44. Številka. Trst, v četrtek 23. februvarija i MM). Tečaj XXIV „Edtaost" tzhajK dr»kr»t nit rimi, rit7:1111 n*>d«dj m praznikov, zjuirnj in r.večer «>l» 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih '.7lifli>» oh H. uri zjutraj. Naročitiiim »NMJIM : Obe izdmiji na leto . . . gl<1. iil1 Za Mmo večerno iz edtnofttf Je nmč! Ofcla.l ce računajo pn viMtali v petitu. Za večkratno naročilu « primernim popimtom. 1'omImim, oMinrlnice in javne zahvale, domači oglasi itd računajo po pogodbi. Vsi tlopini naj »e poSiljajo uredništvu. Netraiikovttui Mopini se ne sprejemajo. Kokopiai ne vračajo. Naročnino, reklamacije in o^lu-f sprejema iipravništvo. Naročnino in ogluši* je plačevnti looo Trat. VrfluHIvit In tUkarnit ne nahajata v ulici Carintia itv. Vi. llpravnUtr«, oil-|>rimiKtv» in HprejtMiianje Inaeratov v ulici Molin pit-cnlo itv. .'I, II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik Iconsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „KJinost" v Trstu. Javen shod priredi politično društvo „Edinost" v Šmarjah pri Kopru prihodnjo nedeljo, dne 36. febr. ISW>. ob 2. Dri popolndne t tamošnjem Šolskem poslopju. Dnevni r e <1: 1. Nagovor predsednika. 2. Pogovor o pred stoječ i h občinskih volitvah. JI. Poročilo o dogodkih v deželnem zboru iatrskem. 4. Eventuvalni predlogi in interpelacije. Shoda se udeleže nekateri poslanci in več odbornikov političnega društva »Edinost«. Pričakovati je obile udeležbe z vse Pomjanščine. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Budimpešta 22. Pogajanja Szelln z voditelji opo/.ieije za kompromis so zaključenu. V vseh točkah se je doseglo popolno sporazumljenje. Sklepi konfcrcnce se za sedaj drže tajnimi. Sliši se, da so se z ozimni na hišni red ukrenile take določbe, da bo tehniška obstrukcija v bodoče popolnoma nemogoča. Jutri podpišejo Szell in voditelji opozicije zapisnik o kompromisu. Slednji so šli iz dvorane z besedami »Mir je sklenjen«. Kaneja 22. Narodni zbor je Sphakinakisa izvolil predsednikom z 103 glasovi. Voditelj liberalne stranke, Mihelidaktis, je dobil (>5 glasov. Petrograd 22. »Novoje Vremja« označajo srečno rešitev ogerske ministerske krize kakor PODLISTEK. * Eliza. --f P i 8 e P oluka. y- Iz malega, temnega mostovža so vodila na vsako stran po ena nizka vrata. Izza onih na levi se je čul napev neke polzke poulične pesmi in premikanje stolov. Takoj na to so se odprla vrata in visok narednik je stopil veukaj. — A glej, gospodičina sestra, lun . . čast mije. — Pusti jo, pusti — se je oglasil za njim ženski glas. — Ha, ha, se bojiš morda, da preidem k njej — se je zasmejal narednik surovo, obrnil se nazaj proti oni ženski, udaril jo na ramo, potem pa odšel. Na stopnicah je še zakričal nazaj : — Do drugič, cara mia! — Do drugič! — zaklicala je ženska za njim, potem pa se obrnila proti Elizi. — Pridi no bliže sestričica — dejala je in jo povlekla seboj v sobo. — Nekaj čaja je vendar še pustil moj narednik, celo ruma je še nekaj — govorila je, vlila nekaj duhteče pijače v malo skndelico in porinila proti sestri. — Hvala, ne bom — je dejala le-ta in se trudno spustila v najbližji stol. — Kakor hočeš — je odgovorila sestra in sama srkala Čaj. dobro pogojen izhod. Cesar in kralj Fran Josip da je podal zopet dokaz svoje j>olitiške modrosti. WaKlllligtoii 22. General Otis je brzojavil vladi, da je neki viši častnik ustaške vlade v Malabonu dne 15. februvarja izdal proklamacijo, s katero se je odredilo, ila se v noči dne IT>. februvarja izvrši ustanek proti Amerikanom in da se uniči ameriška okupacijska vojna. Proklamacija je pozivala Filipince, naj se maščujejo nad Amerikam za njihova sramodejstva in za njihovo izdajstvo in je zaključila z besedami: »Smrt tiranom! Boj brez milosti hinavskim Arac-rikanom, ki nas prevarjajo«! Pariz 22. Neki policijski komisar v Parizu S je danes predpoludne zaplenil desettisoč kolanj z sliko vojvoda Orleanskega in pet priprav za kovanje takih kolanj. Pričakovaje demonstracij povodom jutršnega pogreba Faura, je odredil policijski prefekt, da se zaplenijo vsi prevratni znaki, a nositelji istih da se zapro. Nadalje, da se razpodi vsako zbiranje ljudi I na cestah ali na potih, po katerih se bode pomikal i |H)grebni sprevod in da se aretira vsaki, ki bi s klici žalil predsednika. Odgovor na interpelacijo Rizzi-a. Državni poslanec dr. Rizzi j e torej res mter-| peli ral ministerskega predsednika radi tega, ker je njegova prevzvišenost vračal brzojavno proteste Italijanov proti hrvatskomu gimnaziju v Pazinu. Za svojo interpelacijo je ujel dr. Rizzi zadnji dan, prodno je bil odložen državni zbor, to je, dan 31. januvarja. V interpelaciji je bilo rečeno, da je vest o namerjani osnovi hrvatskega gimnazija v Pazina Mala svetilka, ki je plapolala na mizi, ker jo imela soba eno samo majhno okno na ozko, temno dvorišče, osvetljevala ji je ostro nje špičasti, razora ni obraz. Neka nezdrava bledica vlekla se ji je po licih in koža jej je bila