fttev. 150. »SLOVENSKI DOM«, dne 16. julija 1942-XX. Stran 3. 0 slovenski kmečki hiši Najstarejši ohranjen tip hiše je značilna dimnica Ljubljana, 16. julija. Med najbolj značilnimi etnografskimi ele­ menti je za vsak narod kmečka hiša. Pri nas je dolgo veljala za slovensko narodno hišo ona iz severnozapadne Slovenije. V tem pasu se mešajo povsem neredno gorske vasi, ki so le skupine posameznih gospodarstev, brez zveze med seboj, s tipom^ ozke obcestne, že organizirane vasi. Ve­ čina hiš vsebuje pod isto streho stanovanje in gospodarsko poslopje v obliki tako imenovanih dvorov. Kakor struktura vasi in oblika d v© ra sta v tem pasu povsem alpski tip. Ta kaže spo­ daj zidano ali povsem leseno hišo z visečim »gan- kom« pod streho in odprtim čelnim pažem, s krito kletjo in s kritim dohodom na podstrešje. Glavni prostor je »hiša« s prideljeno >kamro<. V hišo je dohod iz veže, ki je predeljena od kuhinje s »šipovcem«. Na drugi strani jo veže eventuelno še shram ba, potem se vrste še v isti vrsti in pod isto 6treho hlev, pod itd. Etnografska meja med zapadno in vzhodno Evropo se zdi, da teče od severa proti jugu rav­ no čez naše Dolenjsko, ki je z Belokrajino vred ustvarila povsem drugačen tip hiše. Na skrajni meji med slovensko Belokrajino in Hrvatsko sre­ čamo še za vzhodno Evropo značilni tip, ki se bistveno razlikuje od zahodnega. Ta tip je sitilno objektivnejši in abstraktnejši od prvega. Vasi so organizirane obcestne skupine gospodarskih dvo- F?y> ki se grupirajo v pravilnih četverokotih v mso, hlev, svinjak itd. okrog pravilno četvero- aotnega, ograjenega dvorišča, kar kaže na raz- clenjenje prostorov v posamezna nam enska po­ slopja. Te vrste hiš najdemo v največji m eri ob pobočjih in imajo spodaj hlev in klet, zgoraj pa navadno leseno hišo, ki je simetrično razdeljena v vežo in v »dolenjoc in »gorenjo hišo«. Dohod v stanovanje je na zunanjem podprtem hodniku. Konstrukcija hiše je bistveno druga kakor v za- padnem delu. Dočim je severnozapadna hiša zgrajena iz ujedenih vodoravnih hlodov, ima be­ lokranjska povsem tektonski značaj: na »podvalu« stoje »stopi«, na njih »greda«, kakor pri antič­ nem templu. Dolenjski tip je neki kompromis teh dveh doslej opisanih tipov. Ta tip bi mogel veljati za specifično slovenskega, ker ga ne najdemo niti v Italiji, ne v Nemčiji, niti na Balkanu. Gre za vas ozkega obcestnega tipa in za več ali manj pravilne, centralne dvore. Tretji tip hiš najdemo že blizu Logatca in dalje. Za gradnjo hiš služi tod izključno obse- kano kamenje, streha je iz korcev, pred hišo je navadno z latnikom krito dvorišče, gospodarska poslopja pa se vrste v pravih kotih okrog dvo­ rišča. Često so hiše nadstropne, ki imajo spodaj hlev ali klet, zgoraj stanovanje, dohod od zunaj po stopnicah in »balandurju«. Še izrazitejši je tip, iz katerega je izstopil kaminski prostor tudi y tločrtu. To so seveda le v glavnem tipi slovenske kmečke hiše. Posebno pestre so bizeljske hiše in tudi kočevarske z izrazitim bavarskim zna­ čajem. Bistvo teh je srednjeveški način, da se kuri v glavnem prostoru in iz sobe kuha v peči. V treh vrstah. . . Triperesna deteljica je prodajala vodo za olje Ljubljana, 16. julija. Mnogi lakomni, lahkoverni in grabežljivi lju­ dje so že postali žrtve raznih zločinskih verižnikov, ko so jim ponujali in prodajali razna ponarejena in fabricirana živila za pristna. Največ sleparij se je pač v teh lotih prim erilo z vodo, ki so jo mešali med olje. Verižniki so prodajali male kanite olja po visokih cenah, toda bila je redka plast olja na vrhu, spodaj