269. številka. XXIII. leto, 1890. Ithuja v sii k nun tiWi-r. iziniž • nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemat? »a a v »t ro-ogemk e dežele /.a vse leto lt> gld., za pol ieta 8 gld., za četrt leta 4 gld., zh leden iu*seo l gld. 40 kr. — Za Ljnhljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa «e po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravni i t v o je v Gospodskih nlicah 6t. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Izobrazba našega nežnega spola. IV. „Slovenec" predbaciva mojim člankom, da so najivni; dobro, boljše da so najivni, nego pa Vaši, ki sestoje zgolj iz fraz; kar pa bi naj bilo stvarnega, je pa zavijanje mojih stavkov in laž, ker mi podtikate stvari, katerih nikoli trdil nesem ! Pisal sem v svojem članku : „Vera ni v nevarnosti! Vera nima z višjo dekliško šolo ničesar opraviti." Vsak, kdor je moj Članek čital, in komur so mozgu ni normalno razviti, moral me je pravilno razumeti. Poudarjal sem, da hočemo tudi mi versko vzgojo, ni se mi zdelo posebej poudarjati, da se naj uči krščansko - katoliški veronauk, ker je to samo ob sebi umevno. Na taki šoli se ne more ničesar druzega učiti, ker bodo šolo le slovenske deklice obiskovale, slovenske deklice, ki so izključno katoličanke. Torej po obstoječih postavah ni mogoče, da bi se kaj druzega učilo, kakor krščansko-katoliški nauk; torej tudi ni drugače mogoče, da bode vsa vzgoja krščansko-katoliška. Ker torej tudi mi hočemo krščansko-katoliško vzgojo, zapisal sem zgoraj naveden stavek, katerega mora vsak, tudi lojalen nasprotnik, razumeti i nKer se bode na višji dekliški šoli na versko vzgojo popolnoma oziralo, zato ni treba razglaševati, da je vera v nevarnosti; ker nihče ne misli verske vzgoje in pouka iz krščanskega nauka iz višje dekliške šole izključiti, zato je popolnoma nepotrebno, da naglašate vedno vero, in zopet vero, in še jedenkrat vero! Kar se samo ob sebi razume, o tem ni prepira, o tem se ne govori." Tako se ima razumeti napominan stavek, in tako ga je gotovo vsak razumel in prepričan sem, da tudi Vi. Da pa navzlic tem jasnim besedam podtikate čisto drug pomen; da še celo Vi v svojem članku tako pišete, kakor da bi bil jaz trdil, da hočemo deklice vzgajati, ki bi se nauduševale za „sveto pravoslavno cerkev" : gospoda, to je nelojalnost, gospoda, to je talmikrščanstvo! S tem sem že nekoliko označil, kaj da mi je talmikrščanstvo! Hočem še storiti nekoliko jasneje. Gospoda, kje v svojih člankih sem trdil, da je ono, kar se oznanjuje z lece v cerkvah b[ožjih, kar odobrava cerkvena oblast, talmikrščanstvo?! Vas li ni oblila rudečica, ko ste zapisali ta stavek, in sicer ko ste ga zapi- sali tako, da bi vsak mislil, ki je Čital samo Vaš članek, da sem se izrazil jaz na sličen način?! Gospoda, zapisali ste laž, in sicer premišljeno laž! Z lece pa oznanjate, da je laž greh, in da se je treba greha ogibati. Kako se torej strinja to, kar oznanjujete z lece, z Vašim dejanjem? Gospoda, to je talmikrščanstvo. — Vi oznanjujete dalje z lece, da je treba sovražnikom odpuščati; se-li Vi ravnate po tem? Kolikokrat ste že porabili Krutorogova pisma proti liberalni stranki, akoravno ste prepričani, da jih nobeden slovenski razumnik ni odobraval? Smelo trdim, da so dotična pisma ostala večini nepoznata. Vsaj meni se je tako godilo, da sem se še le stoprav začel zanimati za nje, ko ste Vi za dobro spoznali, denuncirati vse Slovenstvo na najvišem mestu; ko ste začeli preganjati „Slov. Narod", kakor lovec svojo zver. Nič ni pomagalo, da so vsi, ki imajo pri „Narodu" govoriti, slovesno se izrazili, da se ne strinjajo z dotičnimi pismi! Vedno in vedno denuncirate, vidite jih, te liberalne panslaviste, treba jih ugonobiti, da ne bodo spravili vere in Avstrije v nevarnost! Gospoda, kako se strinja to z Vašim naukom, ki ga oznanjujete z lece „odpuščaj sovražnikom?!" Gospoda, to je talmikrščanstvo. Klasično pa je, kot Vi trdite, da se politične postave le spolnjujejo po oportuniteti. Istinito klasično in prav tako, kakor si najbolj zagrizneni sovražniki Slovencev razlagajo postave, namreč, da imajo le tedaj veljavo, kedar so na korist Nemcem in Italijanom ! Zares klasičen nauk ! Ne vem, če bi se upali to z lece oznanjevati, kjer učite, da moramo postavi in gosposki pokorni biti ? Gospoda to je talmi-krščanstvo. Ker torej Vi porabljate proti mojemu dokazovanju laž in zavijanje mojih stavkov, ker se pa to ne strinja z Vašimi nauki, ki jih oznanjate z lece, zato smelo trdim, da je to, kar oznanjujete v „Slovenci", talmi-krščanstvo. Vaš nauk z lece je še dober in krščansk; le porabite ga večkrat tudi v svojem življenji, sicer bi se lahko pripetilo, da bi se začelo misliti, le „misera plebs" mora po tem živeti. (Konec prih.) Deželni zbor kranjski. (XII. seja dne 2 0. novembra leta 189 0.) (Kunec.) Pusi. Krsni k poroča o prošnji Kamniškega cestnega odbora zaradi uvrstitve občinske ceate iz Mengitfa do kolodvora v Jaršah mej okrajne ceate. Upravni odsek predlaga: Sedanja občinska cesta naj se uvrsti mej okrajne ceste. Dež. odboru se naroča, da kakor hitro mogoče izvrši ta sklep. PobI. Hribar omenja, da bo danes došle prošnje nekaterih občin, katere so se izročile vsled zadnjega sklepa zborovega dež. odboru. Podpira prošnjo občin glede vožnje ceste na kolodvor Domžalski in stavi resolucijo: Dež. odboru se naroča, da bo dvojna dovozna cesta na Domžalski kolodvor izvrši tako, kakor zahteva prometni interes. Poročevalec Krsni k nema nič proti resoluciji, katero priporoča tudi on. Pri glasovanji VKprejme se predlog upr. odseka in resolucija Hribarjeva. Isti poslanec poroča v imenu upr. odseka o ur:Lv»;ivi ogledovanja mrličev na Kranjskem, kateri stavlja naslednji predlog : * Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. Izdati je slavni vladi naredbo ob ogledovanji mrličev na Kranjskem zaslišavši dež. odbor. 2. Za učitelja pri mrliško-oglednih tečajih dovoli se za I. 1891. podpora iz deželnega zaklada v znesku 150 gld. 3. O uspehu teh tečajev, o Številu učencev in o izpitu poročati je deželnemu zboru v prihodnjem zborovanji. Predlog se vsprejme brez ugovora. Posl. dr. Papež poroča o prošnji županstva v Lučah in v Veliki Loki za pomoč proti povodnji v Luški dolini. Upravni odsek predlaga: Dež. odboru se naroči preskrbeti vse potrebno, da se Že prihodnje leto nadaljevanje osuševalnih del za Račensko dolino ker nar preje začne v zmislu 4. točke načrta, namreč pri požiralnikih v Lučah, da se tam naredi jeden ali več vodnih prerovov. Predlog se vsprejme. Posl. Braune poroča o prošnji županstva Sv. Gregor za podporo za zgradbo ceste čez Dvorsko vas v Malo Slivnico in nje uvrstitev mej okrajne ceste. Prošnja se izroči dež. odboru, da jo preišče ter poroča v prihodnjem zasedanji. Posl. Povše poroča o prošnji Županstva občine Spodnje Šiške o zadevi občinske ceste čez novo Kamniško železnico. Prošnja ae izroči v rešitev dež. odboru, da jo preišče in poroča. Pual. Kavčič poroča o prošnji županstva na LISTEK. Nedeljsko pismo. Najneprijetnejši mesec je običajno november. Dan se vidno krči, nebo je stalno tožno, mračno, uprav svinčeno, megla in mokrota na vse strani, ljudje sami pa skrajno čmerni željno pričakujejo, kdaj bode prva adventna nedelja za nami. Letos imamo prijetno izjemo, takozvano Martinovo leto, katero nastaje le tedaj, kadar sneži pred Martinovim, a je na Martinovo lepo Letos se je tako zgodilo. Nadejati se nam je pa tudi še dalje lepega vremena, ako smemo verjeti gorenjskim prerokom: „Zelene breze še nikoli ni sneg zapadel." — No breze so re8 še zelene, torej nam slabega vremena še ni tako hitro pričakovati. Narava se nam letos kaže prijazno in zima ne bode tako ljuta, kakor se je pravilo. Celo ob sv. Elizabete semnju bilo je vreme prijazno, žal, da ta semenj ni več to, kar je bil nekdaj! Kako se časi hitro izpreminjajo, kako živ- ljenje bilo je nekdaj, recimo, pred tridesetimi leti na takozvanom „Jahrmarktplatz", sedanjem cesarja Josipa trgu! Ondu vzrastel je kar čez noč nov del mesta. Prodajalnica stala je pri prodajalnici, vse trdno od lesa sestavljene, v njih trgovci iz raznih krajev od Trsta pa do Dunaja, kupcev in gledalcev pa toliko, da si se jedva preril skozi pregoste tolpe in gruče. Tjakaj hodili smo dijaki, ki na ta dan takrat nesmo imeli šole, gledat vse krasote, a tudi pogledavat po svojcih, katerih smo na sv. Elizabete semenj z gotovostjo pričakovali, s katerimi amo prebili potem par veselih ur in kateri so do-našali nam dijakom prepotrebnega drobiža. A sedaj ? Ves drug prizor ! Skoro hipoma se je vse spremenilo. Na poslednjem semnji prodajal je še samo g. trgovec Orešek st. svoje manufakturno blago, vsi drugi trgovci so se pogubili. Najtrdneje se še drže žebljarji, kovači, kleparji in klobučarji, dasi je tudi zanje merodajna bolj navada, nego gmotni uspeh. Znamenito je tudi to, da so s semnja izginili tudi zidovi, kakor bi jim bil kdo s terpentinom namazal. Nekdaj bilo