PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Lato 2. štev. 346 - Cena 4.- lire Po^nina p,a:anil v gotovi?i Spedi^iono^J^^bbon^jiostale TRST, četrtek, 18. julija 1946 Uredništvo tu uprava. Piaizs Goldoni it. 1 • L Tel, it, 93806 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo Razume se tud’, da bo Sla obramba naSih pravic vedno v majah možnosti. Nikoli ne bomo storili nekaj, kar bi pomenilo pustolovščino ali pa razdor med narodi, toda moralno bomo ostali trdni pri tej svoji zahtevi In jo homo branili. Branili jo bomo tako dolgo, dokler ne bodo združeni vsi naši bratje nekega dne v okviru naše lepe domovine, ki se Imenuje Federativna l.udska republika Jugoslavija. Maršal TITO | deseti obletnici fašistične intervencije * v Španiji Ob neposredni podpori fašistične Italije in nacistične Nemčije je 18. julija 1936. general Franco začel Z uporom Proti demokratični španski republiki. Navdušenje in juna-,°> s katerim je španski na. r°d branil svojo republiko, je *a%ila ves svobodoljubni svet, * prav posebno pa vse one, '! _so bodisi kot novinarji, bo-l&l bot opazovalci v Španiji za-s*edovali potek borbe med demokracijo in fašizmom. Borba španskega naroda za svobodo in neodvisnost je mo-fflzirala antifašiste vsega sve-*• Medtem ko so takratni diplomati, verni tolmači vseh reakcionarjev in oportunistov — °® očitni intervenciji italijanskega in nemškega fašizma v Panske notranje zadeve — lepetali o načelu nevmešava-la v notranje zadeve druge ave, so antifašisti takoj ra-fktteli, da je treba pravični °rbi španskega naroda pomagati z vsemi močmi. Zato niso #kali: prijavili so se v mednarodne brigade in v skupni °rbi s španskim narodom bra- nili sveto stvar vsega sVobodo- Ijnbnega človeštva. bi takrat nekatere drža-'e> ki zelo rade govore o svoji emokratičnosti, sledile vzgle- resničnih demokratičnih Percev in dejansko pomagale Panskemu narodu, žrtvi ita-Pianskoga in nemškega faši. r^a, bi bila človeštvu prihra-Jsna najstrašnejša vojna, kar lih svet pozna, in španski na- ffkl »e bi bil še danes izpostavili nasilnemu Francovemu re-Tako pa je Španija še anes leglo fašizma, zavetišče acističnih kriminalcev in kljub *tnu Varnosti svet še ni popol-°ma prepričan, da predstavna nasilen falangistični režim Varnost za organizacijo miru. Borba Kataloncev in Ba-?°v za svojo neodvisnost v ok-■rn federativne Španije je bila ^dušena v krvi, a ni zamrla; Panskih narod se je že dvignil oboroženo borbo, njegovi za. aniti predstavniki v inozem-V*n vodijo politično borbo za losovo osvoboditev. Svetovna Radikalna zveza je na svojem j^ajem kongresu v Moskvi "klenila nastopiti s protestnimi adikalnimi zborovanji po *em svetu; vsa svetovna de-°kratična javnost podpira o-^ abodilno borbo španskega n|?°4a in zahteva vsaj preki-j, €v diplomatskih odnošajev s J^covim režimom nasilja iu a vse to je premalo, ^pnarodnim reakcionarnim je Francov režim zelo pri J *n *at° mora ostati. Franih režim krepi pozicije in s V* *avira demokratičen raz-(1 v svetu; Francov režim je »Slavnih ovir ža sodelovanje Tj* evropskimi narodi. Vse to v^stujc, da sc ohrani pri živilu, kljub temu, da je Fran-v3 Španija dejansko sodelo. k J v vojni na strani Nemčije 'alije. dojte reakcionarne sile, ki ne ijT^ajo da bi španski nared 1,^ Sel svojo svobodo in se ta- kvrstil med ostale tvorne D- evropske demokracije, so a U *u<*‘ Pr* nas- Trst iu co-i ŽL sta pod Zavezniško vojaka uPravo postala področje, jjV ^ fašizem neovirano slavi H,Je Politične orgije. Kakor se č4s llarodna reakcija veseli za-V«B C^a usPcha glede Francovi!Režima, tako ploska van-Podvigom CLN-ovskih ko .