pa voda, kajti znan je fizikalni izrek, da je voda težja od olja. Nekateri 6 0 sleparili z moko, ko so namesto nje prodajali za drag denar na odrobno zmlet bel pesek. Na okrožnem sodišču se je od letošnjega fe-, bruarja naprej razpletala za sedanje čase prav zna­ čilna zadeva o sleparijah z oljem in slanino. V sre­ do je bila ta zadeva pred malim kazenskim sena- to mkončana s strožjo obsodbo treh sleparskih ve­ rižnikov. Ižanec Janez Strum belj, 41 letni dninar, loče­ nce, ki je bil že večkrat zaradi tatvine in sleparije kaznovan, je bil lani junija skupno z Jožetom Pr- harjem, 34 letnim oženjenim trgovskim pomočni­ kom od nemških oblasti izgnan z Gorenjskega. Oba se priklatila v Ljubljano, kjer 6ta kmalu na- ezala verižniške poslovne stike z njim a podobnim vanom Matjašičem, 45 letnim mizarskim pomoč- stanujočim v barakah na Livadi ob Ižanski ® estk Matjašič je bil nekak duševni vodja in za- novatelj vseh verižniških sleparij. Od junija lani P3r-do letošnjega februarja je ta triperesna dete- v « a posamič ali skupno sleparila na ta način, da kantah prodajala fino namizno olje, toda v je , j1 nam ešana voda, le zgornja plast je 0 4 Ui .prevlečena e kanci olja. Kante so bile zname­ nite in svetovnoznane italijanske tvrdke »Sasso« in vsak je bil prepričan, da je kupil to fino olje za prim erno visoko ceno. Trgovali pa so ti trije tipi tudi s slanino, ki je nikdar niso imeli v zalogi, žrtvam so ponujali sla­ nino, se ž njimi dogovarjali in domenili, da dobe slanino in so jih vabili v kake hiše. Tara so lahko­ verne žrtve izročale denar ali blago, toda 6leparji so jo nato popihali skozi stranska vrata in izginili. Ižanec Janez Štrumbelj je junija lani prodal Josipini Jurličevi na Žabjeku kanto z 10 litri olja za 250 lir. Bila je voda. Andreju Sefu je lani sep­ tembra prodal v Delavskem domu 5 litrov olja za 130 lir. Bila je voda. Ižanec Štrumbelj in Joža Prhaj sta lani 25. oktobra prodala Frančiški Marin­ kovi na Starem trgu 10 litrov olja za 250 lir. Bila j® voda. Strumbelj je 26. novembra lani prodal v ^ riji Sterletovi na Starem trgu 5 litrov olja za 160 lir. Bila je voda. T° 60 ©amo sleparije, ki so prišle na dan in ® o bile sodno dognane. Veliko žrtev je ostalo ne- nanih, kajti mnogi so se sramovali, da 6 0 nasedli •u drznim verižnikom in sleparjem . sle Strumbelj in Ljubljančan Matjašič sta p0lPaFrja ludi s slanino. Tako sta okoli božiča lani žerm ^n i Šribarjevi 8 kg slanine. Zvabila sta Va, v vežo hiše št. 30 na Sv. Petra cesti. Zahte- ‘ zroč i p,a^ '° 470 lir naprej. Ženska je njim a nino , denar- Z izgovorom, da takoj prineseta »la­ ska j.. , °dšla skozi druga vrata in izginila. Zen- letos 16 zair,an čakala. Oba sta dalje 21. januarja niha H* Podoben način opeharila trgovca Dome- po Lari-^8^ 0 za 7 kg slanine. Ta je njim a izročil ‘avu Maliču v neki hiši v Gradišču zimsko suknjo, vredno 400 Mr, 105 lir gotovine in še 145 lir vreden nahrbtnik. Izginila sta. Oba sta 11. febru­ arja sklenila pogodbo z go. dr. Zalokarjevo, da ji bosta dostavljala na določen kraj proti takojšnjem u plačilu razna živila za 500 lir. Dr. Zalokarjeva je poslala v hišo št. 42 na Sv. P etra cesti služkinjo Lojziko, ki jima je izročila denar in nahrbtnik ter celo pol litra dobrega brinovca za priboljšek. Živil ni bilo od nikoder. Lojzika se je žalostna vrnila domov. Prav isti dan sta s fingirano prodajo 8 kg 6lanine osleparila Vincenckjo Kasteličevo za 250 lir. Matjašič sam pa je izvabil pod naslovom »slanina« od Matije W eithauserja 200 lir gotovine, 200 lir vredno obleko in 200 lir vreden