčevalni paket Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 \f<* ■H NLB® i S www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket V soboto je bila v cerkvi sv. Mavra pevska zborovska revija poimenovana Vox Magna, na kateri se je predstavilo kar šest pevskih zborov, ki jih vodita oči Anton in hči Eneja Baloh. Uvodni nastop je pripadal MoPZ Izola, ki je bil soorganizator tega lepega kulturnega dogodka, ki je skoraj do konca napolnil izolsko župnijsko cerkev. V Tartinijevi ulici, kjer vse dogodke praznujejo skupaj, so v začetku leta nazdravili kar trem novorojencem. Dobili so dva fanta in eno dekle, tako da bo ulica tudi v prihodnje živahna. ZAHVALA Casino Izola, igralni salon/Casino Isola,salone slot jevietu 2010 vplačal 564.943 EUR v državno blagajno Republike Slovenije, in sicer: - 320.440 EUR v državni proračun Republike Slovenije, za razvoj in financiranje turizma 111.154EURv blagajno Občine Izola, za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo - 5.116 EUR za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - 5.116 EUR za financiranje dejavnosti športnih organizacij -druge dajatve Neposredno smo privabili 10.286 obiskov tujih gOStOV, ki so poleg naše ponudbe koristili tudi ostale ponudbe Občine Izola. Za sodelovanje se zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem in prebivalcem Občine Izola in želimo, da v letu 2011 skupaj dosežemo še boljše rezultate. Vodstvo podjetja RINGRAZIAMENTI Casinò Isola, salone slot ha inserito € 564.943 nella cassa statale della Repubblica Slovena, più precisamente: - € 320.440 nel bilancio statale della Repubblica Slovenia per il mantenimento dello sviluppo e del finanziamento turistico - € 111.154 nella cassa del Comune di Isola per il mantenimento e la modifica in modo tale da poter rendere l'ambiente più amichevole per i residenti e per l'infrastruttura turistica - € 5.116 nel finanziamento delle organizzazioni per disabili e umanitarie - € 5.116 nelle organizzazioni e nelle attività sportive -in altri contributi Indirettamente abbiamo attirato 10.286 visite di ospiti Stranieri che, oltre ad usufruire della nostra offerta, hanno goduto di altre ospitalità offerte dal Comune di Isola. Ringraziamo tutti i business partners e i cittadini del Comune di Isola per la cooperazione e ci auguriamo di raggiungere insieme anche risultati migliori nell'anno 2011. La Direzione deH'Azìenda e la modifica