širjenih Italijanov« (ta-\5, Imenuje namreč «Glas za. s® 'k°v» fašistične tolpe, ki )iqv Sijale sedeže naših usta-kfjJ.^tigale arhive In opremo, f4$i 6 denar in napadale anti-- 1) • Dediči fašističnega h|Ki - — lijM lu nad prebivalstvom Ju-1hi»llnltrajlue in Trsta so sicer : ^ da jim je v Trstu in co- or Ut]* dovoljeno; a odgov ’■ itor' etičnega ljudstva jo bil jasen: prepričal jc reakcijo in ves demo-Wal svet, da je fašizmu v 'eiu! , krajini In Trstu od-'Jaji_°> ker so vsi ključni po- GOVOR EDVARDA KARDELJA PRED LJUDSKO SKUPSČ/NO 7 ,---------------------------------------- Julijska krajina je bila 13 stoletij zemlja naših narodov Od naših zaveznikov zahtevamo samo to, da se strinjajo s tem, kar so proglasili med vojno za svoj cilj in s.cer: uničiti fašizem ih napadalstvo, zgraditi trdni mir m podeliti svobodo m demokratične pravice vsem narodom I in b ker so i ' rokah antifašističnega intervencijam od %vVmamo *ahvalltl, čc so im .1 ®e ni mogel norimlizi- Beograd, 17. - VZN — Po sporočilu Tanjuga jo imel podpredsednik jugoslovanska vlade Edvard Kardelj danes dopoldne pred obema zbornicama jugoslovanske narodne skupččine govor o vprašanju Trsta in Julijsks krajine. V uvodu svojega govora je Kardelj poudar 1 dejstvo, da Jugosla- ^ v««#,*. vija ni pristala in nima namena pristati na nekatere odločitve, ki so jih sprejeli na pariški konferenci o življenjskih interesih jugoslovanskega naroda. Z namenom da dokaže, kako :o nepravični ti predlogi o določitvi meje med Jugoslavijo in Italijo do jugoslovanskega naroda, je Kardelj citiral številna, zelo karakteristična dejstva. Po francoski črti n. pr. — je izjavil Kardelj — bo Jugoslavija izgubila Gorico, ki je kulturno središče Slovenskega Primorja, in ni samo slovenska po imenu, temveč tudi po narodni sestavi. Za priključitev tega mesta k italijanskemu ozemlju so morali avtorji francoske črte priključiti tudi nekatere okoliške kraje, ki so popolnoma slovensk'. Kot nadaljnji primer je Kardelj citiral Kanalsko dolino, katere vzhodna stran pripada zgodovinsko Kranjski in ostalo Koroški, Edino opravičilo za ital jansko pos:st Kanalske doline je ustvariti položaje za napad proti Jugoslaviji in za možnost napada čez slovensko Koroško na dolino reke Drave. Italijani so pričel; iz teh položajev v letu 1941 svoj napad proti Jugoslaviji. «Povsem nerazumljivo je — je na-ljeval Kardelj — kakšni so narodnostni razlogi francoskega predloga, da jemljejo Jugoslaviji obalo med Trstom in Trčičom. Na tem področju predstavljajo Slovenc;, po statistiki iz leta 1921, več kot 95% prebivalstva. Ti Žič sam ji iz gospodarskega vidika navezan na Julijsko krajino. Neizpodbitno dejstvo je, da jp ogromna večina trž akega prebivalstva danes za priključitev k Jugoslaviji*. Istrsko področje med Morganovo in francosko črto ji po svoji narodnostni sestavi jugoslovansko. Na oz; ml ju, ki je zahodno od francoske črte, izvzem Si Trst, je po ljudskem štetju iz leta 1910 :n po popravkih ljudskega