jih je mnogo, pred vsako ko- rarsko hišo bil je vsaj jeden. Prodajali so kmetskim fantom in dekletom prstane in verižice od Sučav-škega zlata, nekaj časa tudi imeli malo kifpčije, a naši praktični ljudje so kmalu spoznali sleparijo in zidovi pobegnili so z našega semnja, kakor nekdaj iz Egipta. Le par židovskih sleparjev, ki prodajajo mošnjiček, pozlačeno (!) verižico, nož in uhane za 80 kr. in nahajajo še lahkovernih kalinov, ostalo je, ne vem, ali za pleme ali pa za spomin. V ko-rarskih vežah pa se še uprav konservativno drže prodajalci volnenih jopic in nogovic z Gorenjskega in še le pred par dnevi gledal sem deželnega poslanca, kako je nesel brez nepotrebnega papirnega zavitka toplo od ovčje volne vezeno jopico domov, da ga bode grela tam doli v Belokrajine slikovitih hribih. Opešala je tudi kupčija z gorenjskim suknom, z gorenjskimi preprogami in raševino na Marijinem trgu, gorenjska hišna obrt tudi hira. Jednako se je skrčilo število prodajalcev podob in število podob samih. Se se vidi „Smrt pravičnega" in „Smrt nepravičnega", tudi podoba, da kmet vse redi, je še ostala, a zginil je „Lovcev pogreb", ki ni bil brez Vrhniki za dovoljenje preložitve okrajne ceste pri stari Vrhniki. Upravni odsek nasvetuje : Dež. ob-boru se naroči, da izvrši potrebne preiskave ter predloži v prihodnjem zasedanji načrt zakona. Posl. dr. Tavčar poroča o prošnji g. Elize Polz pl. Rutteraheim za razknjiženje nekaterih služnosti pri poseBtvu uložna št. 157 katastralne občine Ljubljanske. Prošnja se odda dež. odboru v daljno preiskavo in konečno rešitev. Isti poslanec poroča u prošnji obline Poljane pri Škofji Loki, da bi le občinska cesta iz Poljan na Volčo uvrstila mej okrajue ceste. Tudi ta prošnja izroči se po predlogu upravnega odseka dež. odboru, da jo pretresa in poroča <> njej. Dež. glavarja namestnik baron Apfsiltrern, ki je proti konci seje prevzel predsedstvo, naznanja se nekatere novo došle prošnje, katere se izroče dež. odboru ter skiene sejo ob polu 3. uri. (XIII. seja, dne 2 2. novembra leta 189 0.) Ob polu 11. odpre dež glavar dr. Poklukar sejo kon&tatujoč sklepčnost zbora. Zapisnik zadnje seje se prečita in potrdi. Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upravnega odseka o napravi ceste iz Pod peči do gospodarske ceste, ki se nahaja v ozemlji mesta Ljubljanskega ter steka z okrajno cesto T o m i šel j * Lipe, in glede uvrstitve obeh prog mej okrajne ceste. Poročevalec jmudarja, da so se vse preiskave o tej zadevi vršile na napačni podlagi, misldo se je nam-reč, da vsa ' ta stara pot leži na ozemlji Ljubljau-skega mesta, a pokazalo se je, da ta podlaga ni bila prava. Cesta večinoma ne leži na Ljubljanskem ozemlji, torej se ima v tem zmislu premeniti nasvet dež. odbora, ker se Ljubljanski občini ne more nakladati nekaj nezakonitega. Upravni odsek torej predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. V ozemlji mestue občine Ljubljanske iež«ča in v njeni oskrbi se nahajajoča gospodarska cesta, ki se pri Lipah stika z okrajno, ,v zakonu o uvrstitvi cest z dne 2. aprila I. 1866. pod točko 81. c navedeno cesto Tomišelj Lipe, in ki drži do meje po-merijuma pri dolg« m grabnu, uvrsti se na podstavi §. 23., točka 3. zakona z dne 28. julija I. 1889., dež. zak. št. 17, mej okrajne ceste ter je od mestne občine Ljubljanske, v kolikor je leži v njenem ozemlji, ostalo pa od občine Tomišoljske, pripraviti v stanj j predpisano za okrajne ceste, oziroma vzdržati jo v takem btanji, to pa le tedaj, če bi se v resnici zgradila proga od dolgega grabna do Podpeči. 2. Načrt, katerega sta predložile občini Preser in Borovnica o zgradbi ceste kot nadaljevanje pod točko 1. navedene proge, to je od Dolgega grabna do Podpeči oziroma do tja, kjer se stika z okrajno, v prej omenjenem zakonu o uvrstitvi cesta pod točko 81. navedeuo cesto Log-Podpeč-Studenec, odobri se v izvršitev. 3. Glede uvrstitve pod točko 2. navedene proge mej okrajne ceste poBtopati je deželnemu odboru v zmislu §. 22. navedenega cestuega zakona, ter pri ugodnem uspehu obravnav z dotičnimi oblast vi predložiti deželnemu zboru v prihodnjem zborovanju načrt za to potrebnega deželnega zakona. 4. Da prevzame cestui zaklad skladovnega okraja Vrhniškega primerni donesek k troškom humorja. Saj sedaj ni več umesten. Divjačine je vedno manj. Barje je prazno in polh, naš slavni kranjski polh, ki ga je nekdaj sam hudobec na pašo gonil, s%čegar lovom je bilo spojene toliko romantike, ta polh je sedaj že skoro puščavnik. Bukovih gozdov ni več, brez njih ni polha, brez polha pa ne polhovih kož. Poslednjih, kakor tudi lisičjih, jazbečevih in dihurjevih kož je vedno menj. Vse ide „ritardando". Še naše kuharice to čutijo, ker ne dobivajo več obligatnih daril za semenj. Lepi stari časi so preč! Mimo, mimo! Čas podere vse, podrl je tudi semenj, katerega smo se nekdaj toli veselili, ko je še trajal celih 14 dnij. Da, da, marsikaj je drugače ne samo glede časa, ampak tudi glede kraja. V dokaz tej trditvi služi naj naslednja dogodbica: Pred par meseci bil je umirovljen G. Kotha, ravnatelj deželnega podkovskega in živinozdrav-niškega zavoda v Gradci. Na njegovo mesto bil je imenovan učitelj podkovstva, živinozdravnik \V. Michel in služba učitelja podkovstva bila je poaol-niti. Mej drugimi zglasil se je za to službo tudi naš rojak, diplomirani c. in kr. vojaški živinozdravnik K......, ki je že več let v Gradci in zgradbe v točki 2. navedene ceste, ki so proraču-njeni na 5747 gld. 61 kr., pričeti je deželnemu -odboru potrebne obravnave, držeč se tega stališča, da naj iznaša donesek najmanj 1000 gld. 5. Cestnemu odboru skladovnega okraja Ljub Ijanske okolice dovoli se za napoininauo cestno zgradbo podpora 1000 gld. iz deželnega zaklada, katero mu je o svojem času nakazati v izplačilo po napredku zgradbe; ostalo potrebščino zgradbe, kolikor je namreč ne bo pokrite s to podporo ter z doneskom pod točko 4. omenjenim, pokriti bo iz cestnega zaklada ravnokar imenovanega okraja. Posl. Detel a poroča v imenu fin. odseka o prošnji c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani za podporo. Čita daljšo prošnjo družbe, v katerej kmet. družba razklada delovanje svoje in utemeljuje potrebo izdatne podpore ter konča s prošnjo, da se jej taka dovoli. Finančni odsek, uvaževaje navedene razloge, predlaga: C kr. kmetijski družbi dovoli se za leto 1891 podpora GOOO gold. in sicer 2000 gld. za razne panoge kmetijstva, 4000 gld. pa za po-vzdigo živinoreje in nakup plemenskih bikov. Predlog vsprejme se brez ugovora in dovoli omenjena podpora. Posl. dr. Bleiweis poroča v imunu fin. odseka o podpori za višjo dekliško in gospodinjsko šolo pri Uršulinkah v Ljubljani za podporo. Pri tej točki pričakovala se je sploh obširna razprava, kajti upalo se je, da pride na vrsto uprašanje višje dekliške šole, katero tako živo zanima poslednji čas slovenske kroge. Kako je prišlo, da se je za danes odložila ta stvar, o tem govorilo se bode prilično na drugem mestu. Prestopim torej na točko dnev nega reda. V poročilu fin. odseka 99 ponavlja zgodovina pogajanj dež. odbora z Uršulinskim redom, kateremu povzamemo: V XIII. seji dne 18. novembra 1889. I. naročil je visoki deželni zbor deželnemu odboru, obravnave z Uršulinskim redom, tikajoče se višje dekliške in gospodinjske šole s slovenskim učnim jezikom, nadaljevati, eventuelno zjediniti se z redom 0 plačilu prispevka iz deželnih sredstev za vzdrževanje tega učnega zavoda. V svoji prošnji z dne 29. oktobra 1889 navedel je Uršulinski red, da bode na tej šoli nastavljenih 6 učiteljic, ki bodo poučevale v vseh teoretičnih in praktičnih strokah. Za vsako teh učiteljic prosil je red po 210 gld. letne nagrade, skupaj torej 1260 gld., vrhu tega pa se 140 gld. doneska za postrežbo, kurjavo in osvetljavo in 600 gld. za nakup potrebnih učnih sredstev. O porabi tega zneska polagal bi se račun deželnemu odboru. Zajedno izjavil je red, da drago volje prenaredi program, kakor bi želel deželni odbor, v kolikor te ne nasprotuje samostanskim pravilom. Na podstavi navedenega dežeinozborskega sklepa sklenil je deželni odbor, predlagati visokemu deželnemu zboru, da dovoli redu za vzdrževanje šole za 1891. leto 500 gld., za bodoča leta pa, ko se otvorijo na šoli še daljni razredi, pa 1000 gld. podpore na leto. Ta Bklep naznanil je deželni odbor redu Uršulink pridržaj*) si zajedno pravico, predru-gačiti program, v kolikor se mu bode potrebno zdelo ter prepričati se o uspehu pouka po pristojnih šolskih nadzorovaluih oblastvih. Z dopisom z dne 1. aprila 1890 izreklo je kateri je bil, ker so ga omenjenega zavoda bivši vodja in drugi strokovnjaki priporočili, tudi vsprejet. Izstopil je vsied tega iz vojaške službe in mislil si, da tu najde sedaj [svojo karijero. Nastopil je službo in deloval v zadovoljstvo svojim predstojnikom na zavodu že nad mesec dnij. A kaj se zgodi? Čujte, ljudi božji! Njegova pisma in spričevala začeli so gospodje