nahrbtnik. Jože Prhaj je pomagal samo pri prvi slepariji z oljem, vedel pa je drugače za vse tajne posle obeh kompanjonov, ki so bili v nerazdružljivem prijateljstvu, vedno so popivali po raznih beznicah in se družili z ženščinami, zato je bil državni to­ žilec tudi m nenja, da so morali izvršiti še več po­ dobnih sleparij z oljem in slanino, toda te so ostale v tajnosti in niso bile prijavljene sodišču. Obso­ jenci 6 0 drugače pred malim senatom priznali vse sleparije. Bili so zaradi zločina obrtoma izvrševane prevare obsojeni, in sicer: Janez Štrumbelj na eno leto in tri leta robije, Janez Matjašič na eno leto robije in Jože Prhaj zaradi udeležbe na en mesec zapora. V L ju b ljan i je um rla Ana Lekše, doma z Rake p ri K rškem . Pokopali jo bodo danes ob pol 5 popoldne na Zalah. N aj v m iru počjva! 34 novih knjižnic so odprli v k ratk em času v m ariborski okolici. Nemški listi p rin ašajo k posebni konferenci na D u n aju zaradi potrebe novih tolm ačev po­ sebne dopise, s katerim i vabijo vse one, ki ob­ vladajo jezike, da se p rija v ijo za tolm ače. Na konferenci so m ed drugim raz p ra v lja li tudi, kako n aj bi v posam eznih k rajih izšolali čim več jezikovno sposobnih moči. P rijav e sp re je ­ ma državni tolm aški urad. M ariborski dnevnik se v zadnji številki spo­ m inja v posebnem dopisu velikega požara, ki je zadel starodavno m esto Laško pred 100 leti. ■ T ak rat je pogorelo v Laškem 54 hiš. Župna cer- } kev je s stolpom vred ostala brez strehe. To je bila za Laško n a jv e č ja nesreča v njegovi kroniki. Na vzhodni fronti so padli naslednji koro­ ški in šta je rsk i ro jak i: n arednik G ottfried Ko­ larič, 23 letni W erner Ziegler, M ihael Languš, poročnik Ivan Slam nig, podčastnik G erald T raugott, F ran c F erra, A lojzij Broder. Žetev sm rti. V splošni bolnišnici v G radcu je um rl kočevski preseljenec H ans Tom aschek iz Brežic, star 44. let V Mariboru je v visoki sta­ rosti 91 let um rp upokoj. železničar Jožef Skočir. V M ozirju je um rl 38 letni Ivan G rab er; v celjski bolnišnici so um rli: Jožef Šveglar, 75 let, iz Št. Ju rija ob juž. žel.; Jožef K am enšek, 34 let, iz R ogaške S latine; Rafael Skornšek, 38 let, iz M ozirja; A lojzij Zuzm elj iz Šm artnega pri Slovenjem G radcu. Ljubljana Kaznovani obrtniki Urad za kontrolo cen na Visokem komisariatu objavlja: Civilno kazensko sodišče v Ljubljani je obso- dilodilo zaradi previsokih cen Lampiča Alojzija, m esarja na Uncu 66, na 20 dni zapora in 300 lir globe; Karla Johansena, mornariškega mehanika, stanujočega na Poljanskem nasipu 40 v Ljubljani, pa na tri mesece zapora in 400 lir globe. Okrajno sodišče v Logatcu je obsodilo zaradi prekoračenja maksimalnih cen: Logarja Vinkota iz Cerknice na 400 lir globe, Josipa Intiharja iz Cerk­ nice na 150 lir, Josipa Ronka iz Cerknice na 100 lir, Elo Zupan z Rakeka na 400 lir in Angelo Dovjak z Rakeka na 400 lir globe. Ker sta si nabavila pre­ veliko zalogo surovega masla sta bila kaznovana Ivana Vavken iz Rovt na 200 lir in Alojzij Rupert s Petkovca na 100 lir. Obema je bilo maslo zaple­ njeno. Ker nista prijavila mesa sta bila obsojena Karel Gostiša iz Gornjega Logatca na 100 lir in Štefanija Puntar iz Dol. Logatca na 100 lir globe. > Hrvatskem u R adiši« je bilo zakazanih 16 m ilijonov kun, katere bo porabil za zidavo n e­ katerih novih palač. Med drugim i bodo s tem denarjem sezidali veliko gospodarsko poslopje in novo poslopje velike trgovske akadem ije. V zadnji zgradbi bo tudi velika dvorana za k u l­ turne potrebe v kateri bo p rostora za 500 do 