štetja iz leta 1945 za Istro 99.126 Jugoslanov in 55.724 Italijanov. Na ta način jem-lj;jo Jugoslaviji pas, v katerem je dve tretjine prebivalstva jugoslovanskega. Ce se opiramo na ljudsko štetje iz leta 1910, ki daje 51.008 Jugoslovanov v Trstu — in to stavilo je očividno premajhno — moramo zaključiti, da ostane onstran jugoslovanske meje, zahodno od francoske črte 150.234 Jugoslovanov. Temu številu je treba prišteti Slovence, ki živijo zahodno od prave narodnostne črta in katerih število znaša najmanj 30.000. Po teh podatkih bo ostalo izven Jugoslavije na zahodni meji približno 180.000 Jugoslovanov, medtem kc bi jih po ljudskem štetju iz leta 1945 od 253.000 živcč.h Italijanov 03.talo 80.000 pod jugoslovansko suverenostjo v obalnih mestih Poreču, Pvovinju, Pulju in na Reki. Jasno je, da takšen položaj ne predstavlja niltakega opravič la niti s političnega niti z gospodarskega vidika. Ko mi gledamo na vsa ta dejstva — je nadaljeval Kardelj — nam je šele tedaj popolnoma jasno, kako veliko krivico so pariške odloč-itve prizadejale jugoslovanskemu narodu. V Parizu sa nam rekli: »Zakaj se pritožujete? Mi vam damo tričert-tine Julijska krajini;*. Mi smo odgovorili In ponavljamo še danes: »alhča ne daje Hičcear Jugoslaviji. Julijska krajina ja bila trinajst stoletij zemlja naših narodov in ja bila le 25 let pod jarmom italijanskih imperialistov. In kakor zares so naši Ljubljana, Zagreb in Beograd, ki &o bili prav tako stoletja pod tujo oblastjo, tako nam pripada tudi Julijska kraioa, ki je bila tudi pod zatiralčevo vlado. Da bi opravičili odstop našega strnjenega zahodnega etničnega o-z tim.l j a Italiji, nam naši zahodni zavezniki pravijo: «Vi imate Italijane v Zadru, na Reki in v Pulju in zato je potrebno izročiti slovanske kmete zahodnega ozemlja Italiji, da bi dosegli neko vrsto etničnega ravnotežja* na ta način, da bi bilo e-nako število Italijanov ter Jugoslovanov ped tujo suverenostjo. Potem ko smo krvaveli v borbi proti fašizmu podpornim fašizma ne bodo vzeli še posiednie shorie Kruha I Izjava Franceta Bevka francosk m nnvinarjBm Pričakujemo, da bo svet podprl demokratične tržaške množice in izkoreninil fašizem Nstv *° mora antifašistično ;i faj. 0 voditi ostro borbo pro. Zl^Zrv*u tudi danes, eno leto .na<* okupatorjem. In S° takrat borba prqti H tejU’.v 8kladu z nacionalni-'[\’a nJ«mi našega prebival-M^oslavu1,8 za Priključitev k tako Ima borba ^btlča, in italijanskega S& ljudstva tr.di Pariz, 17. Taniug — V zvezi z zadnjimi doffodki v Trstu je podal predsednik Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Trst in Slovensko Primorje ter voditelj de. Icgacije Jul jske krajine, ki se mudi v Parizu France Bevk, za tisk naslednjo izjavo: «Odkar je bila v coni A Julijske krajine vzpostavljena oblast zavezniške vojaške uprave, so faš sti stalno povečevali svojo dejavnost, ki se je v zadnjem času spremenila v odkrita nasilja nad protifašističnim prebivalstvon ter njegovimi u-stanovami. Padle so žrtve, opusto-šeni so sedeži Enotnih sindikatov Jul'jske krajine, Slovansko-italijan. ske prolifašlstične unije, Zveze primorskih par‘lzanov in osvobodilnih odborov kakor tudi slovenske knjigarne, tiskarne in uveništva' šasbp sov, napetjena *o bila celo zasebna stanovanja. Položaj Ja enak, kot j Š6;k čokoladne