suha in vela. V sobi sti stali dve postelji, sredi miza, okrog nekaj pletenih stolov, v kotu omara, pod oknom pa mul, črn kovčeg. Povsod je bilo vse razkopano in razvlečeno. Na steni so visele na žebljih ženske obleke, na kovčegu je ležala črna, plišasta man-tilja, poleg lovskega, sivega klobuka z zakrivljenimi peresi. Soba in oprava jo bila zelo siromašna, obleke pa še dokaj čedne in elegantne. Elizina sestra je bila oblečena v belo, zmečkano spodnjo jopico in v ž ivo-rdečo krilo, lasje so ji bili kuštravi, krog usten pa ji je igral zaničljivo-porogljiv izraz. Molče sta si sedeli nasproti, dokler ni Eliza vstala in odložila klobuk. — No, kako jo bilo, si dobila dela? — vprašala jo je sestra. — Ne. — Ha, ha! Kaj ti nisem pravila?! — Jutri poskusim še enkrat. — Čestitam ti na tvoji vztrajnosti. Zopet je bilo tiho. Hkrati si je Eliza pokrila obraz z rokama, naslonila komolce ob mizo in zaihtela. Moj Bog, moj Bog, usmili se me! izzvala največo razdraženost v Istri it) v družili pokrajinah, kjer bivajo Italijani. Ta razdraženost da je tolika zato. ker se z rečenim ustrojenjem nikakor ne zadovoljuje resnični potrebi slovanskih narodov v Istri, ampak je v istem le koncesija, dana iz političnih razlogov in v namene pošlo v anj e v a nj a, ter žaljenje jezikovne posestne pravice Italijanov. Posledica temu razdraženju so bile neštevilne protestne izjave v Primorju in v Trentinu, katere da pričajo, kako občutno jo vlada razžalila italijanski ži-velj. Občinski zastopi in protestni shodi so dali izraza čutstvu ljudstva. Pričakovati da se je smelo, da vlada vsaj na znanje vzame te želje in pritožbe ljudstva, izražene na temelju členov 11. in 13. drž. temeljnega zakona od 21. decembra 1807. štv. 142. Ali dogodilo se je, kar se morda še ni dogodilo v kateri drugi ustavni državi : dogodilo se je, da jo ministerski predsednik dajal jednostavno vračati brzojavke občinskim načelnikom in predsednikom ljudskih shodov. Z ozirom na to, da se tako postopanje ministerskega predsednika ne da spraviti v soglasje z omenjenimi zakonskimi določbami, vprašuje dr. Rizzi in vprašujejo z njim ostali podpisani, kako more opravičiti gori omenjeno vračanje brzojavk ? To bi bilo torej jedro interpelacije Rizzijeve. Naveli smo to, ne radi vrednosti tega, kar so go-spodjo trdili, ampak zato, da lahko vsakdo sam sodi o ne vrednost i te interpelacije, da bode vsakdo videl modrost dra. Rizzija in sopodpisancev, tega cveta italijanstva avstrijskega in cveta nemških levičarjev. Težko, da ministerski ^predsednik kedaj odgovori na to interpelacijo. Ali ako bi kedaj hotel odgovarjati, bil bi mu to jako lahek posel, in sicer na podlagi dejstev in zakona. — Solze! Ha, ha! Kako smo vendar nežni! — rugala se ji jo sestra. Ves dan sem iskala okrog, pa nič, nikjer nič! — O ti dete ti, kaj misliš, tla te res kedo sprejme k otrokom . Tebe ? ! Smešno ! — Iskala sem vezenja. — Ha, ha, kakor da bi te plemenite dame dovolile, da bi v njih nežno perilo začetne črke njih visoPega imena všivale roke, ki . . . — Molči mi o tem! — Čemu molčati ?! Saj vendar vsakdo ve, da je gospodičina Eliza Kovač cele tri mesece počivala na Zabjaku. — Molči mi, molči mi! . . Mar nisi ti kriva ? ! . . Kdo me je zavel ? ! . . Ti, ti! — Hvala! . . Kdo pa je bil kriv, da so to zasačili in mene s teboj ?! . . Kaj ? In takoj prvič, ko si šla ti z menoj v prodajalnico ?! . . Tvoja nerodnost, draga ! — Molči! — Molčim naj? Tvoji živci so jako občutljivi. Ha, ha! Sicer imaš pa preeej sestrskega čuta, to moram priznati. Tam na sodišču bi bila prav lahko izrezala sebe vsaj za kaka dva meseca, na moje stroške seveda. No, pa si bila raje tiho . . . Zahvaliti se ti moram še enkrat! Pusti me! (Pride še,) Javno trditev, da je Pa/in italijansko mesto, odbil l>i kakor skrajno drzovitost, nedostojno pravih moi. Od! >il hi nadalje kakor neumnost, nedostojno ljudi, ki se Štejejo med izobražence, one besede o »slovanskih narodih« v Istri, ko je vendar znano, dsi se gimnazij v Pazinu smije za hrvatski narod, katerega je, brez Slovencev, veliko več, nego pa Italijanov v Istri. Ako hi hotel, mogel hi navesti stotine in stotine dokazov, da bode z osnutjem hrvatskega gimnazija v Pazinu zadovoljeno pravi potrebi hrvatskega naroda v Istri; takega zadovoljenja da prosi ta narod ukupno se Slovenci že četrtsto-letja; da to ni nikaka politična koncesija, ampak kulturna potreba, ter da ne treba poslovanjevati onega, kar je slovansko, in da se z hrvatskim gimnazijom v Pazinu nikakor ne žali jezikovno posestno pravo Italijanov. O tem hi tnu tudi mogel in celč moral zagrmeti, naj vendar enkrat prenehajo proglašati srednjo in zapadno Istro, s Pazinom vred, zn italijansko posest, za italijansko pokrajino, ko je vendar znano, da so tudi v tej Istri — vzlie vsem naporom Italijanov in uradniških pomočnikov njihovih — Hrvatje in Slovenci v večini proti Italijanom, da se ti Hrvatje in Slovenci zavedajo svoje narodnosti, ter nočejo, da hi so