pri deželnem odboru, — ne vem, zakaj ? čitati se le sedaj. In groza, čudo golemo! Tu stalo je črno na belem, da je g. K. r o d o m s Kranjskega. Kurja polt preletela je gospode deželne odbornike in soglasno so zaviknili: Tega pa ne! Proč ž njim! In pred par dnevi dobil je naš rojak g. K. po svojem predstojniku od deželnega odbora odlok: da se principijalnonemore vsprejetiindasemuje dekret pred jednim mesecem po p omoti poslal!!! In siromače, ki se je „bona fideu vojaški službi odpovedal, je sedaj brez službe, dasiravno je bil z dekretom že pred j e d n im m es ec e m nameščen. Da se poslužujem običajne fraze, ponavljam samo: Komentara ne treba. —s. j>redstojni štvo samostana deželnemu odboru zahvalo za obljubljeno podporo s pristavkom, da se bode šola dne 15. septembra 1890. I. otvorila. Z dopisom dne 24. maja 1890 predložil pa je red deželnemu odboru program šole, m katerim se fje deželni odbor strinjal. Poročevalec pravi, da se je finančni odsek bavil z naučnim programom te šole, ki se nikakor ne more nazivati z imenom višje dekliške šole. Sredotočje vsega učnega črteža je gospodinjstvo, kateremu so podrejeni vsi drugi predmeti. Kar se tiče uČDega gradiva, je skoro jednaka onej višjih razredov ljudskih šol. Posebno se kaže velik nedo-statek pri pouku materinega jezika, posebno glede slovstva. Poročilo — ki je jako dobro sestavljeno in ga morda priobčimo prilično celotno — poudarja, kako nam mauka na narodni podlagi odgoj enega ženstva. Akoravno mora finančni odsek priznati, da se zavodu nikakor ne more prulevati naslova višje dekliške šole, vender ne izključuje, da tudi taka šola more biti koristna, nepopolnost učnega načrta ni motila finančnega odseka. Res je, da je število učenk še jako malo, a to je naravno, ker je še le začetek. Glede na te razloge fin. odseka nasvetuje: Slavni deželni zbor naj rklene: 1. Uršulinskomu redu v Ljubljani dovoli se za vzdržavanjo višje dekliške in gospodinjske šole v Ljubljani za leto 1891. prispevek 500 gld. iz de- • želuega zaklada. 2. Ta prispevek zvišal se bode v bodočih letih, kadar se na tej šoli otvorijo v3i razredi, na 1000 gld. na leto, če bodo izjave priBtojue šolske nadzoro-value oblasti o učnih uspehih ugodne. 3. Deželni odbor naj o številu učenk na tem zavodu in o učnih uspehih vsako leto poroča deželnemu zboru. S tem je bilo torej rešeno brez daljnih razprav to uprašanje, kajti predlogi fin. odseka bili so vsprejeti brez ugovora. (Daljo prih.) Politični razgled. V Ljubljani; 22. novembra Hnui+ail stavočeške stranke. Nič manj nego 10 poslancev je zadnje dni izstopilo iz staročeškega kluba, pričakovati je pa, da še nekateri izstopijo. Dr. Rieger sedaj sam spoznava, da je prišel konec njegovi stranki in se bode zatorej najbrž v kratkem odtegnil političnemu življenju. Prizadeval si je do zadnjega, da bi pripomogel Dunajskim dogovorom do veljave, pa ves njegov trud je bil zaman. Vlada ga tudi ni zadosti podpirala, če bi se bila ozirala na željo njegovo in uvela v čeških okrajih češki notranji jezik, bi bil Rieger z velikim prizadevanjem že zabranil razpad svoje stranke in glavne spravne predloge bi se bile vsprejele. Tako pa razpade staročeška stranka in sprava pojde po vodi Stranke na Češkem se sedaj preustrojijo. Iz staročeškega kluba izstopivši po-tdanci se ne mislijo pridružiti Mladočehom, temveč hočejo osnovati novo srednjo stranko. Nadejajo se, da se jim s časom pridruži nekaj udov mlado-češkega kluba, ki se ne strinjajo prav s politiko dr. Gregra in so v mladočeški klub ustopili le zaradi tega, ker jih je bilo premalo, da bi osnovali svoj klub. Hudget »a 181)1. leto je že sestavljen. Ker so se nekateri troški pomanjšali, dohodki pa povekšali, kaže proračun nekaj prebitka, če tudi ne baš veliko. Raspor mej ogersko vlado in duhovščino. Že precej dolgo traja razpor mej ogersko vlado in duhovščiuo zastran nekega ukaza mini-sterstva bogočastja in nauka zastran upisovanja v krstne bukve otrok, ki so krščeni po kakem drugem obredu. Ta ukaz, ki je le posledica ogerskega zakona glede mešanih zakonov, je pa baje malo v nasprotji z nekaterimi cerkvenimi uaredbami in baš to je vzbudilo veliko razburjenost mej duhovščino. Te dni se je o tej zadevi razgovarjalo v državnem zboru. Ministra Szaparv in Csaky sta odločno zagovarjala omenjeni ukaz in dala razumeti, da se bodo uvele civilne matrike, če se bode duhovščina upirala omenjenemu ukazu. Naučni minister je celo razložil, da je le nižja duhovščina proti omenjenemu ukazu, dočim škofje, katerim se je ukaz naznanil, predno bo je objavil, proti temu ukazu neso nič ugovarjali. Miuister je postopanje nižje duhovščine označil za revolucijo v katoliški cerkvi. Poslanec Horvat se je pa pri tej priliki potegnil za obliga-torični civilni zakon, ker se po njegovi misli ž njim obstoječe težave najložje rešijo. V bi a n Je države. Francoski vojaški atašeji. Francoski ministerstvi zunanjih zadev in vojske se Bedaj bavita z vprašanjem, da bi se za vojaška 'jlpSGr Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodn" &t. 269 22. novembra 1890 atašeja pri veleposlanstvih imenovali znani polkov- [ m k i Sedaj je ataše v Carigradu samo stotnik, v Beroliriu, Londonu in Rimu so majorji. Tako nizek čin pa nikakor ni primeren njih službi, posebno ker so vojaški atašeji drugih držav pri veleposlanstvu skoro sami polkovniki. l/mor generala Seliverstova. Kakor se kaže, je morilec generala Seliverstova poljski Bocijaiist Padlewski Ta mož je v začetku minulega desetletja v poljskih krajih Prusije Širil socijalistične uauke, dokler ga ni Poznanjsko deželno sodišče obsodilo v večletno ječo. Ko je kazen prestal, živel je nekaj časa tudi v Avstriji, od koder so ga iztirali zaradi anarhističnih agitacij. Zadnii čas je bil v Parizu in je mnogo občeval i ruskimi nihilisti, zlasti z Mendelssohnom. Padlevski je baje rojen v Varšavi in je bil tudi v Rusiji že v neki preiskavi. Genpral Seliverslov je bil načelnik tako zva-nemu tretjemu oddelku in so ga zatorej nihilisti zelo sovražili. V Pariz je baje šel, da bi ondu opazoval rovanje nihilistov Govori se, da je bil jako spreten za policijsko službo in je tudi oviral ra/.voj nihilizma. Zatorej se sodi, da je njegov umor političnega pomena, če tudi nekateri listi hote vedeti, da je žrtva privatne osvete. Će dobe morilca, bode morda preiskava stvar bolj pojasnila. JPamell. Čudno je, da baš liberalni listi najodločneje zahtevajo, da mora Paruell umakniti se javnemu življenju. Konservativni „Standard" pa ne vidi pravega povoda, da bi Parnell moral dati javnemu delovanju slovo. Fox in Nelson sta tudi več nego veselo živela, pa se vender prištevati najprvim angleškim možem. Dopisi. Iz Dobu 19. novembra. [Izv. dop.] Pretekli teden zapustil je nas velečastiti duhovnik, gospod Tomaž Potočnik, preselivši se na novo svoje mesto v Breznico. Dasi smo vedeli, da je bil gospod kapelan imenovan župnikom za omenjeno faro, vender zdel se nam je ta odhod skoro ueverojeten, na uro ločitve niti mislili nesmo. Zaradi svojega prikup-Ijivega vedenja omilil se nam je napominaui gospod tako, da ga je ljubilo in spoštovalo mlado in staro, ter mu bilo udano iz vse duše, iz vsega srca. Čuditi se torej ni, ako je vest — gospod Tomaž gredo — užalostila slehernega farana ter izvabila v marsikoga očesu solzo pravega in odkritosrčnega obžalovanja. Kako priljubljen je bil gospod, razvidel bi bil lehko vsakdo, da je bil navzoč v natlačeno polni cerkvi Krti uski dne 9. t. m., ko se je od nas, Dobskih faranov, poslavljal. Če tudi je omenjal svojega odhoda le z malo besedami, uveril bi se bil takoj, da nas zapušča ljubljenec vse fare. Besede poslova pretresle so vsacega in uiti jedno oko ni ostaio suho. Solzili so se možje in žene, odrasla, kakor tudi šolska mladina. Gotovo pa ne brez opravičenega uzroka. Pobožno ljudstvo pogrešalo hode v njem jzbornega propovednika in neutrudnega spovednika, učiteljstvo udanega tovariša ter zvestega prijatelja, šolska mladež, liateri je bil vsegdar požrtovaleu dobrotnik, izgubila je ž njim izredno vestnega veroučitelja. Smelo trdim, da ga ni farana, in ya ni, ki ne bi obžaloval njegovega odhoda. „Škoda za gospoda", čulo se je iz ust bogatina in siromaka, zatorej se o njem lehko reče: „Od nas odhajaš, v srcih ostajaš!" Gasilno društvo priredilo mu je, kot svojemu tajniku in blagajniku, na predvečer njegovega odhoda baklado, ga zahvalilo na njegovem trudu, ter z naudušenimi živioklici pozdravljalo odhajajočega gospoda. — Zaman bi se trudil naštevati zasluge in vrline gospoda Potočnika, dostavim konečno le: Farani Brezuiški! Bodite ponosni, da imate v svoji sredini gospoda župnika, katerega ljudstvo tako visoko čisla. Oklenite se ga z vso ljubeznijo. Bodite mu udani in zaupljivi, kajti le zaupanje vzbuja zaupanje in ljubezen zopet ljubezen. Vas pa, preblagi gospod, prosimo: Ne zabite Dobljanov! Imejte nas V dobrem spominu! _c> Ix Vreinske doline 20. novembra. [Izv. dopis.] Danes okolu 9. ure zjutraj nastal je ogenj v Gorenjih Vremah ter upepelil dvema kmetoma gospodarska poslopja. Nesreča za Josipa Cerkvenika je toliko večja, ker so mu pogoreli vsi pridelki. Zavarovana sta oba. Josip Dujee pri „Slaviji", a Josip Cerkvenik pri „Riunione Adriatica". Kakor se čuje, poslednji ni še plačal zavarovalnine za tekoče leto, katero bi bil moral plačati že 22. m. m. Tega pa zato ni storil, ker ni dobil Se od zastopa opomina, kakor druga leta. Ker je pa Že veliko let pri tej banki zavarovan, mu baje ne bode odrekla vse premije. Vrlim dekletom m ženam, krepkim mladeničem in možem domačim, kakor tudi Barskim, vsa čast, kajti jako priduo so delali, da ni ugonobil strašni element vbb vasi. Zato izrečena bodi jim tem potom presrčna zahvala. Ogenj nastal je po otrocih, ki so se igrali s žveplenieanu pred skednjem. Stariši, imejte več|o skrb do svojih malih in sigurno »e ne bodo tako pogosto ponavljale jednake nesreče, kakor se baš letos. Tudi do usmiljenih src stavi se pio.