torte in braz lske kave po kosilu? Kdo pa je stisnil stavkokazom Delavske zbornice ali Julijskih sindikatov samokrese in cočne bombe v roke, kdo jih je stalno denarno in gmotno podpiral, kdo je moralno odgovoren za vse njih početje in tako tudi po brezpomembnih in po njih izzvanih incidentih prvih dni po končani stavki? Toda kaj so bili po mnenju gospodov Cosu, lich in njim podobnih pogromi fašističnih band proti antifašistom v primeri z dogedki, ki so služili gospodi Cosulich za pretvezo zapiranja ladjedelnic? To dejanje gospodov Cosulich torej ni bilo politično? Bilo je vsekakor nesocialno. Saj je desettisoče poštenih delav- cev tako zopet izpostavljenih lakoti. Saj je to najpriljubljenejši politični pritisk, s katerim so od nekdaj brezvestni in protiljudski špekulanti poskušali omajati dostojnost in razredno moralo delavstva. Gospoda Cosulich bi rada ustvarjala iz tukajšne ponosne in v bojih za svoje pravice ncomEjne delavske množice izstradan • «lumpenproletariat?» Glad je orožje, s katerim bi hotel ustvariti na razvalinah ljudskega poštenja nekaj od gladu demoraliziranih plačancev tipa nemške S. A. in Mussolinijevih miličnikov? Izkušnje bi bile morale izučiti gospode Cosulich, da s takšnim delovanjem dosegajo le nasprotno: z ogorčenostjo raste tudi borbenost delovnih množic in v borbi se kale. To zapiranje ladjedelnic je torej politična špekulac ja — kot so odpusti — političen pritisk, najn&vadnejšg nizkotno politično izsilj?vanje. Politične «stavke» gospodov Cosul ch, ki z gladom in bedo uničuje nešteto človeških ekzistenc, pa ne postavlja nihče iz-vsn zakona. Dejstva so torej silno pripro-sta: Množica, ki hoče delati. Množica, ki se zaveda, da daje delo le gospodarska in upravna združitev pristanišča in industrije s svojim priročnim zaledjem. To zaledje js Jugoslavija. To zaledje je ljudska oblast. Zato noče delati z bičem gospodarja nad glavo, sestradana n razcapana in pod pretnjo bedne brezposelnosti, ako ne upogne svoje politične in moralne hrbtenice pod pritiskom gospodarja. Kaj zato! Po načrtnem oviranju obnove in odklanjanju novih naročil, po množičnih odpustih, po izstrada-vanju na najnesramnejš; način — zapres? še ladjedelnice. Kapital investiraš danes v Trstu, jutri drugod. Desettisoči ljudi pa ne morejo zapuščati obubožanih domov in s culo na rami romati za kapitalom... Kaj zato! Naj crknejo, de nočejo bti sužnji! Kaj ne, gospoda Cosulich? V dvajsetem stoletju se v civilizirani Evropi, v okrilju človečanske zapadr.e demokracije še najdejo kraji, kjer lahko misliš in ravnaš tako... In Vi, gospoda Ccsul ch, in vam enaki, res mislile, da je naše ljudstvo čreda koštrunov, ki jim oblečeš črno srajco, jim prikrajšaš pašo, pa bodo na vekomaj uklonili tilnik in meketali »Giovinezzo*? Protest FLRJ zaradi incidenta pri Kobaridu Beograd, 17. Tanjug — V zvezi z incidentom, ki se je pripetil 12. t. m. blizu demarkacijske trte na o-zemlju cone «B», ko je prišlo do spopada med ameriško patruljo in jugoslovanskimi obmejnimi straia-mi, od katerih sta bili dve ubiti, -je zunanji minister FLRJ izročil veleposlaniku ZDA v Beogradu noto, v kateri je med drugim navedeno tudi to.le: 1) v trenutku incidenta so bili Gar.baldlnci-udeieZencl ooareba v Kobaridu pičeio in pričajo: 0 dogodkih v Kobaridu Nikoli si ne