jih izkoriščalo v konečne svrhe Italijanov! Nadalje hi lahko rekel gospod ministerski predsednik gospodu Rizzi-u, da je razdraženost, ki je nastala med Italijani, umetna, da jo jo izzvala italijanska gospodovalna klika v ta namen, da more govoriti in pisati o razdraženosti; da je vlada se svojim postopanjem morda užalila občutljivo kliko, ali da ni žalila italijanskega življa v njega ukupnosti, ker se na shodih ni izražalo čutstvo italijanskega prebivalstva, ampak samo klik« in onih, ki so plačani od nje. V dokaz temu bi ministerski predsednik lahko pokazal na shod, sklioan v Trst, ki se ni moge vršiti, ker ga je preprečilo italijansko prebivalstvo Trsta; potem bi se lahko skliceval na shod v Pazinu na kateri je, došlo žensk, otrok obojega spola, hlapoov in dekel, podkupljen-cev gospode, kateremu pa se je prebivalstvo mesta Pazina samo izogibalo že od daleč. Ako hi ministerski predsednik, odgovarjajo na interpelacijo Rizzi-a in tovarišev, zaključil s takimi in sličnimi resnicami, mogel bi mu v slovo reči še nastopno: po členu 11. gori omenjenega drž. temeljnega zakona ima sicer res vsakdo pravico prošnjo ali peticije, ali občinski zastopi in shodi italijanski niso pošiljali prošenj, ampak proteste in zahteve, in to skrajno lažnjive in drzovite; po členu 13. ima sicer vsakdo pravico, da v mejah zakona svobodno izraža svoje menenje, in če so zastopstva in shodi svobodno izrazili svoje menenje, pa vlada ni bila dolžna pritrjevati njih menenju in je imela pravico, vračati njih brzojavke. Tako bi lahko ministerski predsednik opravičil svoje postopanje na podlagi dejstev in na podlagi zakona. In morda hi slednjič še opozoril dra. Rizzi-a na to, da je v vsej interpelaciji tudi on sam govoril o protestih in zahtevah, a da je tam, kjer je navajal določila zakonov, govoril o željah in pritožbah. Zaključil pa hi lahko, da se postopanja klike in vse interpelacije ne more označiti drugače, nego kakor pretvarjanje, Iz-vračanjo, drzovit ost, Hcemerstvo, hipokrizijo (hinavstvo). Istra pred 1362. leti. Razvitek vsake dežele je odvisen od raznih činitelje v, med katerimi sta najvažnejša zemljepisna lega in pa uprava. V ugodnem položaju so v tem obziru zemlje ob morju ali velikih rekah, ker s temi sredstvi lahko razpečavajo svoje pridelke v druge kraje. Ni treba navajati vzgledov iz zgodovine iz starega in srednjega veka; mislimo le na Angleže. Ce se k tej ugodni legi pridružuje še umna uprava, se tudi mala deželica lahko popne do visokega blagostanja. Mesto Oglej je imelo za časa svojega najnujnejšega razvitka pol milijona prebivalcev in je bilo rimskim cesarjem letovišče; lepo so se razvijale dežele ob jadranskem morju in se vzdržavale na visoki stopinji tudi pozneje, ko je propadala oblast rimskih cesarjev. H eru Is k i kralj Odovakar1) je 47ti. 1. premagal zadnjega rimskega cesarja, a on sam je |>od-legel vzhodnim Gotom pod njihovim kraljem Teo-dorikom, ki je vladal do 52t>. 1. Njemu so bile položne tudi dežele od jadranskega zaliva do l>o-nave. Istra je mejila takrat na severu ob lle-neško. Teodorik je podpiral trgovino, obrtnijo in kmetijstvo. (1e je vsled slabe letine bilo pomanjkanje v kakem kraju, se je trudil kralj, da je prihajal živež od drugod na pomoč stradajočim. 537. I. je bila na Beneškem slaba letina. Ukazal j« torej svojemu prvemu uradniku Avreliju Kasijodoru, naj piše uradnikom v Istri, da pošljejo za gotove novce svojih pridelkov na Beneško. Kralj je stoloval v Raveni. Kasijodorova službena pisma so se pozneje zbrala in izdala. 22. pismo iz XII knjige zbranih pisem slavi Istro, njeno rodovitnost in blagostanje. Piše namreč, »da je zanj (ki je bival v Ravenni) Istra najbližja pokrajina, ležeča nad zalivom Jonskega morja (»supra sinura mari« Joni i t), polna oliv, okrašena z njivami in vina bogata, kjer zori vsak sadež s trikratno rodovitnostjo. Po vsi pravici se zove Istra polje ravennsko, jedilna shramba kraljevega mesta (Ravenne), razkošno in prijetno shajališče, katero ima kaj ugodno podnebno toplino, ker se razprostira (od morja) proti severu,11) Istra ima tako rekoč nekoliko svojih Baj8), ker se morje na raznih straueh zajeda v njeno zemljo. V takih krajih je polno gostiln z morsko juho »(garismatia«4), tudi je obilo rib. Tu je tudi več Avernov. Brez števila je morskih ribnikov, kjer se povsod plodijo ostrige brez človeškega napora. Tu se ni treba truditi za živež in tudi ne skrbeti, kako bi kdo prisvojil rečene dobrote. Vile (»praetoria«) se svetijo na dolgo in široko in človeku se zdi, da so sestavljene iz biserov; zato so trdili predniki, da krasotf toliko palač imenovano pokrajino. Blizu brega je eela vrsta najlepših otokov, kateri dona-šajo priljubljeni dobiček, varujejo barke pred nevarnostmi ter bogatč poljedelca s svojo veliko rodovitnostjo. Istra popolnoma okrepčajo dvorno stražo (»comitatenses excubias«), diči i t a 1 s k o državo, preskrbuje višje osebe z razkošjem, nižje pa / živežem, in skoraj vse, kar