šuja da vsak po svoji moči pripomore nesrečnima pogoiel-cema, ter s tem ola|ša veliko škodo. Darovi naj se blagovele uposlati čast. gospodu župniku Skerjancu v Vremah. Jeden v imenu pogorelcev. Ljubljanske občinske volitve pred deželnim sodiščem Ljubljanskim. V Ljubljani, 21. novembra 1890. Predseduje deželnega Bodišča svetnik gosp. Pleško; votautje so gg. svetnika : T sche h, Pes-siak in pristav Čuče k. Državno pravdntštvo zastopa dr. Ferjančič; zagovornik obeh zatožeucev, stolnega kapelana Andreja Kalana in posestnika na Ljubljanskem barji Janeza Je v ca, je dr. Mobo h e. Andrej Kalau, doma iz Škofje Loke, pravi, da ima hišo v Ljubljani, katera je vredna par tisočakov, Jevc pa ceni vrednost svojega imetja na 2000 gld. Oba sta doslej še nekaznovana. Zatožba ja dolži krivde pregreška člena VI. postave z dne 17. decembra 1862, ker sta pri dopolnilnih volitvah v Ljubljanski mestni zbor kupovala pri posestmkih na barji glasove po goldinarji. Stolni kapelan Kalan pravi, da se ne zmatra krivega. On je dajal volilcem goldinarje le za pot, kar je običajno pri agitacijah pri oddaljenih volil -cih in pa z ozirom na veliko bedo, katera je bila takrat na Ljubljanskem barji. Denar, ki ga je razdelil, po njegovem mnenji Čisto nič nt uplival na volitev, kajti dotični volilci, ki so dobili denar za pot, bili bi vsi šli volit in so bili popolnoma spora-z .mijeni b kandidati, katere jim je on napisal na volilne listke. Koliko je razdelil, Be ne ve prav dobro spominjati, on sam morda kakih 10 gld., Jevcu pa je dal G do 8 gld. Zatoženi Jevc pravi, da bi bili volUci itak šli volit, če bi bili dobili goldinar ali ne in zadovoljni so bili vsi s kapetanovim kandidatom. Ker mu je uročil Kalan nekaj goldinarjev, da jih razdeli za pot, je iste razdelil, da pa je nekaterim dal goldinar še le v Ljubljani pred rotovžem, ima uzrok v tem, da je dotienikom obljubil, da če pridejo voht dobe goldinar v Ljubljani. Zatoženec ni videl v deljenji tolarčkov za pot nič napačnega še manj baz jivega. Prične se zasliševanje prič, katerih je povabljenih 16 Predsednik jih odločno opomni, uaj govore pod prisego zgolj resnico in druzega nič. Piva priča je Pavel K o s, posestnik. On pravi, da je Jevcu rekel, da ne hode šel k volitvi, ker teško hodi, a ko mu je Jevc rekel, da Be bode ž njim vozil, bil je pripravljen. Potem je šel k Jevcu v hišo in tam mu je kapelan Kalan, ko ga je vprašal, katere bode volil, iu je odvrnil, da ne pozna nobenih kandidatov, vse napisal in dal bankovec za pot. Predsednik: Jaz Vas Ae jedenkrat opominjam, govorite resnico pod prisego! V preiskavi govorili ste vse drugače. Tam ste rekli, da je kapelan Kabin prišel k Vam v hišo, iu da ne bi bili šli volit, da Vam ni dal goldinarja. O tem, da je goldinar za pot, ni bilo nič govora. Kaj je torej resnica. Priča Kos molči. Državni pravdnik dr. Ferjančič naglasa, da priča bistveno drugače govori, kot prejšnji pot, pod prisego, naj torej g. predsednik sodišču po §. 277. zaradi krive izpovedbe dene pričo v zapor in se pričue proti njej preiskava zaradi hudodelstva goljufije. Predsednik odredi, da uradni sluga pričo Kosa odpelje v zapor na Žabjak. Pričo M e /, e Fran opomni predsednik, naj govori le zgolj resnico pod prisego, da se jej kaj jednacega ne zgodi, kot prvi priči Kosu. Priča pravi, da ga je Kalan vprašal^ ali pojde volit, iu on je pritrdil. Potem je dal listek, na katerega je kapelan napisul imena iu potem mu dal goldinar. Zdi se mu, da je Kalau rekel za pot. Predsednik : Vi tudi vse drugače izpovedujete, nego v preiskavi. Tam ste rekli, da Vam je Kalan molče pomolil goldinar, a ko ste odkimali, Vam je rekel: BLe vzemite, saj ne gre iz mojega"! Tudi neste izpovedali, da je rekel: „Goldinar je za pot", danes pa pravite, da mislite, da je Kalan rekel, da je za pot? Kaj je torej pravo? Priča Meze: Na to, da bi bil Kalan mi dal goldinar molčd, ne prisegam. Volit pa bi bil vse jednako šel, da je prišel kapelan, ali ne! Priča C erar Fran izpove, da mu je žena rekla, da je bil kapelan Kalan pri nji. „Če pojdeš volit, ne bode zastonj, dobil bodeš goldinar, da bode p o t p 1 ačan". Predsednik/ V preiskavi govorili ste vbo drugače, tam niste ničesar rekli o tem, da bode pot plačan. Tam ste izpovedali, da Vam je Jevc pred v o l i t v i j o dal goldinar trt da ne bi bili šli volit, da neste plačani. Kaj je res? Zatoženec Kalan ne ve nič o tem slučaji. Zatožeui Jevc pa pravi, da je žena kn«o» sporočita možu, on da je izrecno rekel: „Le za pot bode goldinar". Priča Matija Rozman pravi, da |e sam šel volit, slišal je, da se „cegeic" na rotovži dobi. Predsednik pričo opomni, naj govori resnico, sicer ga da odpeljati. Priča potem pravi, da je slišal, da dobi od Jevca vsak goldinar, kdor gre volit. Je vc mu je napisal imena in po volitvi pred rotovžem dal mu je goldinar. Predsednik ga ponovljeno opomni, da naj govori resnico. Današnja izpovedba je vse druga, ko v preiskavi, na kar Rozman odgovori, da se tudi pri pisanji gode zmote. Ko je prišel v gostilnico h „Klunu* na Žabjaku, sta bila Kos in Cerar notri. Cerar mu je napil, na kar je rekel: „L- pijmo za kapetanov denar". Predsednik vpraša pričo, čemu mu je kot posestniku bilo trebn jemati goldinar, saj n. imel ni-kakib stroškov, samo jedno uro hoda v mesto. Dr. Mosche vpraša pričo, ali ni delil deželni odbor zaradi bede žita in ali je on tudi kaj dobil? Priča pravi, da je dobil. Dr. Ferjančič opozori, da v preiskavi ni bilo govora o potu, da je tam izpovedal: „ Ker gre volit Kalano ve, dobi od Jevca goldinar!" Priča Janez Po Z an še k iz|>ove, da je prišel in ga vprašal, ali bode volil. R''kel je, da gre volit vsako leto, na kar je Kalan jeden goldinar na mizo dejal in mu ga „šeukal". Predsednik pravi priči, da je v preiskavi vse drugače govorila. Takrat je rekla: Ko mu je Kalau imena ua „regele" zapisal, je rekel, da ne pozna kandidatov in da mu je potem Kalan dal 1 gld. rekši: „Te osebe morate voliti, da ne boste doma ostali". Zatoženec Kalan pravi,, da se je mož branil vzeti goldinar, on pa, da je rekel: „Le vzemite za pot!" Dr. M o s c h e vpraša pričo, kdo mu je druga leta, ko je hodil volit, zapisa val imena ua listek. Priča: „Zusteller" ali pa Fičk. Dr. Mosche konstatuje, da priča že hodi volit skozi dvajset let, ne da bi vedela, koga voli. Priča Jože Melek pravi, da ie ležal na postelji, ko je prigel Kalan V praga I ga je: „ No, oče, ali ste bolni, poj dete volit?" Ko je obljubil, dal mu je kapelan goldinar za pot, pravo za pravo za „šenk". Predsednik opomni: Pri zaslišanji pri sodniku ste rekli, da Vam je Kalao napisal može, katere morate voliti, potem pa Vam jo dal goldinar, da greste volit. Priča: „Da! pa je rekel za pot"! Predsednik: V preiskavi ueste o tem nič povedali. Kako je to ? Priča: Nevem, je pač napačno zapisano bilo. Saj so tudi drugi dobili goldinar. Priča Za do i kar Mate\ž pravi, da mu je Jevc dan poprej poročil, naj pride' k njemu, da pojde volit. Šel je tja. ker mu je Jevc dal mi pisani list, po volitvi pa goldinar na magistratu in rekel, da je za pot. Predsednik pričo opomni, da je v preiskavi rekel, da je Jevc prišel k njemu in mu listek za volitev prinesel. Priča pravi, da je skoro vsa Črna vas dobila goldinarje, kot plačilo za pot k velitvi. Predsednik: Pri preiskovalnem sodniku povedali ste to. a neste vedeli, da je bilo za pot. Priča Jože S e I a n pravi, da ga je kapelan Kalan v nedeljo pred volitvijo poklical iz hiše in vprašal, koga bode volil? Zapisal mu je potem na vozu imena in mu dal goldinar. Kaj mu je pa Kalau takrat rekel, tega ne ve. Predsednik: Pri preiskovalnem sodniku govorili ste vse drugače. Ilekli ste, da ste prišli v Ljubljano. Na mestnem trgu vas je srečal Kalan, vam list, vzel, imena napisal in vam dal goldinar. Priča se izgovarja, da je bil pri zaslišanji pri preiskovalnem sodniku napak povedal, ker je bil pijan. Rad bi bil popravil. Predsednik: „Zakaj pa niste?" Priča: „Nisem vedel, da gre tako natanko. Predsednik: „To je prazen izgovor, pri sod-niji gre vse najnatančneje!" Zatoženi Kalan pravi, da ni nikomur v Ljubljani kaj dal za pot. Priča Cotmau France pravi, da se je kapelan Kalan pripeljal z Jevcem v kočiji k njemu, ga vprašal, ali gre volit in katere bode volil? Povedal mu je imena kandidatov in mu iste napisal. Rekel je priča, da gre volit, kakor vselej. Potem mu je dal Kalan goldinar za pot ali „fruštek" Predsednik: Pri preiskovalnem sodniku niste rekli, da ste dobili goldinar za pot, le da ste ga dobili, da greste sploh volit. Priča trdi, da je rekel tudi prvikrat, da je đohjL_goldinar za pot. Predsednik: Jako čudno je to, da ste goldinar vzeli za pot, saj neste revni, saj ste posestnik jedno uro pota v Ljubljano. Če ste sploh vselej volil., vaB pač ni bilo treba odškodovati. Imeli ste pa tudi pooblastilo Lenke Kraljic, koliko ste za to dobili, da ste šli volit. Priča pravi, da za to ni dobil ničesar. Predsednik : »Govorili ste pri prvem zaslišanji tudi, da so vsi barjani, ki so šli volit, dobili denar. Kaj je na tem ?" Priča: „Ne vem nič o temi" Predsednik Pleško: „Pri tukajšnjem deželnem sodišči je na tisoče obravnav in nikdar so ne zgodi kaj tacega, kakor danes, da bi akoro vse priče oporekale g voiim prejšnjim izpovedbam pri prvem zaslišanji. Tu pa vse priče pravite, da so se vaša izustila popolnoma napačno zapisala. To je pač zelo čudno!" Priča molči. Priča Helena Kržič pove, da je prišel kapelan Kalan in ie vprašal za pooblastilo, rekoč jej, naj da pooblastilo Cotmanu, potem pa jej je dal goldinar, menda zaradi velike revščine. Predsednik: Pri prvem zaslišanji neste nič vedeli o tem, kar danes pripovedujete, rekli ste samo, da je goldinar ostal na mizi, kakor ga je kapelan položil. Priča Jak i v i č Jože pravi, da je Šel volit. Bil bi itak šel, a Jeve poslal je fauta, naj pride k njemu. Jeve mu je list potem popisal in mu imena bral. Peterco |e poznal, pa istega zraven Auer-a, ki sveče uliva, druzih pa ne. Pod rotovžem mu je dal Jeve goldinar, rekši: „Ti šenkam!", pa ni povedal zakaj. Zatoženi Jeve pravi, da se ne ve na to spominjati. Predsednik konštatuje, da se je dal v tem slučaji goldinar že po zvršeni volitvi. Priča Peter Škafar, ki je dobil tudi gol dinar, odpove se izpovedbl, ker je v sorodu z Je v ceni. Priča Janez J apel pravi, da mu je Jeve listek popital, vprašal ga, ali poj de volit, po volitvi pa mu je dal goldinar. Predsednik : V preiskavi pa ste rekli, da vam je Jeve stisnil goldinar v roko. Ali j j to res? Priča : Očitno mi je dal goldinar v roko. Priča Vidmar Anton pravi, da sta bila Jeve in Rozman v imenu Kalana pri njem, da bi šel volit, on pa je rekel, da ne gre. Šel pa je vender na dan volitve v mesto in k rotoviu Tam mu je dal Peteica list in mu rekel, naj gre volit, kar je storil. Predsednik: V preiskavi govorili ste vse drugače. Rekli ste, da sploh neste šli volit. Koliko pa vam je dal Peterca ? Priča: Samo 20 kr., da sem mu šel po smodke v trafiko, potem pa mi je jedno dal, da sem tudi kadil, ker Peteica ni hotel izpred rotovške dvorane. Priča Škafar Jernej, ker je v sorodu z Jevceni, neče o njem pričati. Pač pa mora pričati o Kalanu. Priča reče, da je prišel Kalan k njemu in ga vprašal ali pojde volit. Ko mu je rekel, da ne zna pisati, mu je takoj napisal listek in mu dal goldinar za pot. Bral mu imen ni, pač pa povedal. Volit pa bi bil šel vsekako. Predsednik : Pri prvem zaslišanji ste rekli, da vam Kalao neso imen povedali, le zapisali. Tudi da ste dobili goldinar za pot, o tem niste rekli ničesar. Pač pa ste rekli, da bi ue bili volili Kala-novih, da vam kaplan ni dal goldinarja. Kako se to strinja? — Priča molči. Priča Mostar Fran je volilec II. razreda. Kalan ga je vprašal, ali bode volil, in ko mu je pritrdil, rekel mu je, da naj pride k njemu, mu kazal t'skan list in pristavil: „Ti le so dobri!" Šel je potem h Kalanu v farovž, kjer mu je napisal list in dal goldinar za pot. Predsednik: Pri preiskovalnem sodniku glasila ae je Vaša izpoved vse drugače. Vi ste rekli, da ne greste volit, da se bode volitev že brez Vas opravila, a ko Vam je Kalan obljubil goldinar, ste le šli. Priča pravi, da ni tako rekel. Predsednik: Vi znate pisati in brati. (Pokaže mu podpis na zapisniku, ko je bil zaslišan.) Ali je to Vaš podpis! Priča: Da moj podpis. Predsednik: Vidite! podpisali ste svojo izpoved, kako pa govorite sedaj? Rekli ste celo, kako Vas je Kalan nagovarjal in precej list podpisal, potem pa dal goldiuar, zdaj pa o vsem tem nečete ničesar vedeti, Priča: Tega nesem rekel Šel sem na dom h kaplanu in tam se ie list popisal. Priča Zadnikar Janez pravi, da je prišel kapelan Kalan k njemu in mu rekel: Jutri bode treba iti volit, le vzemite „eegele", ki mu ga je kapelan zapisal in potem je dobil goldinar. Predsednik: Tudi Vi ste v preiskavi govorili drugače. Rekli ste, da Vas je Kalan nagovarjal, da idite volit zgolj one, ki jih je on zapisal. Za to Vara je dal goldinar, pa o tem za pot neste rekli ničesar. Zatožnni Kalan vpraša pričo, ali je bil z zapisanimi možmi zadovoljen. Priča pritrdi. S tem ie zaslišanje prič končano, in prebere se spričevalo o Jevci od strani mestnega magistrata Ljubljanskega, kateri se izraža o njem pohvalno. — Predsednik potem dokazilno obravnavo zaključi. Državnega pravdnika zastopnik dr. Fer janfjifc v jako stvarnem govoru razmotrava zatožbo. Neče se sklicevati, toliko na izpoved prič, razmotrnvati mu ie zgolj pravno stran denašnje zatožbe. Volilna pravica je jako važna pravica državljanov v Avstriji, kakor nič manj drugod. Zlorabo pa je postavo-dajalec takoj po uvedenji ustavnega življenja ukrotiti hotel s postavo z dne 17. decembra 1862. Zakon ta ima poglavitni namen, zavarovati proti nevarnostim, da ne pride mnenje volilcev pri volitvah nepopačeuo na dan in da se kuj>ovanje in prodajanje glasov stori riHue>goče. Duh zakoua gre na to, zaprečiti pačenje iavnei»a mnenia. S tem pa zakon ne zaprečuje agitacije, dokler je v pravih mejah. Saj se sliši, koliko veljajo volitve v raznih državah, a od vseh teh stroškov ne pade ničesar volilcem v žep. Taka agitacija je dovoljena iu postavna, kajti volitev mnogo stroškov prizadeva vsaki stranki. Treba je volilce seznaniti s kandidati, delovati po časnikih in posebnih volilnih oklicih. Taka agitacija velja po okolnostih re? mnogo denarja, a dovoljena in dopuščena je, ker se suče v postavnih mejah. Pri zato/encih denašnjih nastane vprašanje, ali je bila njih agitacija dopuščena, a odgovoriti se mora, da ne. Njih agitacija bila je jako „simpe'tt. Predstavljala se nesta kot agitatorja za konservativno stranko, ničesar nesta govorila o namenih stranke, kdo je kandidat, nego zgolj popisavala liste in de lila goldinarje. Ti volila, ki so danes bili zaslišani, kateri večinoma čitati in pisati ne znajo, tem je bilo |>ač vse jedno, koga so volili, kajti ne konservativnih ne liberalnih principov ne poznajo. Izjave prič so o tem jako poučne, a drastičen je priča Kos, k prvi obravnavi ni prišel, rekoč, da ne gre proti drugi juiči, da ne bi kaj bledel pred sodiščem in to kaže tudi izpovedna pred preiskovalnim sodnikom, da ne bi bil šel volit, da ni dobil plačilo za voliteV. Priča, ki je v družbi rekel: „Le pijmo ga, saj gre za kapelanove denarje". Državni pravdnik potem preide na izgovore zatožencev, češ, ves denar se je dal le za pot, kot m loščina. A čudno je vsekako, da se je po volitvi plačevalo goldinarje volilcem, kar je eklatanten dokaz, da je šlo za nečedno stvar. Ako se bode morda reklo, da goldinar ni zoaten znesek, je to res, plačuje se za glasove tudi po 5 do 10 g Id. a uvažati je, da revnemu se da malo, bogatemu je treba dati več. Še manjša korist za prodajo glasu nego goldinar zado-ščuje, da se pregreši proti postavi. Če izjavljajo sedaj zatoženci, da so dobili goldinar le za pot, izvira to od istega časa, kar imado pravnega Zastopnika, in ako so se poprijele tega arcanuma tudi priče, to nič ne izgovarja. Kako tudi? Koliko pa je imela pota Lenka Kraljic, ki je dala pooblastilo, torej glas, brez vseh potnih stroškov. Tu ne gre izgovarjati se na bedo, na deljenje miloščine, ki se deli lahko brez volilne agitacije, če se naglasa mali znesek denarja, to nič ne dokaže, dala bi bila zatoženca več, ko bi bil fond večji, tega pa ni bilo. Istina pa je, da sta v zraislu Člena VI. postave z dne 17. decembra 18G2. po kupovanji glasov pačila javno mnenje pri volitvah, torej naj se kriva Spoznata tega j»regreška, z ozirom olajšave, na najmanjšo mogočo kazen. Zagovornik dr Mosche misli, da se je javni tužitelj postavil na idealno stališče. On priznava, da je treba za agitacijo pri volitvah denarja, kako t>a agitacijo vršiti, če se denar uporabljati sjdoh ne sme. Pri vs*ki volitvi s^ agituje, kajti vsako leto so v vsakem mestu, v najmanjši vasi volitve v razne zastope i. t. d. Zagovornik skuša v daljšem govoru ovreči državnega pravdnika argumente