600 oseb. Stavbi bosta sezidani v Zagrebu. Sadje kot hrana Največjo hranilno vrednost imajo orehi, mandlji, lešniki, kostanj Ljubljana, 16. julija. P ri nas je še vedno razširjeno mnenje, da je sadje prem alo hranilno in naj služi le kot priboljšek po jedi. Mnogo bolj se upoštevajo dru­ ga živila kot: kru :, meso, sir itd. Vendar ne smemo sadja podcenjevati, saj vsebuje poleg ve­ like množine hranilnih soli, rudninskih snovi, be­ ljakovin in sladkorja še mnogo našemu telesu prepotrebnih snovi kot: vitamine, fermente, hor­ mone, lecitine, kaloide, pektine, soli itd. Ponovna raziekavnja so dognala, da bi brez snovi, ki jih vsebuje sadje, bil onaše zdravje nevarno ogroženo. Glavna sestavina sadja je vo- , a ’ ki . [e povprečno 75%, V njej so raztop­ ljene različne kisline, sladkor, beljakovine in rudninske snovi, ki jih je približno za 10%. Ostanek pa tvori neka staničnina. Največjo hranilno vrednost imajo orehi, madlji, lešniki, kostanj. Orehi imajo 15.80% be­ ljakovin, 57.40% maščobe, 13% sladkorja, 2% rudninskih snovi; lešniki 17.40% beljakovine, 62.60% maščobe, 7.12% sladkorja, 8.50% rudnim skih snovi; približno isto množino snovi ima tudi mandelj, dočim ima kostanj 3.80% beljakovin, 2.50% maščobe, 43.70% škroba, 2.10% rudnin­ skih snovi. Ako k tej tabeli prim erjam o meso, ki ima 80% beljakovin, 5—7% maščobe, 0.40% škroba in 1% rudniških snovi, vdiimo, da nam 1 kg orehov nadomesti 1 kg mastnega svinjske­ ga mesa in še 1 kg telečjih pljučk. Hranlina vrednost drugega sadja je sicer precej manjša, a vsebuje, kot smo že omenili za naše zdravje dragocene snovi. Poleg teh pa najdemo v sadju tudi vse one rudninske snovi, ki jih rastlina potrebuje za svojo rast. Te so: kalij, natron, apno, magnezija, železov oksid, fosforova, žveplena in kremenčeva kislina in klor. Te snovi so za naše zdravje zato potrebne, ker se spajajo z raznimi strupenimi substancami in kislinam i in jih tako telo lažje odvaja. Poleg hranilnih snovi je najvažnejša sesta­ vina sadja še sladkor. Količina sladkorja v sadju se ravna po vrsti sadja, podnebja, klimi in do­ zorelosti. Povprečno ga ima pečkasto in košči- casto sadje 7—15%, dočim ga ima jagodičevje le 3—9%. Grozdje vsebuje zelo veliko grozdnega sladkorja in sicer od 10—27%. Sadni in grozdni sladkor naš organizem takoj sprejme, dočim se mor« pesni sladkor še preje dobro razkrojiti, predno ga lahko telo sprejm.e. Da pa ima sadje pravilen in dober okus, mora poleg sladkorja vsebovati še kisline in sicer v pravem^ razmerju. Kisline dajejo sadju pri­ jeten osvežujoč okus in ga obvarujejo, da se tako hitro ne pokvari.^ Največ kislin imajo jabolka in jagodičevje, manj pa hruške, slive in drugo sladkejše sadje. Sadje pa ima še razna barvila in hlapna ulja, ki dajejo sadju prijetno aromo in povzro­ čajo boljšo prebavo, ke rdražijo slinovke, da iz­ ločajo ves soka. Kot smo že omenili, imajo orehi, lešniki, mandelji in kostanj mnogo več mačob kot pa ostalo sadje in je tudi težje prebavljivo, zato ga moramo dobro prežvečiti, t o sadje deluje poseb­ no ugodno pri beljakovini mesa in krvi, v mož­ ganih in živčevju, v jetrih, vranici in limfnih žlezah. Onim, ki se večinoma prehranjujejo s sadjem, so orehi in lešniki nujno potrebni, da dobi telo tudi beljakovin in maščob v pravilni množini. Največ koristi imamo pač od surovega in ne- K oledar Danes, četrtek 16. julija: Karmel. Maiti božja Petek, 17. julija: Aleš, sp. Obvestila Nončno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Ma­ rijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska ce6ta št. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Rekordno število osebja m esarskih in go­ stilniških obratov se je udeležilo cepljenja zoper tifus. Vendar pa kljub veliki udeležbi ni bilo prav nobene zamude časa, ker je na mestnem fizikatu poslovanje tako hitro, da pri tem cepljenju vsak­ do pride takoj na vrsto. Kakor že vmenjeno, je treba na mestni fizikat priti po štirikrat po dve zaščitni tableti, da je učinek zanesljiv ter so cep­ ljeni obvarovani tifusa. Pri zadnjem obisku dobe cepljenci uradno potrdilo, zamudnikom pa mestni fizikat izjemoma nudi še priliko, da šele v četr­ tek, 16. t. m. zjutraj ob 7.30 začno s cepljenjem. Državna tehniška srednja šola v Ljubljani. Učenci vseh odsekov in oddelkov, ki imajo jm > - pravni Izpit iz italijanščine im ki stanujejo v Ljubljani, naj 6e nujno javijo najkasneje do pet­ ka, dne 17. ulija v direkcijski pisarni med 9 in 10. Direkcijska pisarna posluje v II. nadstropju, soba št. 31., vhod z Gorupove ulice š t 10. S prejem ni izpiti za I. razred gim nazije. Te­ čaj za pripravo predm etov: slovenščina, račun­ stvo, zem ljepis, zgodovina, prirodopis — se prične 27. t. m. P rija v lja n je vsak dan od 9 do 12 v Trgovskem domu, G regorčičeva ulica 27, p ritličje. Ukovina zm erna, pouk tem eljit. Poletni jezikovni tečaji italijanščine, nemščine za začetnike in spretnejše, tudi za odrasle, v Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, trikrat tedensko ob ponedeljkih, sredah, petkih. Dopoldan- ski tečaj od 9—10, popoldanski od pol 3 do pol 4, večerni od 6—7 in od 7—8. Ugodno za vse, ki ee žele hitro in praktično naučiti teh jezikov. PijP0" ročljivo za uradnike(-ice), pomočnike(-ce). Pojas­ nila in prijavljanje dnevno od 9—11: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. Tudi od 9—12, Gregorči­ čeva 27, pritličje. L ju bljan sko gledališče D ram a. Četrtek, 16. julija, ob 17: Romeo in Julija. Red Četrtek. Petek, 17. julija: zaprto. Sobota, 18. julija, ob 17.30: Učiteljica. Pre­ miera. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 19. julija, ob 17: Kovarstvo in ljube­ zen. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. O pera. Četrtek, 16. julija: zaprto. Petek, 17. julija: zaprto. Sobota, 18. julija, ob 17: Krišpim im njegova botra. Red A. EIAR — Radio Ljubljana Petek, 17. julija. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba — 8.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Orkester, vodi dirigent Segu- rini — 12.40 Koncert Šramla »Ljubljana« — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Po­ ročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slo­ venščini — 13.20 Narodne romance in pesmi — 13.50 Komorna glasba — 14.00 Poročila v italijan­ ščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec, lahka glasba — 1L45 Poro­ čila v slovenščini — 17.16 Koncert violinista Lea Pfeiferja, pri klavirju Marijan Lipovšek — 17.35 Četrt ure za tvrdko »Nizzardo« — 17.50 Pisana glas­ ba — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20.00 Napoved časa, poročila v italijan­ ščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slo­ venščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Simfonični koncert, vodi dirigent Cesare Nordio, v odmoru: predavanje v slovenščini — 22.00 Zanimivosti v slo­ venščini — 22.10 Orkester, vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v italijanščini. olupljenega sadja, ki ga pred uživanjem dobro obrišemo oziroma umijemo. S kuhanjem uniči­ mo mnogo dragocenih snovi, fermentov in vita­ minov. Tudi vležano sadje izgubi precej na