se v tej pokrajini prideluje, spravlja Be v kraljevo mesto (v Ravenno). Sedaj prepušča ta presrečna pokrajina radovoljno svojo zalogo«. Taka je bila torej Istra pred 1362 leti! In kaj je napravilo iz nje nesrečno laško gospodstvo ? ! Dragi čitatelj, prečitaj pazno ta opis nekdanje Istre in pojdi tja doli in oglej si siromaštvo, ki vlada v tej nesrečni pokrajini, in jokal bodeš in srd ti bode plameuel v srcu na one, ki še danes nadaljujejo staro peklensko delo — uničevanja Istre. Politični pregled. TRST, 22. februvarija 1899. K položaju. Zvonkljanjc, vabeče na mir in spravo, ki se je, boječe sicer, oglašalo vendar tu pa tam tudi po nemških listih, je potihnilo. Sedaj bijejo zopet v vseh nemških zvonikih z vso silo ob plat zvona in kličejo svojce ukup, naznanjajoči boj in vihar. Ali čudno: nam je sedaj laglje pri srcu, nego tedaj, ko so se delali kakor da delajo za mir. Saj jih poznamo, te nemške politike sedanje. In ker jih poznamo, moramo biti le vznemirjeni, kadar nam govore o miru, kajti tedaj ne vemo nikdar, kaj da namerjajo in naklepajo; kadar pa zvone k viharju, tedaj jih vsaj vidimo take, ka-koršnji so. Spravili so torej flavto miru in iz trompet in pavk spuščajo zopet v svet svoje fanfare: Nič sprave, kapitulacijo hočemo! V zmislu te »vse ali nič-politike« so že sklenili baje, da se češki Nemci ne udeleže zborovanj deželnega zbora; po zahtevah te va bampie-politike je liberalno veleposestvo objavilo v nekem graškem listu, Ida Nemci ne smejo niti zapričeti nikakih spravnih pogajanj, dokler ne bodo odpravljene jezikovne naredbe, dokler ne zgine sedanje ministerstvo in se umakne drugemu, M Izvestja „Muzejskega druStva" na Kranjskem V. 176—189. J) Z drugimi besedami, Istra je nagnjena proti jugu ter je na severu zavarovana z gorami. 3) IJaiae so bile mesto na kampanskem obrežju blizu Neapola ter za časa rimskih eesarjev imenitno kopališče. Nedaleč od Haj je bil Avernus t malijnim jezerom. 4) (iarismatium = taberna ubi garum cenflcitur. (Mon. Uerm. Auctor. anti<|U. tom. XII, str. f>43.) do katerega bi imeli Nemci zaupanje ; v zmislu te politike trdovratnosti kujejo sedaj svoje postulate, ki bodo gotovo taki, da pouče tudi naj vede optimiste, d a Nemci niso nikdar resno mislili na spravo. Temu menenju daje izraza tudi resolucija, ki jo je vsprejel te dni klub čeških poslancev v deželnem zboru Moravskom. Na Moravskom so se namreč Nemci delali najbolj spravljive. Ali so tudi vedeli : zakaj !! V tej pokrajini je namreč nemško gospodstvo tako umetno, tako prisiljeno in odvisno od vladine volje, da se no more vzdržati in mora priti do poloma. Nemei vedo to prav dobro. V tej sili so privolili prav radi v neko spravno akcijo, v kateri namen se je bil zasnoval oelo nekak parlamentarni spravni odsek. Nemei so bili poslali svojih zastopnikov v ta odsek, ki so tudi pievzeli posamične referate, iu — igrali komedijo; kajti le zavlačevali so razprave z vsemi možnimi izgovori in finesami, da bi dosegli, kar so hoteli, kakor povdarja poprej omenjena resolucija češkega kluba v deželnem zboru Moravskem : Nemcem ni bilo do uresničenja sprave, ampak le zato, da so kazali neko navidezno spra-voljubivost, da hi na ta pačin pokrivali svoje neopravičeno posestno stanje v deželnem zboru moravskem. Resolucija zaključuje: V kolikor je uverjen klub, da nemški stranki nedostaje resnične volje, v toliko izraža nado, da narod Češki uveljavi s v oje pravi ce, eventuvalno tudi proti nemški v olj i. To velja za vso državo. Barometer kaže na viharje in slovanski narodi naj gledajo, da rešijo svoja prava iz teh viharjev eventuvalno tudi proti srditosti nemškega liberalizma in nacijo-nalizma. Ogerika kriza — reiena. Kdo bi bil mislil? Slo je, knkor da je namazano. Šlo je menda hitreje, nego je priča koval Szell sam. Ob 10. uri predpoludne je pričela konferenca z strankami opozicije in zvečer je bilo že gotovo, da so se pobotali. Cel6 imena onih, ki bodo sestavljali novo ministerstvo, so baje že določena. Vsa ta imena so vzeta iz liberalne stranke, še več: izvzemši trojico, prestopijo vsi členi starega v novo ministerstvo. To novo ministerstvo bode torej prav za prav staro. Le glava bode druga. A ravno to mora vzbujati dvome glede trajnosti staro-novega ministerstva. Je-li možno, da so voditelji opozicije postali kar hkratu tako grozno skromni, da ne zahtevajo ničesar za-se, prav ničesar ?! Ne verujemo. Ne verujemo že zato ne, ker nam javlja brzojav, da se hode varovala tajnost o dogovorih. Prenaglo je šlo vse, prehitro se je »udala« opozicija, da bi se ne vpraševali : kako plačilo je ponudil Szell za ta svoj »vspeh« ? Ali ni morda v plačilo podpisal inenjico, ki propade morda tja na jesen ? Ali si ni tolmačiti to veliko zadovoljnost opozicije s tem, da je z Szcllom dobila mostiček, preko katerega pride do moči ? ! To vse so vprašanja, ki jih usiljuje nrav dosedanjih bojev sama. Pravi vzrok miniaterake krize ▼ Srbiji. Iz Belegagrada javljajo »Obzoru« : Glavni