in naposled izraža upanje, da bode sodišče oba zatoženca oprostilo. Po daljši repliki državnega pravdnika in du-pliki zagovornika je sodišče oznanilo obsodbo, katero smo že priobčili. Domače stvari. — (Prihodnja sejadež. zbora kranjskega) bode v ponedeljek zjutraj ob 10. uri. Na dnevnem redu je mej drugimi stvarmi: Proračun deželnega zaklada, poročilo odseka o dolenjskih železnicah, o višji realki v Ljubljani itd. Seja bode torej gotovo jedna najbolj zanimivih. — (K ravnopravnosti.) Na poslanca dr. Dečka interpelacijo, odgovoril je v včerajšnji seji deželnega zbora štajerskega namestnik baron Kubeck, da imajo politična oblastvana slovenskem Štajerskem dolžnost, slovenske uloge reševati v istem jeziku. Kjer se to doslej ni godile, a se je to naznanilo namestništvu, je poslednje vsekdar nedostatek odpravilo. — (Kamniška železnica.) Včeraj došel je prvi gramozni vlak iz Ljubljane v Kamnik. — (Glede Kamniške železnice) došla nam je iz Kamnika nastopna pritožba: Ne samo, da se od strani koncesijonarjev v grozni malomarnosti dela železnica, kar se tiče proge in kar bo tiče izplačevanj ubogega delavca, ampak tudi v narodnostnem oziru dela ue malomarno. Gg. Prašuikar in Lazarini nam bijeta naravnost v obraz. Povsod na cestah pri prehodih je nemščina prva, potem še le uboga našu slovenščina. Kaj reče k temu prezi- ranju dežela s svojimi 70000 gld.? — Deželni odbor bi se bil moral za to pobrigati, ker sta Lazarini in Prašnikar znana kot „Pangermana". Državna cesta, za katero je interpeliral g. baron Apfaltrern, ostane taka, kot je bila. Nesreča se bode dogajala na nesrečo in vse to se dovoli z neko brezbrižno malomarnostjo. Gospdda, katere se to tiče, si s tem teško odgovornost naklada. Gospodom koncesi-jonarjem je na tem. da železnico, kakor hitro mogoče in z najmanjšimi stroški dodelajo, ne glede na prihodnjost. Mi pa, ki smo tukaj izpostavljeni na vsaki poti, ki mimo železnice drži, nevarnosti, zmatramo stvar drugače, kakor jo pa zmatrajo kon-cesijonarji. — (Iz Kamnika) se nam javlja: Podzemeljski hodnik, o katerem smo Vam zadnjič hrzo-javili, zasledujemo dalje. Delanje jako lepo, visok toliko, da se lahko sklonjeno po njem hodi. Služil je najbrž za podzemeljsko zvezo iz Malega gradu v mesto. Obširneje v kratkem. — (Pokojni Henrik Ničman) zapustil je ^Dramatičnemu društvu" 50 goldinarjev, katero svoto je izročila rečenemu društvu gospa soproga dr. Jacobija. To darilo nas tem bolj veseli, ker vidimo, da se blagi rodoljubi spominjajo za narodno probujo prekori8fnega zavoda ter tako priznavajo njega kulturno važnost. — („Brusa") 22. štev. izide danes zvečer. Vsebina je mnogovrstna in zabavna. — (V Še nt Vidu nad Ljubljano) suspendiran je tamošnji župnik Vole, ker je, kakor čujemo, porabil več t soč goldinarjev cerkvenega premoženja za svoje namene. — (V Ajdovščini) snuje se „Sokol", kakor smo še nedavno javili. Danes nam je to veselo vest še popolniti s tem, da so pravila okrajnemu glavarstvu že predložena in se vsak dan pričakuje dd-tičnega odloka. Starosta sedanjemu osnovalnemu odboru je g. Avgust Dolenc, trgovec v Ajdovščini, — (V L o v r a n u) imeli so dne 19. t. m. sejo, pri kateri je mestni zbor sklenil, da bodo odslej zapisniki sej samo hrvatski. Doslej bili so v italijanščini. — (A k tt d e m 1č n 0 d r U 61V O „Slovenija" na Dunaji) priredi v soboto dne 22 novembra avojo IV. redno zborovo sejo v „Restnuration zum Magistrat, I. Lichtenfelsgasse 1. z nastopnim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo od-borovo. 3. Poročilo pomnoženega odbora za Prešernovo slavnost. 4. Slučajnosti 5. Dopolnilna volitev dveh odbornikov in dveh namestnikov. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli ! — (Narodna čitalnica v Škofjiloki) priredi veselico v nedeljo, dne 23. novembra 1890. Vspored : 1. B. Ipavec: „Mi vstajamo", poje moški zbor, 2. Cegnar: „ Hercegovska", moški zbor s čve-tero8pevom, 3. A. Nedved: „Pozdrav", moški zbor z bariton.-solo, 4. *%! »Popotnica", poje moški zbor. 5. Strah v kuhinji. Šaljiva igra s petjem v jednem dejanji. 6. Prosta zabava. Ustopniua za ude 20 kr., z rodbino 40 kr., za neude 30 kr., z rodbino 70 kr. Kasa se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. K tej vesePci uajuljudneje vabi odbor. — (Razpi san o) je mesto okrajnega glavarja, eventuvalne vladnega tajnika, okrajnega komisarja in vladnega koncipista v politični upravi na Kranjskem. Prošnje do 12. decembra. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Napolj 21. novembra. Jaht „Miratnar" s cesarico Elizabeto odplul v Krf. Berolm 21. novembra. Govori se, da se bode Kochova mezga (limfa) v bodoče v državnem zavodu delala. Potrebna množina zdravila pa ne bode pred dvema mesecema gotova. Magistrat pridružil se je včerajšnjemu sklepu, da se Koch imenuje častnim meščanom. Peterburg 21. novembra. „Graždanin" potrjuje, da je general Seliverstov bil začasni načelnik žendurmerije. A od tega je že dvanajst let, zaradi tega umor iz političnih nagibov ni verojeten. Beligrad 21. novembra. Vojnega ministra budget za 1891. 1. iznaša 9,800.000 frankov. Poznanj 21. novembra. Dva uradnika iz cukrarne Ostrovo bila sta pri Kutnem umorjena. Roparji vzeli so 15.000 rubljev in mrtveca vrgli iz kupeja skozi okno. Praga 22. novembra. Predlog manjšine, da se glede predloge o deželnem kulturnem svetu preide na dnevni red, odklonjen s 158 proti 53 glasom. Praga 22. novembra. Poročevalec večine, princ Lobkovic izjavlja: on in somišljeniki njegovi stoje popolnoma in vsi na stališči sprave in vidijo v predlogah prvi cilj za nbla-ženje nasprotstev mej obema narodnostima. Govornik pobija očitanje, da češko plemstvo z Nemci drži, akoravno so Nemci proti plemstvu sovražno postopali. Tudi druga stranka plemstvo žali. Plemstvo pa hoče delovati za splošno blaginjo in ne bo nikdar pripomagala za neslogo. Dunaj 22. novembra. Na južni železnici skočili iz tiru štirje vagoni osebnega vlaka mej Dunajskim Novimmestom in Dunajem pri Achau-u. Jednemu sprevodniku desna roka zdrobljena, potovalcev nihče poškodovan. Uzrok nezgodi neznan. Bazne vesti« * (Doktorica m o d r o s 1 o v j a.) Te dni je vseučilišče v Genfu dalo doktorstvo grofici Vandi Szczavvinski na podlagi jako učene obravnave o očeh luščinarjev in kako nanje uplivata svetloba in tema. Grofica je iz stare poljske plemenite rodbine. * (Umrl je,) kakor se poroča časopisom iz Rio de Janeiro, dne 12. t. m. tamošnji nadškof. * (Statistika zakonov in ločitev zakonov.) Največ moških v Parizu oženi se s 25 in 26, ženskih pa z 22 tetom, ali pa z 27 letom. Moški ki se lotijo od ten, se oženijo zopet v staroitl 40, 50 in 60 let. Ločena žensk«, ki je spolnila 40. leto, se malokatera umoži. Lani so se tri ven-der ouiožile, ko ko ' a polnile že 66. leto. Največ moškili se da ločiti od 30. do 34. leta, ženske pa od 35. do 39 leta. * (Nakrat umrl) je v Bruselji znani zrako-plavec Evgen Godard, ki je v šestem desetletji in pa 1881. leta na Dunaji kazal svoje produkcije. Pokojnik, ima velike zasluge za razvoj zrakoplovstva, zato so ga sploh imenovali „kralja zrakoplovcev". * (Bavarske kraljeve g r a do v e) je letos pohodilo mnogo tujcev in sicer grad Liuderhof 36.611, Herzenchiemsee 31.036, Neuschvvanstein 21.352. * (Premija za dvojčke.) Turški sultan je odločil premije za dvojčke in sicer po 30 pij astro v ali 4 gld. v zlatu. Ta premija se bode izplačala dečkom, ko dopolnijo 21. leto, deklicam pa, ko se omože. * (Pobegli bankir.) Iz Stettina pobegnil je bankir Albert Jungkalaus, poneverivsi 100.000 mark. * (/elezne ploče za oklopnice.) V Spezii V Italiji poskušali so te dni na nov način narejene ploče za oklopnice. Kroglje iz 45-centimeterskih topov neso ploč prebile, temveč so se razletele. * (Dva m o ž a in jedna žena.) Leta 1871. vzel je neki Baecker iz Deurna Antvverpenčanko Ano Raets. Imela sta pozneje dvoje otrok. Ker pa zakon ni bil srečen, je mož ustavil ženo. in odšel v Indijo. Ker je neki Autwerpenčan vrni v 81 se i/. Indije s prisego potrdil, da je Baecker umrl, se je njegova žena v drugič omožila, ko sta jej poprej bila otroka umrla. Vzela je Antvverpenskega gostilničarju, s katerim je do zadnjega časa živela srečno i a tudi imela nekaj otrok. Nedavno pa pride v njeno gostilno pijan njen prejšnji mož, ki ni bil umrl, temveč se je vrnil domu Razbijal je in pretil, da vse pobije, če iz njegove hiše ne odidejo. Policija ga je pa zaprla. Drugi dan je žeua pri policiji spoznala zares svojega prvega moža. Ta je pa izjavil, da hoče uložiti prošnjo za ločitev zakona, in bode potem poiskal drugo lepo mlado žeuo. * (80.000 frankov v rakvi.) Pariški arhitekt je naznanil policiji, da je v rakvi rodbine Questel na pokopališči Montmarte našel 80.000 frankov vrednostnih papirjev zavitih v neki časopis z dne 2. junija letošnjega leta. Sodi se, da je te denarje v rakvo spravil kak tat. * (Kamen vrgel v vlak.) Dne* 3. t. m. je v voz prvega razreda poštnega