vred- nosti. . Sadje pa ugodno učinkuje in ^ zdravi tudi različne bolezni. Tako na prim er ženejo hruške na vodo; jabolka hranijo in Čistijo vranico in možgane; slive vplivajo na črevo, ki ga očistijo; breskve in marelice pospešujejo izločevanje žolča; limone čistijo kri, raztapljajo kamne, ustvaljajo kri in čistijo sluznice in žlezze; grozd­ je vpliva blagodejno na pljuča in čisti kri; bo­ rovnice zdravijo katar, posebno črevesni: kos­ mulje in črni ribez zdravijo protin; robide laj­ šajo kašelj itd. , . Redilne snovi in rudninske snovi, ki ^ jih sadje vsebuje, lahko naše telo hitro prebavi in preidejo takoj v kri. Zato je nespametno, da bi kupovali druge preparate »hranilnih soli«, ki so sicer našemu organizmu neobhodno potrebne, a jih telo težko sprejm e; mnogo bolje je, da jemo čimveč sadja. V. HEISER 45 Zdravnik are 'S križem svet Takih, ki bi se odrekli užitkom te ­ ga sveta, d a bi se posvetili gobavcem, ;! j,:? malo, a ti m aloštevilni se navadno _• » ■ leJ° Po iskrenem du h u žrivova- h o t l ” f r^ ki lai5ki b rat D utton, ki je • -,v M alokaiju, je tak zgled. bav ker zveA * e je r e s V V J ” 1 nikoli dal preiskati. Za gobavce s katerimi je živelj je bil pra- Vedri\ jih J« * branjem , d ajal Jim je nasv ete in neutrudno de- al za njihove koristi; pi«a rii je celIe kupe pisem m inistrom , poslancem m i­ lijo n arjem in predsednikom . S svoji­ mi napori je spravil skupaj n ek a j vso­ tic, k i jih je potem odrinil skupni b la­ gajni za gobavce. Z dravniki, ki so prišli v Culion, si­ cer niso im eli verskega jx>klica kakor sestre, vendar pa jih je prevevala to­ likšna poklicna vnem a in človeško usm iljenje, da so lahko p ren ašali sa ­ m otarsko živ ljen je z vsemi težavam i m ostudnim i nalogam i. Z d rav ljen je ene 6a®e gnojne ran e je zaradi strah o tn e­ ga sm rada često zahtevalo več časa kot Velik k iru ršk i poseg. Le enega zdravnika se sipominjam, J l e pobegnil. N ekem u tovarišu sem ljubil, da m u bom p risk rb el nam est­ nika v desetih dneh, a mnogo filipin­ skih zdravnikov 6e mi je v zadnjem tren u tk u opravičilo, češ da n e m orejo odpotovati iz tega ali onega razloga, tako da sem m oral pro ti svoji volji ča­ kati tako dolgo, da bi našel koga med njim i, k i bi bit dovolj pogum en. Ven­ dar p a m oja zakasnitev ni bila dovolj tehten razlog, da bi zapustil zaupano mu mesto, posebno še, k er je odšel iz bolnišnice, ki je bila jx>lna botnikov. Ž ivljenje zdravniške jrosadke v Cu- Honu je bilo zelo enolično. Zato so p ri­ hod vsakega obiskovalka pozdravili zm era j kot poseben dogodek. Eden na­ ših zdravnikov, precejšen šaljivec, je m oral nekoč sp rem ljati gospoda, ki je p n še l na ogled v našo naselbino ter bil jvoznan kot poborniik za treznostno gibanje. So lju d je, ki jim je nepozab­ no veseilje, če lahko koga za šalo jjo- tegnejo za nos, in takim so bili prvaki treznosti vedno dobrodošla žrtev. Zdra­ vnik je naročil dečku, naj spleza na kokosovo palmo, vbode kak oreh z j [ avnišk° štrca ljk o in z njo izsesa del m leka, nam esto tega pa naj v oreh vbrizgne žganja. Določenega dne je p rv ak treznih dospel in ko si j e n ekaj u r v pekočem soncu vse ogledoval, j e nazadnje že 6tegoval jezik zaradi vročine, tako mu je izsušila usta. »Ali bi hoteli p iti m alo kokosovega mleka?« ga je zdravnik vprašal. »Ni je bolj p rije tn e pijače, k ad a r je človek u tru je n in vroč.« Mož je z veseljem sprejel predlog in zdravnik je dečka poslal na drevo, naj o dtrga p rip rav ljen i oreh. Zdravnik je razk lal lupino te r sok iztočil pred gostovimi očmi. Gost je izpil poln ko- zaTee, si oblizni j ustnice te r d ejal: »V vsem življenju še nisem pil bolj okusne pijače.