vzrok ministerski krizi je nevspeh novega posojila. Iz jednakoga vzroka je pal Stevo Popovitf, bivii finančni minister. Na njegovo mesto je prišel Vu-kašin Petrovič, ki je obetal zlate gore, ali kmalo si ni mogel pomoči drugače, nego da je poskusil najeti nov dolg. Cena zlatu je počela padati naglo, ker so se helograjski bankirji nadejali, da pride silno veliko zlata v Srbijo. Toda zlato ni došlo in posojilo se ni posrečilo. Toda kraljevi še niso zgubili upanja, da dobe denarja na upanje. Izposoditi so hoteli 50 milijonov. Za to vsoto se jim je ponudilo najprvo ilO milijonov, a sedaj samo še 11 in pol milijona, ostalo pa si upniki hočejo obdržati kakor nekako jamščino. Dejstvo je, da naj bi bila Srbija otežena z novim posojilom 50 milijonov, za katerega dobe, ne ona, ampak kraljevi v gotovem samo 11 in pol milijona, od katere svote hočejo dati 5 in pol milijona v povrnitev dolga Rusiji. Srbija bi torej prejela samo 5 milijonov, a še te hoče spraviti Milan na svoj način. Petdeset milijonov dolga, a za ta dolg — ničesar. Samo pogajanje za to posojilo je stalo do sedaj 100.000 gld. Domače vesti. Njena cesarska hi kraljeva VlsokMt, nad-vojvodlnja Štefanija je odpotovala iz Miramara a Lloydovira parni kom »Štefanija«. I Iliri Je danes zjutraj tukajšnji odvetnik in predsednik odvetniške zbornice dr. Klemena Lun a rde 11 i. Pokojniku je bilo 74. let. Kuga naroda hrvatskega. Podružnica velikega židovskega podjetja »Neue Freie Presse« & »Pester Llovd« na Dunaju in v Budimpešti, žalostno prosi u lo glasilo žalostno proslulega intriganta in ambassadeurja sovražnikov avstrijskega Slovanstva, z sedežem v Zagrebu, glasovito »Hrvatsko Pravo« imenuje naš list za smetišče koalirane opozicije hrvatske. No, to nas ne žali nikakor, ker nas »Hrvatsko Pravo« sploh ne more žaliti in ker menimo, da je vsakako eastueje biti smetiščem na dvorišču poštenega narodnega gospodarja, nego pa kloaka, v katero se steka vse, kar — zastruplja narod. Je pa drug vzrok, ki nas sili, da se spominjamo tu divjega izbruha v rečenem listu. Cesto ga ni prikladnejcga in izdatnejega sredstva v ozna-čenje izvestnih ljudi j, nego je to, ako se pokaže svetu, kako pišejo in m i s 1 i j o o n i sami! »Hrvatsko Pravo« nas je obsulo se svojo jezo, ker smo se zgrozili na nečuvenem početju Davida Starčevida — moža, ki menjuje stranke in prepričanje, kakor drugi ljudje menjujejosvoje srajce—, ko je Strossmayerja, moža, pred katerim se v spoštovanju klanja ves pošteni svet, uazval izdajico svojega naroda. To mora razburiti vsakogar; le sovražnik Slovanstva se more spozabiti tako daleč, ali pa oni, ki je prijatelj sovražnikov. »Hrvatsko Pravo« pa ne le, da v polni meri pritrjuje Davidu, ampak pridodaje še iz svojega, da bode herostratsko početje čim popolneje. To je vzrok, da hočemo navesti tu par stavkov, ki jih je napisal ta list o Strossmaverju na našo adreso: »Strossmayer je potrosil kakih 20 milijonov narodnega denarja jn je dal nekoliko mrvic se svoje bogataške mize, da bi zaslepil nevedne že, ki ga nazivljajo »prvim sinovom«, in naj je Strossmayer blagoslovil nagodbo, naj nas je proglasil za madjarsko pokrajino, naj nas je hotel podrediti Srbiji, naj se danes hodi v tajne sestanke z baronom Khuenom-Hedervaryjem. Kdo more torej slaviti taeega človeka ?« Nočemo žaliti Strossmaverja s tem, da bi ga branili pred takimi napadi — napadi, ki smo jih čuli že neštevilokrati — zlasti o milijonih, ki jih je baje pojel Strossmayer, oni Strossmaj'er, ki je v življenju za svojo osebo uprav špartansko priprost — iz ust madjarskih in nemških Židov. Sovražtvo teh prijateljev »Hrvatskega Prava« je najlepše spričevalo za Strossraayerja. Kjer govore taka dejstva, ne treba govoriti dalje. Zato zaključujemo, pridružuje se sodbi, ki sta jo izrekla o »Hrvatskem Pravu« »Jedinstvo« in »Crvena Hrvatska« : da je — kuga naroda hrvatskega! Žalosten konee veselega popivanja. Pišejo nam iz Predjame na Notranjskem : V nedeljo dne lil. t. m. je 601etni sedlar Anton Mila ve iz Šmihela, okraja Senožeškega, dovršil neki komat in je prejel za svoje delo 9 gkl. plačila. O tem so izvedeli 401etni oženjeni zidar Štefan Mikuž, in 221etna Josip Derenčin in Fran Srebotnjak. Kakor dobri prijatelji so se mu pridružili in jeli so na Miklačevem domu ukupno popivati nesrečni — jeruš. Kmalu so bili pijani. V pijanosti so se jeli prepirati, saj se v pijanosti cesto prepirajo tudi najbolji prijatelji. V zahvalo so vsi trije napadli svojega gostitelja Milavea, a Srebotnjak ga je jel nabijati s kamenom po glavi. Ta posel pa je vršil tako »pošteno«, da se je Milavc zgrudil in obležal v nezavesti. To je prestrašilo napadalce. Jeli so onesvestelega polivati z vodo in ga drgniti, da bi ga spravili k zavesti. Vse zastonj — Milavc je bil mrtev. Imel je težkih ran na glavi. Po-bijaloi so odnesli pete. Naslednjega jutra je našla Milavea mrtvega njega postrežnica Jera. Le-ta je naznanila stvar orožnikom na Razdrtem, Jenku