vlaka, ki je vozil iz Iselila v Altnang-Puchheim vrgel neznan zlikovec kamen in jedno žensko močno poškodoval. * (Ženin in nevesta v zaboji.) Dne 8. t. m. našli so v Parizu v zaboji, ki je prišel iz Barcelone zamorec Perreza in Španjka Angulora. Zaboj je imel luknjice in na njem je bilo zapisano, da so v njem zdrobljive stvari. Zaboj je bil adre-sovan na Pariškega trgovca. Na kolodvoru so pa Seboj odprli, ker so čuli v njem neko škrebanje. Mislili ao, da so v njem mladi medvedje. Lahko si mislimo, kako so se čudili, ko iz zaboja zlezeta zamorec in Španjka. V zaboji so pa našli tudi listek brez podpisa, na katerem je bilo tole zapisano: „Angulora in Perrez, katera Vam pošljem, sta zaljubljenca. Perrez je iz Barcelone, stariši njegovi so pa iz Havane in od tod prihaja, da je črn. Angulora je pa hči trgovke Barcelonske. Ker mati ni dovolila, da, bi vzela črnega moža, se je obrnila do mene, in jaz prišel sem na srečno misel, da ju pošljem v Pariz, kjer se morda najde prilika, da 8e vzameta." Javna zahvala blag. gosp. dež. poslancu Ivauu 11 ribar-ju. Regulovanje Vipavskih voda je na dnevnem redu gotovo že nad 40 let. Za koliko se je to vprašanje približalo svojemu koncu, nam ni znano. Izvedeli smo le in stoprv letos, da je bilo lanskega leta po Vašem predlogu v to v deželnem zboru določenih 10.000 gld. Izrazili ste v neki seji letošnjega zasedanja Svoje obžalovanje, da se dovoljena svota v dosego namena ni porabila. Podpisano županstvo šteje si v sveto dolžnost, Vam blag. g. dež. poslanec na naklonjenosti, katero nam s tem kažete, izreči najsrčnejo zahvalo, proseč Vas, da i v prihodnje naše interese tako možato zastopate, tem gotoveje, ko Vi in vsakdo vidi, da se domač poslanec za naše težnje premalo briga, še več, menda sam ukrepov deželnega zbora niti ume ne. Županstvo o"bčin.e "Vipava dne 19. novembra 1890. _______ _ _Odbor. simiiM-n zdravilen UNpeli. Vnem, kateri r r •'■ vsled zapretja ali slabega prebavljen)a, napenjanja; tisčanja glavobolja, pomanjkanja slastij do jedi j in drugih Blabo-Htij, pomaga gotovo pristni „Moll-ov S oi đ 1 i t s - p r a .4 e k" Skatljica 1 gld. — Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (5f» 15) /.;» TM leto gl; /.a |»<»l leta jI j gl<1.2.30; xa vetrt leta gld. 1.15. .! iS 1 ^*a.i *• i : 21. novembru. Pri Naliči : Mihelčič it Zagorja. — Kollpacher, Schedvvi iz Gradca — Prem Ltiwy, liumliold, Jaha, Ro-Bi-nthal, Franki I Dunaja. — Scbever i'. Rateč. — Cora it Trutu. Pri Slonu : Melling, Tiiohler iz Trsta. — Lustig, VVe.ss, Tomaa, Fischer, Prossinagg I Dunaja« — Mottonv ii. Bistrice. — Grttnupaoh iz Kolina. — Schilrsch iz Švice. Heigl iz Inomosta. — Vidic iz lirpelj. Meteorologično poročilo. I . _ i Stanje ! I ( As opr Ibarometral Teni- Ve- kovanja ; peratura I lrovi Mo-Nclio klinu \ T-5 739 9 m ni. 0 4° C si. svz. ohl. 739 ; mm. 5 8" 0 ■1. svz. d. jas. 738-8 Mini. 0-2" C al. 8VZ. jas Srednja temperatura 2*1", za 051" pod normalom. IDuiiajsk:a "borza, dne 22. novembra t. I. (Izvirno telegrafićno por-čilo.) včeraj — danes Papirna renta..... gld. B8rW — gld 88 15 Srebrna renta ..... n 8H 10 — „ H8 2 i Zlata renta ...... n 107 O) — n 107 70 101 10 — 9 P'l — Akcije narodne banke „ 978 - — r (»79 — n 296 — n 296-25 n 115 70 o 115-30 Srebro ........ n —«... n —1 — Napol......... C. kr. cekini .... n 9 13«/, 9-10'/a n ,'v48 — „ 547 rt 56(55 — , r64il>/i 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 SI50 gld. 130 gld. 75 ki. Državne srečko iz 1. 18f>4 100 . 18L . 50 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . 101 . 40 „ 99 n 25 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . 100 gld. 120 „ BO , Zemlj. obč. avstr. 4 */•,"/,, zlati MU t. listi . 114 , 25 „ 100 gld. 183 , 50 „ 10 „ 19 n ' » Akcije anglo-avstr. banke 16o , 25 „ Tramway-dru6t. vel j. 170 «ld. H. v — Za pomočnika priporoča se pri kakem graščinskem ali večjem go> »poriarHkein oskrbnini * u učenec, ki je končal z dobrim uspehom deželno gospodarsko, sadje- in vinorejsko Solo. Star je 19 let, krepek in sposoben. — Ponudbe pod naslovom J. B. upravništvu „Slovenskoga Naroda". (855—2) Po soglasne j sodbi odličnih si roko vojakov koroški j*1 vrelec jako odlična zdravilna studenčnica pri vratnih, že-lod< niii. iimIiiii oiii in ol»iM nili bolesnih, pri kataru, hripavoMtl, kapljanji, posebno za otroke, poleg tega pa tudi (481—23) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh orgauičuih in želodec otežujučih primesi. Cilavna zalogu v ll jtiut pri YI. Nupau-u; prodajajo ga nadale: HI. Kuslner in J. Klauer; v Branji: F. »ollenz; v l.ogalei: J. '1'olazzl. PRI KATARU aapnih organov, kašlji, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na O LAVNO SKLADIŠTE__ 11 Vk3 H ■•^'^^-------najči9tije lužn* ki se rabi uspešno suma ali z gorkim mlekom pomešana. (15—6) Ima miloraztopljivi. osvežujoči in pomirujoči npliv, posebno pospešuje razslizenje ter je v tnkih slnčnjih poznana kot dobro zdravilo. Dorsch-evo ; olje Iz kitovsh jeter i in»ivi«.lej*.v. naJMV^žt'JMC! in iiujuplivuoj«" vrNle iiitMlU-iiialiBo iz kilo\ih j«>l«>r. Btaropreverjeuo sredstvo proti i*»šijn, zltiHti pri pluriiih h4»Irznih, AkruIVIjulli lil- Mala Steklenica SO kr., dvojna steklenica »O kr. iz k i lov i h (793-9) Bergfenako Dort«oh-evo «ij«* j«-ter v trioglatih »teklentoafa i gi«l. Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na ■v Liiil>liuiii. mi >I«ri-*inem ii*ji-n 11« 3H •' - riši '* * srču otrđs » v ms > « am ^-»ass *• o «wi*> ♦ ■ ♦ i ♦ i ♦ l i ♦ i : ! ♦ i , tS - - ' -t- «> -» «> O ♦ ^ ^ -f - l T7" Vsi, kateri nameravajo potovati \- Ameriko, in to v • Novi York, Bfiallifliioris Ju/no Ameriko i. t. d, ter so /.ele hitio, varno in prljetOO voziti, dobe natančnejša pojasniIh v neinlkem ali sloveti-skein je/.iku, ako se pismeno obrnejo na tvnlk.»: Karesch & Stotzky v koncesijoniriin iioAiljnlen 7,;\\od /a potnike s hitrimi parobrodi: Lahn, Saale, Trave, Aller, Ems, Eidor, Fulda, Worra, Elbe. Vožnja traja le kakih H «luij. Voinlno aarafiunivu laredno oen6« CTT A T5TT Q f '^';r n< '»ilVH v 1.:ul»l jnn i in na fi . I>umijl agentov, in je često Zgodilo, da so pomiki, lu /ubjirjintali za počasi vo'.eče ladijoi Zato svetujeva vsem. da se niti v Ljubljani niti na Dunaji t nikomur ne dogo-varj ijo radi oskmijenja vozovnic. (585—29) Karesch & Stotzky odpravnika ladij v Bremenu. k Rose životni baba je nad .'50 let. znano, probavljanje in sbist pospešujoč« in napenjanja odstranjujoče ter mili raztop-Ijajoče domače sredstvo. ^8~2 } Veliku steklenica 1 gld., mala 50 kr., po posli 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine jo moja tu dodana, zakonito varovan i varstveno znamka. Zalege skoro v vseli lekarnah Avstro* Ogrske. ' Tam se tudi dobi 'rasko aniversalno domače maiilo To sredstvo pospešuje prav isDomo, kakor svo-dočijo mnoge sktiSnje, čistenje. zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škalljieah po :t"> kr. in $ 2it kr. l'o posti (i kr. več. Na vseli delih zavojnine jc moja tu dodana zakonito varstvena znamka. O-la/vnet zalogfa B. FRAGNER, Praga, it. 208-204, Mala strana, lekirtiu ..pri 'nuni oilii'1. Postna raz po S i 1 j at e v vsak dan.*-t\BSQ J 4957 S Št. 21.495. (860—lt Da se zagotovi dobava hrane in priprege za odgonce pri odgonski postaji v Ljubljani za 1891. L, vršila se bode V Četrtek «1114* II ovc* lil Iti" U t. 1. od 10.—12. ure dopoludne pri tukajšnjem uradu minuendo licitacija. K tej licitaciji vabijo se podjetniki s pristavkom, da je udeleži-teljem 50 goldinarjev varščine položiti. Mestni magistrat Ljubljanski kot odgonska postaja dne 18. novembra 1890. 1. 3;To.Jtolj a o 5-u. iiajmodncloo Brnsko blago za obleko v odrezkih po 310 metrov za vso obleko za gld. G.—, 8.—, 10.—, 12.—, 14,—, IG—, 18. — , 20.— in več. Hlago zit /iniNki* snlnijc in o<;riii(T v odrezkih po 9 10 metra za jedno zimsko suknjo ali ogrtač gld. G.—, 8.—, 10.—, 12.—, 15.—, 20,— in več. Štajerski lo Razpošilja le proti predplačilu ali povzetju. Ce se poprej plača, posije se blago poštnine prosto. Nengajajoče se nazaj vzame. Uzorci zastonj in franko. ((>f>5 —12) O M 3 o erj N O buol o J* a Vi > • Izvrstno pivo « prve Graške delniško pivovarne poprej SCHREINER & sinovi združeni pivovarni (108—y<>) Sctireiner v Graflci & Mi y Puntioamn prodaja po tovarniški ceni zaloga v Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M. ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24 Za čas stavbe priporoča 10 r.J ■.v.::.;.. n Mestni trg št. 10 trgovina z zeleznino Mestni trg št. V velilt«-m Izboril i n po /.« N» ima .1 CClli okove za okna in vrata, što rje za štokodoranje, drat in cveke, saiuokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Ivanin iš k i Fortland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedi I na ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (9—52) V Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. Si 18-I i i II > ILUSTKOVAN za leto 1891. Uredil, izdal ln založil IDra-g-otin. ZEaZriToar. liukvarnMli .1. f*i<»ntini- Naro-ta B-ainbovei. Mornarica -i. t. d. Državne barve evropskih držav. Splošne določbe c. kr poste. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov ter pristojbine ia pravne posle in privilegije, koncesije, pitne liste i t. d. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Nali saslnani molje: Dr. Jernej Zupaneo(s podobo). Božidar Bate* s podobo . Jane/. Snbio s podobo). Iv.m Dolinar (s podobo . Razgled po svetu. Humoreska. Naauanila I i! O o I ii I i X i j) ,0 Ji K 9. I 1 I m m l i m 1 ■ ■ 1; 01 .. .,: ,.v- ■.'-■']- ..j-^iK:^' Ljubljana Tržaška cesta štev. 29 priporooa slavnemu občlustvu lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (257^.i4) v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah. Cenil n i ke jtošitjatn na željo /'ranu o. Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Oomp. 1 Peštansko zavarovalno društvo y Budimpešti. (Ustanovljeno 1. 1864.) dva. milijona, goid. avst. velj. Zakladi iz zavarovalnin in letni dohodki od zavarovanj znašajo 1>,OoO.OOO goldinarjev avNtrij. velj. 3Ba^~ Društveno jamstvo je tedaj *^ jednajst milijonov gold. av. volj« j.Fonoiere" zavaruje po primerno prav nizkih cenah: I. proti škodi, provzročeni po ognju, streli in razpoku ; II. na življenje človeško, in sicer: za kapital, doto, pokojnino po raznovrstnih načinih ; III. proti ikodi po toči na vso poljske pridelke j IV. proti itko d i na blagu, pri prevažanji po suhem in po vodi ; V. proti zlomu steklenih sip, pri oknih, vratih in hišnih opravah ; vi. proti telesnim poškodbam vsake vrste naj se primeri nezgoda v službi, pri svojih opravkih ali pa tudi razven službe in raz v en svojih navadnih poslovanj, na potovanji, pri vožnji, na lovu. kakem napadu i. t. d., posamezne osebe iu tudi skupine uradnikov, tovarn in drugih ctuhliseinent. Društvo ..Foucicre" zastopano je v vsih važnejših krajih avstro-ogerskega cesarstva, in nje zastopnik daje radovoljno vsa zavarovanje zadevajoča razjasnila. (801—5) Glavno opravništvo, zastopano po v Izubijani* liougresiii trp; St. 14—II. Posestvo na prodaj. Tri četrti ure od Ljubljane, v prijaznem kraji, proda se hiša s 6 sobami, 2 kuhinjama, kletjo in hlevom. Pri hiši je zidan vodnjak, vezan, z opeko krit kozolec, 2 orali zemljišč, in sicer njive, paš n i k in lep zasajen vrt. Več se izve iz prijaznosti pri upravništvu tega lista. (858—1) V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani izšla je knjiga: Razne pripovedke. ZfcTaogrrozo-v-itejša. -raa-is-^st pelclenslca.- Spisal Catulie Kendet; prevel Vinko. — Ulomci. Spisal Sevnica n. — Silvestrov otr©41£elc. Kalttorn-»ka povest. Spisal Hret Marte; poslovenil \' i nk o. — XJ"xii-4eaa.o ži-vljexi.je. tleski spis-al StroiiDežnicky; preložil Vinko. ^MMIIIIIII IIHIIMI lllll llgaMBMMgagMBlMMB—B—r Zobozdravnik Schweiger Ntaimje Iiot«»l .^it«.lm ih. v želodci, m j< (i iii. na oblatili, za proliiioiu in na živcih, pri Kaliji, nripavostl itd., za otroke, dojenoe, prebolele, in ženske pred otročjo posteljo in po otročji postelji, za s3al»oi <<• osobe, prvi revne, bledieno itd. Je mi imljsc ri jfln<*g» duha. 1 paket s '/, kilo vsebine velja :iO kr. Najceneje se dobiva v poštnih paketih po 4 kilo. Dobiva so po poštnem naslovu: Ubald pl. Trnkoczv, lekarničar v Ljubljani; nadalje, v glavnik zalogah iekarničarjov na Dunaji: Viktor pl. Trukonzy, !"i okraj, llnndsthnnnstrasse 118; dr. Oto pl. IrnUm/j, ,'J okraj, Rsidet/.kv-pjatz 17; Juli} pl. Trnk6 ,I«*<^c?ii-«»i-wl< ji l * 51* *mL* »m* I LdGikiCaiftajssakđBki )K Trgovina z železnino )K i v Ljubljani Gledališke ulice štev. 8 priporoča svojo bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vender trpežnih, zo- bov za brane, žag za na vodo, pil za žage. delov ?;a vodnjake, mesingastih plošč za komat , po-^^^^•..^^Nvviigii w tom roži šteseicev, os, zavorni c za vozove, okov za vozove^ itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjakih žebljev, slokih žag, ko3, srpov, slamoreznih kos, klopalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. ijpfr? Staro železo, mesing', baker, kositar, cink, svineo kupuje se vedno po najvišjih cenah. "$mjy (76—2«) | KAEOL TILL, Ljubljana, Spi talske ulice 10. Pisni papir: Kortceptni in kancelijski papir za odvetnike, urade, trgovce, vojaške pisarne in notarje. Dokumentni papir. Pečatni vosek, peresniki, oblati, pisalne podloge, pisalne mape. Pismeni tapir s tuverii v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. Vi z it niče. Vsakovrstni Urni in barvasti svinčniki i iz tovarn Li. <£ C. Hardtmuth | (708—9) IH A. W. Faber. Velika zaloga vsega šolskega orodja. Priznano najboljša pisalna peresa: Klaps-ova, Greiner-jeva, Rasner-jeva peresa, peresa od aluminija. Con- • cordia-peresa, trgovska, ženska, risarska, stenografska in ronde-peresa. \ Pisalni zvezki in kompen-diji, risalni zvezki, risalni block-i, mape za zvezke, mape za risalne deske. HERBARIJI (mape za rastlinske zbirke). Vse risalne materijalije: Risala, risalne deske, risalna ravnila, kotniki, ravnila, kockasta ravnila, prožne deščice, pritrjevalni žebljički, skledice za tuš, barve, čopiči, tuš. Črne in barvaste tinte: 1 Alizarin-tinta, Antracen-tinta. Aleppo-tinta, galčna tinta, vijolčnasta šolska E tinta, črna univerzalna šolska tinta, J kopirska tinta, modra, rujava, rudeča, 1 zelena, rumena, bela, škarlatna, kar- I minska, zlata in srebrna tinta. J. Giontini-jeva knjigarna in trgovina s papirjem V X-ijia.1oiJa.xii lam n.i prodaj nastopne novi* Ntvnrl: Ti.iiz-An-.iim, Wiener,^r.hŽTE" DO poŠti l 30 kr. Tanz-Albura, steirisches, •20 kr., po poŠti I gh\. 'M ki. Scfareibkalender fiir Advokaten tnid IVJikf'ifi* ZH ,t'to 1^91» — 1 kII 10 kr., p«, poftti ilUlttrC i jjii. so kr. (8.'J(J-;i) Patent Schrdbnnterlagsknleiider ^ na liobrem pivnem kartonu, i/.oaja za pisarnice in salone, |u 1 jfld. ftO kr., p.» pošti l jrlil. 61) kr. Od I ■ l.<> \ itn u H množili U m« I i-S> ili ra«Htit- vmIi. I" rir. mu u j;i jo»x'y-kl»l>o>. KWIZDE Korneuburška živinska redilna stupa za konje, rogato živino in ovce i« *t* po večletne] skulnjt, 8e se redno in obnovljenje sil pred velikimi napori in po njih. "**i'oi>iio«iiii» pini-piraluo NrciKtvo |»rl zdravljenji zvflili aH s'.iiliujfiii It udov, Iriliiu- uk lotili Ki-. tr«llk kit. Nlukol nili udov, .»»i jm. u ju udov iu ulr-NOf. Konja oživi in gu naredi /.nn»/.iii'i;a za it,-reilno ji-sKu dela. — Ceoa atekliMiici glĆL f.40. Da se obvaruješ ponaredTo, pazi na gorenje varstveno znamko. FRAN IVAN KWIZDA okrožna lekarna v Kornenburgu pri Dunaji. c. in kr. avstrijski in riirnnnski dvorni zalngatelj za živ in ozdravn iške izdelke. K1VIZĐE Korneuburška jf£ živinska redilna štupa (199—10) in c. in k Kwixde priv. se dobivata pristna v vseh lekarnah in ilrognerijiih h\ stro-o^ersldi države STEZE Brnski sukneni ostanki SMO metra za celo zimsko sukri j' 1'iiliiM rs.on Kld. 5.50. Sukneni ostanki B*lO ni'tra /.n celo zimsko suknjo. Mandarin v V«eh barvah v zalogi, jako Hne hnže «1 ».—. Sukneni ostanki B*10 metra is vso zimsko obleko g-ld. ."».—. Loden za lovske suknju 2^10 m. Kld. 5—. Sukneni ostanki za cele hlače, progasti ali križasti, I ostanek velja Kiii. s.so. Svilneno grebenasto sukno. le najnovejše v progi, 1 cele hlače. Kld. . Blago za uniforme ces. kr. uradnikov, financ, veteranskih ilrustev in požarnih hraiub po najnižjih cenah. (7H*J 5) BemhardTicho BRNO 2Eeliiy tvh it, is. Hu/po-ilja H* proti povzetju. I ion i pošiljajo se r.a-Htonj in fraiibo. lili Janino oprav* I j «'ii«» kurte ih nzorec le iinjnove)He v bogati izberi poHlIJaui na «»*-hl i v a u j«' ko-p. U roj it š-klm mojslroiii. V1Z1TNIGE prtporoCa „Narodna Tiskarna" po ni/.kuj ceni. a m v i v Kakor vsako leto. priporočam tudi letos p. n. č«tat. trgovcem svojo veliko SalogO različnih, času primernih predmetov, ter navajam nastopno: Nad triMto (itn } vrst mi« nili iu Aaljlvlli predmetov po vsakej ceni, od 1 kr. do I k1«I., potem HkatlJIc (Bonbonienr), at rit po v Atrappcn. v vsakej velikosti, bombonov od navadnih do n»jfine{iib, po slednjih letos mnogo več od prejšnjih let, n. pr. eolcoliiiliilli, pri« I i ne-, foiidant-, kuiiiI-< INjuer-l.....bonov i. t. d., z najfinejšim okusom. Za Božič, nr iporočam p. n. čast. jjoHpejn in fc<>s|Ki(iiti|am največjo zbirko Mlad*!«' z» okraNenje boiienib «lrevet»e in za božična darilu. Odslej dobiva se pri meni tudi nadje v Nteklenlculi (Compot), knkno-prnMek i('aeiio-piilver), čokolada za ukuhati. Ker imam v tej stroki dobro izurjene moći, j-« mm- m mm dobro blago Iu najnižjo ceno. Zunanja naročila izvršujem točno. — Manjša naročila le proti povzetju. — Cenike pošiljam na zahtevanje franko. JOSIPINA SUMI sladčičarska obrt (868—1) Ljubljani, na Kongresnem trgu (v Zvezdi) št. 13. Trgovina z železnino Albina C. Ahcina v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8 bogato zalogo pečij ima vedno K.itnostainih ognjišč in !»<■ su tiivi. m i Hi