« Tako se je obisk zaključil v p rav veselem vzdušju. K adar koli sem prišel v Culion, so m e slovesno sprejeli z godbo, zasta­ vami in sprevodom . F ilipinci zdlo radi p red lag ajo prošnje, čeprav gre za či­ sto nepom em bne stv a ri in moj slavno­ sten prihod se jim je vedno zdel n a j­ prim ernejša prilika za to. Navadno sem tak e prošnje reševal s spretnim i odgovori, a nekoč so ženske množice navalile nam e. da sem «e m oral ne­ slavno um akniti, šlo je za ločitev mo­ ških od žensk. Im eli smo ločene spalnice za mo­ ške in ženske, podnevi pa so lahko živeli v skuipnosti N ekatere dobro mi­ sleče osebe, ki jim je bil blagor go­ bavih mnogo m ar. so se nad tem #gra- žale in so toliko vplivale na general­ nega gu v ern erja, da je izdal naredbo, po k a te ri je bil ženskam določen p o ­ seben predel, ki bi bil od ostalega ločen z visoko žično ograjo. Prišel sem v Culion ravno, ko so delo p rav ­ k a r končali, a o ločitvi, ki jo je nova uredba zahtevala, še ni bilo d uha ne sluha. »Kako p a je s tem?« sem vprašal službujočega zdravnika. »Ženske ne m arajo iti tja, to je vse!« mi je odvrnil. »Morali bi imeti n ajm an j dva žandarm erijska jx>lka, da bi jih mogli prisiliti k tem u. Č e’ mi­ slite, da jih lahko pregovorite, pridite pa jioskusite!« »Skličimo shod!* sem predlagal. Že večkrat sem Imel priliko, da sem jim tako javno govoril, zato me ni stvar prav nič skrbela. Ko so bile ženske zbrane, sem stopil na zaboj za milo, se j>od tlečim južnim soncem vzravnal in gledal po valujoči m nožici črnih dežnikov, ki so jih držale preko ramen in si senčile jezne obraze. P ojasnjeval sem jim , da bo ločitev sam o njim v korist in da bo treba guvernerjevo uredbo na vsak način uresničiti. F ilipinke so bolj sp retn e v govor­ niški um etnosti, kakor njihovi možje. Ena od njih je torej nastopila in imela navdušen govor, v katerem je z a trje ­ vala, da se ostali svet, potem ko so jih odločili od človeške družbe, doslej še prav nič ni zanimal za njihov blagor; zakaj n aj bi se zdaj na tako siten način vtikal v njihove zadeve. Ženske v Culionu niso nikogar prosile, n aj bi jih zaščitil in vsako pokroviteljstvo odklanjajo. Neka upornica je stala za njenim hrbtom in drdrala še bolj grozeče be­ sede, ki so že tako vroče ženstvo še bolj jiodkurile. tako da so naen k rat jele k ričati: »U bijte ga! U bijte ga!« D ežniki 90 se na mah zaprli in svet­ likajoče se jek len e osti so se naperile vame. T edaj me je kot blisk prešinila misel, kakšen sram oten konec me pač zdajle čaka: ubile me bodo i dežniki! Zato sem dvignit roko in na vsa usta zakričal: »Počakajte tren u tek , poča­ k ajte trenutek!« Sreča je bila. da me je ena izmed njihovih voditeljic slišala; takoj je z gromozanskim glasom j>onovilu in za­ kričala: »Počakajte tren u tek ! Pustite, n a j govori! Čujmo. kaj nam bo povedat!« Dežniki 6 0 obstali v zraku, osti p« so še zm eraj bile n ap erjen e vame. »Ker vam je stvar toliko pri srcu, vam obljubim , da ne boste ločene,_ do­ kler ne bom govoril 7 guvernerjem . Dam vam svojo besedo, da se uredba ne bo uveljavita, dokler se ne bom z njim jiosvetoval « O sti so se je le jjobešati in ženske so se začele razh ajati Bil sera rešen. O dpravil sem se h generalnem u gu­ v ern erju kakor sem obljubit »Izpolnitev takih naredb presega moči zdravstvenega upravitelja.« sem mu dejal. »Storil sem vse, kar je bilo v m ojih močeh, ni mi pa do tega, da bi ponovno nesel glavo naprodaj.*