in Severju. Le-ta sta že opoludne polovila zločince in jih izročila okrajnemu sodišču v Senožečah. «Zrno do zrna pogača, kaiuen na kainen palača«. Tega gesla se oprijemlje naš narod posebno ob periferiji. Da je temu res tako, kažejo nam naša glasila, ki nepretržno objavljajo darove skupin in posamičnikov v to ali ono narodno svrho. Skoraj bi rekel, da ni sestanka zavednih narodnjakov, da ne bi ne spominjali zgornjega gesla. Tudi veselični odsek »Tržaškega podpornega in bralnega društva« ni pozabil o sklepanju računov na ta veleporaembeni izrek, marveč je odločil da se podari od preostanka dohodkov letošnjih plesnih vaj 50 gld. za »Narodni dom» in 50 gld. rečenemu društvu. Tako je prav, to je plemenito, kajti iz naroda je prišlo in v narod naj se vrne. Naj omenim še niimogredč nekaterim nasprotnikom veseličnega odseka, da je le-ta izdal poleg tega precejšnjo svoto za olepAanje plesne dvorane ter plačal stanarino ambulančne sobe za vse leto. To je najbolji dokaz, kako marljivo deluje veselični odsek pod vodstvom gospoda društvenega odbornika Josipa Rožeta. Kolike koristi je pa odsek v moralnem in narodnem oziru, tega ni treba niti pripovedovati, ako pomislimo jedino to, da bi He naša plesaželjnu mladina sicer potikala po pogubo-nosnih beznieah tujih življev. Napredkaželjnež. Prispevek o ravnopravnosti na naših uradih. Pišejo nam : Danes sem prejel od c. kr. davčnega urada iz Sežane neko plačilno povelje (B. N.o 977), došlo mi po pošti. Vprašati pa moram imenovani davčni urad, kako more opravičiti, da sta bila naslov in povratnica pisana v nemškem jeziku, dočim je bilo plačilno povelje slovensko ?! Ali ne bode slcoro konec takemu samooblast-nemu postopanju od strani tega urada? Drugikrat pošljem tako pošiljatev naravnost kam drugam in ne nazaj. Toliko v ravnanje in naznanje temu uradu, s pozivom, da naj ne pozabi, da posluje na čisto slovenski zemlji! Pravicoljub. Lalionstvo v Gorici. Laški neodrešenci v Gorici Bi izmišljujejo na vse mogoče načine, kaj bi še nearamneje zamoglo izzivati in žaliti Slovence. Poslednji čas so počeli kovati in prepevati različne pesmi, ki so sramotilne za Slovence. Tako je sin dr. Viueija tiglasbil sramotilno pesem »Ma-rameo«, katero lahouska fakinaža goriška prepeva sedaj po vseh ulicah. Za to »zaslugo« je dobil dotični častno diplomo od goriške »Ginnastike«. Oče njegov vabi Slovenec v svojo pisarno, kjer rad govori slovenski, ker mu dobro diše slovenski groši, sin pa ima v svoji sobi častno diplomo, ker ume tako izvrstno žaliti goriške Slovence! Slo-venoi, ki so dosedaj zabajali v pisarno dr. Viueija na Komu, si zapomnijo to bržkone in bodo vedeli, kaj jim je storiti! «PrvI Istrski Sokol« v Pulju priredi dne 4. marca svojo veliko akademijo v lastnih prostorih in z sodelovanjem možkega in ženskega telovadnega oddelka ter oddelka vojaške godbe. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini bode imelo svoj redni občni zbor dne 5. marca oh 3. uri popoludne v občinski pisarni z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo nadzornega odseka, 3. Poročilo blagajnika, 4. Volitev treh členov v nadzorni odsek za 1. 1899, 5. Razni nasveti in predlogi. Na obilno udeležbo vabi naj-uljudneje častite zadružnike in prijatelje zadruge: N a č o 1 s t v o. Podpornemu društvu za slovenske vlso-košolce v Gradcu so izza zadnjega izkaza dopo-slali podpore ti-le gospodje: (Zvršetek.) Ivan Vencajz, o. kr. dež. sod nije svetnik in drž. poslanec, 5 gld.; dr. Anton Gregorčič, prof. bogoslovja, dež. in drž. poslanec, 5 gld.; dr. Anton Stojan, karat in drž. poslanec, 5 gld.; Frančišek Šuklje, c. kr. dvorni svetnik, drž. poslance itd., 5 gld.; I. Radimskv, drž. poslanec, 2 gold.; dr. Pavel Turner, vzgojevavec na Dunaju, 5 gld. in gospa Mar. Pahernik, posestniea v Vuhredu, 3 gld. - - Dalje so darovali gospodje: dr. Anton Oamer, zdravnik v Gradcu, o gld.; Tomaž Horvat, odvetnik v Ptuju, 10 gld.; neimenovan rodoljub v Gradcu, 5 gld.; Simon Rutar, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani, 5 gld.; Štefan Klun, gostilničar in posestnik v Ljubljani, 3 gld.; dr. Jakob Sket, e. kr. gimnazijski profesor v Celovcu, 5 gl.; dr. Gregorij Krek, c. kr. vseučiliški profesor v Gradou, 2'20 gld. in slavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 10 gld.; vsega skupaj 150 gl. 20 kr., za katero vsoto izreka odbor podpornega društva vsem dobrotnikom najsrčnejšo zahvalo. Na- daljn« |>odpore naj se račijo pošiljati društvenemu blagajniku, gimnazijskemu profesorju Frančišku Z e l e 7. i n g e r j u v Gradcu (Zinzendorfstrasse 32.) Slučaji z razstrcljiviinl cigaretami nada-Ijujejo. Najnoveji slučaj se je dogodil v Rovinju. Mladenič Anton Viali je kupil eigareto »drama« v neki tamošnji tobakarni, a prižgal jo je še le v neki žganjariji; ko jo je pokadil do polovice, zagorela mu je cigareta kar likratu, a brez poka, in je vrgla iz sebe neko vžgano materijo na kakov meter daljave. Mladenič je bil tako prestrašen, da ni mogel spregovoriti besedice; usta pa so mu bila polna žvepla. Oni že v oglje spremenjeni kos materije je bil pol centimetra dolgosti in debelosti žveplenke. P o i z v e d o v a n j a s o d o k a z a I a, da je dotična cigareta došla iz tobačne tovarne v Rovi n j u. Finančna oblast nam javlja, da se jej še ni posrečilo dosedaj, da bi pogodila vzrok do-godivše se eksplozije v jedni drama-cigaret. Umaknila je torej vse take cigarete, kolikor je bilo po tobakarnah po Primorskem. Mesto istih je dala v razprodajo d nizi h cigaret »drama«, ki niso iz tistih tovarn, ki so v zadnji čas dajale to vrst cigaret, ampak tacih, ki so bile narejene v druzih tovarnah. Neprijetni sosedje. Iz Središča brzojav-Ijajo «Slov. Narodu* dne 22. t. m., da je prišlo Čez mejo 250 Hrvatov, ki so posekali 10 oralov gozda. Vsa žandarmarija je na nogah, da jih vjame. poskllšen samomor. V nedeljo zvečer si je neki 1H-Ietni dijak v Gorioi sprožil revolver v usta. Ranjen je sicer hudo, toda upati je, da okreva. Kroglja ga je ranila v ustih in mu obtičala v tilniku. Vzrok poskušenemu Bamomoru ni znan. Loterijske številke, izžrebane dne 22. t. m.: Brno 60 31 10 23 SH Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Zader 23. Deželni zbor se je otvoril danes od deželnega glavarja s trikratnim navdušeno vspre-jetim »Živio«-klieem cesarju. Namestnik je prečital cesarsko poslanico kakor odgovor na adreso deželnega zbora. Dunaj 23. Poročila iz Budimpešte javljajo, da bode novo ministerstvo, ki se sestavi do konca tega tedna, sestavljeno iz samih liberalcev. Iz av-tentiškega vira javljajo, da prevzamejo: Hegediisz ministerstvo pravosodja in Szell ali Bercewiczy ministerstvo za notranje stvari. Vsi ostali portfelji (»stanejo v rokah dosedanjih funkcijonarjev. Dllliaj 23. Dopisnika »Neue Freie Presse«, dr. Frischauerja, so izgnali iz Pariza. Vsled tega se rečeni list grozno jezi in trdi, da je ta odredba zadela vse novinstvo evropsko. Pariz 23. Pogreb pokojnega Faura je bil velesijajen in se je vršil ob ogromni udeležbi naroda. Pogrebu so se udeležili državni dostojan- Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij 0(1 Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanui hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste 0(1 Alessaniro Levi Minzi v Trsta. Piazza Aosario žtev. 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapctarijaii, zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892.: Glavnica druStva ...... Premijna reserva zavarovanja ua življenje........ Premijna reserva zavarovanja proti ognju........ Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju...... Reserva na razpolaganje . . . Reserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (A) . . Reserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (B) . . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . Občna reserva doliičkoV gld. 4,0(M).()0()'— 1,632.248-22 49.4(>5-07 BOO.OOO'- 333.822-42 243.331-83 500.000-— 1,187.1l)4'8() Urađ ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiilj. atveniki, predstav i telj i oblasti in zastopniki vuanjib držav. Točno ob 10. uri je ustrelilo iz topa v znamenje, da sejejel pomikati sprevod i/. Klvsče-a. (injeea po ulicah je bila nepopisna. Na vseh trgih so glasbe svirale žalostinke. Mir se ni motil. Cerkveni obredi so se opravili v katedralki Notre-Dame. Krsto je blagoslovil kardinal Richard. Kreto so nesli iz cerkve ob gro-menju topov in zvonenju. Na |»okopališču je bilo mnogo govorov. .Med drugimi so govorili predsednik ministerstva, predsednik senata in predsednik zbornice. I'otem je defilovalo vojaštvo v popolnem redu. Pariz (lovore o izgnan j u dopisnika »N. Fr. Presse« pravi »Libre Parole«, da to ne zadošča, da bo treba še izganjati. In v re- I snici so izgnali še nekega druzega nemškega ko-respondenta. k )l jim 2.'i. Kalif, ki se nahaja še v območju Kordofao, se pomika se svojimi pripadniki proti severu. Da-si nadaljni načrti kalifa niso znani, vendar so guverner v Omdurmanu in drugi častniki, nahajajoči ,«e na dopustu, pozvani, naj so povrnejo mi svoja mesta. Dunajska borza dne 23. februvarja. Hanen včeraj Državni dolg v papirju . . 101.45 101.45 „ v srebru . . 101.10 101.10 Avstrijska renta v zlatu . . 120.15 120.15 v kronah . 101.75 101.75 Kreditne akcije.....370.— 370.— London 10 Lsr,............120.40 120.40 20 mark..............11.78 11.78 Napoleoni..............9.55 V, 100 italijanskih lir .... 44.30 44.30 Trgovinske veati. Budimpešta 23. Pšenica za mare gold. 0-83—9-84. Pšenica za april gl. 9.57 do 9*58 Pšenica za oktober gold. 8-58 do 8*57. Rž za oktober gl. —- do —•—. Rž za mare gld. 7'88 do 7-90. Koruza za maj 1890. gld. 4-f>7 do 4'68. Koruza za oktober gl. —•— do —•—. Oves za mare gl. 5-80 do 5-82. Oves za oktober gl. —■— do —•—. Koruza gl. —•— do —•—. Pšenica : ponudbe in povpraševanja dobre Prodaja 30.000 met. stotov. Vreme: mrzlo. Hamburg 23. Trg za kavo. Santos good ave-rage za maro 30-25, za maj 30-75, za september 31*75, za december 32*25. Pragu 22. Surovi sladkor i. izdelek, 88°/0 Reudement franco Aussig. Mirno. Promtno gold. 13.(55. V drugi polovici marca gl. 12-67 Vs-Oktober-deo. gld. 12.227« *>eniir. Najnoveja trgovinska vest. Ne>V-York 22. februvarja (Tzv. brzojav.) Pšenica za februvar 857/s za maj 77,%. za mare 828/» za juli 75%. Koruza za maj 405/«. Mast 545. Služba korespondenta Podpisani sprejmem spretnega in vestuega, korespondenta in knjigovodjo, veščega slovenskemu oziroma hrvatskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku z dobrimi spričevali. Prednost dajem onim, ki so vešči kožarskomu obrtu. — Plača po dogovoru. And. Jakil, kožarska tovarna v Rupi po&ta Miren pri Gorici. RmnioiiB Adriatica di Sicnrta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plac'a po 1 nč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. l)gla*i za vse leto za enkrat ua teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo ▼ četrtletnih antedpatnih obrokih. Zaloga krompirja, zelja in fižola. |l § || ulica Molin piccolo .41. !t ValOVeC JcLK> in,a krompirja, zelja fižola in drugih pridelkov. Razprodava na debelo Poduk v glasbi. || i ulica Stadion 19, I. n. po- lil rtlM glasbo praktičnom teoretično,dema in zunaj. Vogrič Zaloga olja, mila in kiaa. II J A J. Ulica Torrente št. 36. vatovec Antonpo,ajH m ia n kisa na drobno in de- lalo. Naročila izvršuje točno. Krčme. Čokelj Andrej Ulica 1'ommerciale St. 10 toči izborna istrska in dalmatinska vina. Kuhinja priprostu ali čedna in cena. Jurković Mate ima dobro domačo kuhinjo. ulica Oarintia St. 2fi> toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter Krojači. XI A X krojač v ulici Hncchi St. ocuKa Anton5 m na,wtr izde,i,Je obleke po pošteni ceni. Tudi proti plačilu v mesečnih obrokih. Obuvala. „pri Tepetu Kraševcu" na Kožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko Stantič Josip fiolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe Rehar Peter ulica Hiborgo št. 25. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvnla po naročbi. Nazarij Grižon Via Giulia 64 prodaja vsakovrstnih jestvi n ,ko lonijalnega blnga in olja Cvet proti trganju. (Liniment caspici). Preiskušano mnzilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, ganju in levmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nv Razpošilja z obratno poŠto najmanje dve steklenici „Deželna lekarna pri Jlariji Pomagaj" Pli. Mr. 31. Leusteka v Ljubljani. PRSNI PRAH (prah za izvoščeke) 4 ne ka»IJaJ). najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasližanju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam. ^katljica z navodilom po 30 nv8. Dobiva se jedino v lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih" občinska palača. Trst. Zunanje naročbe izvršujejo se obratno poŠto. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohiStva za Jedilnice, spalnice in »prejemnice, žimiiie in peresni«, ouledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Važno za vsakega! Razprodaja po čnda nizki ceni! 12 vrednih predmetov za samo 2 gl. 85 nč. 1 krasna žepna ura Anker Remontoir, nikelj- grav. pokrovi, z letnim jamstvom; 1 elegantna verižica za uro, ua zahtevo nikljasta ali pozlačena z lepimi prive&Seki, parižki sistem ; 1 ki •avatna igla iz amerikankega doubld-zlata zimit. briljanti; 1 par gumbov za manšete iz amerikanskega doubld-zlntn z marko; 1 garnitura gumb za srajco i/, amer. doubUS-zlata, sestoječa iz 5 kosov; Vseh 12 krasnih predmetov pošiljam, dokler zaloga trajn, po povzetju ali za naprej poslano svoto za samo gl, 2'85, (samo ura stala je prej f> gld.) Kar se ne dopade, jemljem v času od H dni nazaj. E. HOLZER, skladiSče ur in drngotin K rakovo, St radom št. IN. Ilustrovani ceniki franko in gratis. Dob vat o1, j avstrijskega o. kr. drultva državnih uradnikov. lje nepreklicno IS. Hlarcija1899. 1. glav lobitekj00.000 Kr vl 2. glav. dobitek 25.000 Kr vr 3. glav. dobitek |0.000Kl r. vr. v gotovini 20%odbitka. Dunajske srečke po 50 nvč. Bo>fflo--Man(11& ComP" -11 Nigris, Enrico Sehiflmaun, Giuseppe Zoldan. j", Alessandro Levi, Girolamo Morpurgo, Marco „EDINOST" > Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trstu dvakrat na dan razun nedelj iu praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o i), uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21-—; samo večerno izdanje gld. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza (Jaserma it. 2. — Via Molin uiccolo St. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caaerma St. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega St. 2, — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto St. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost4' v Gorici v tobakarni g. Josipa 8chwarz v šolski ulici. i Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrbti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvnžujte naše geslo: „V edinosti je mofc!"