bi bili mislili, da bi štirideset garibaldincev, ki so prišli v Kobarid na pogreb tov. Alojza Uršiča, podlo umorjenega po geri-ški fašistični drhali, moglo s svojim prihodem povzročiti vojno stanje pri celi ameriški posadki. Zares so sicer «rdeče rute* bile zmožne med osvobodilno vojno preplašiti cele nemške bataljo- Ssopadi zaradi kvalunkvist čnih sindikatov R'*n, 17. AFP — Ob ustanovitvi kvalunkvističnih sindikatov je prišlo do incidentov v San Severu v puljski provinci, pri katerih sta bili dve osebi ubiti, 15 pa ranjenih. V mestu je prišlo do mnogih spopadov. Demonstranti so zasedli telegrafsko in telefonsko podružnico. Do spopada je prišlo med delavci, ki Pripadajo kvalunkvistlčnim sindikatom in onimi, ki pripadajo delavski zbornici. Domnevajo, da bodo neredi tra Jall več dni. Zato so poslali v ta kraj policijska pojačanja. Zato je bila potrebna navzočnost r.ekega vojaka z elektromagnetom. To ss je dogajalo na trgu, ko se je prebivalstvo uvrstilo za garibaldin-ci, ki so prepevali borbene pesmi. Ko se je ljudstvo disciplinirano zbralo, da bo poslušalo pozdravni nagovor nekega tovariša iz Krmina, se je ameriškim vojakom zdelo prikladno nasadi- ne, zdaj pa se ^ bajonete na nam zdi, da ži- Pričanje kobariškega P^§ke- So pač vimo v mirni .. . . • •• » . nikoli ne ve... dobi - vsaj ljudstva in preb.va atva Medtem ko je nam se tako v Vršnem bomo zaradi neki slover.ski zdi, ki smo se pomanjkanla prostora tovariš vračal trdo borili in u*... -u-j n pezdrave in se želimo mir. priobčili v pri n) ■ zahvaljeval ga- Le zakaj po- številki. ribpldinsk emu tem pride do zastopstvu za poizkusov raz- njegovo ude- burjanja duhov onih, katerim | ležbo pri pogrebu, so začeli Ameri-bl morali priznati žetev tolikih | kanci močno streljati. V začetku je ljudstvo naivno mislilo, da gre za salvo v počastitev, v resnici pa je naU organi na svojih pravilno določenih mestih. 2) Amčr Ska patrulja je prva in nepričakovano začela streljati, namesto da bi dala pojasnila naSim obmejnim organom. Dva naSa vojaka sta bila ubita, medtetn ko se A-merikanccm ni nič zgodilo. S- Disciplina naSih vojskov in stroga navodila naSih lokalnih funkcionarjev so preprečile, da ni priSlo Se do resnejiega incidenta. Ameriški mitraljezci so nemudoma začeli streljati v smeri našega stra. (irskega mesta, zaradi česar se sumi, da je bilo vse to le vnaprej pripravljeno po načrtu. Ra podlagi teh dogodkov je vlada FLRJ vložila protest pri vladi ZDA. Tako ravnanje ameriških lokalnih oblasti je namreč v nasprotju z vsemi mednarodnimi zakoni — in korektnimi odnošaji med zavezniškimi vojaskami. mesecev težke borbe ramo ob rami z zavezniki. Le zakaj potem med pogrebom borca za svobodo izvajajo vojaške ukrepe, J i d&jajo mirnemu kraju videz iz vojnih dni? Ob prihodu garibaldincev v vas je takoj četa vojakov prestre-glp pogrebni sprevod in šla stražit pokopališče. Ko se je obred končal, so ameriški vojaki vprašali vse »rdeče* po njihovih dokumentih. bil izdan ukaz, razkropiti prebivalstvo, ki se je bratilo z garibaldinci. Vojaki so nenehno streljali in tako prisilili ljudstvo, da, se je zateklo v hiše, medtem ko so garibaldinci prepevaje šli h avtobusu, da se vrnejo domov. (skujrina garibaldincev, ki se je udeležila pogreba). Dslegacijaltalijanske mladine odpotuje v SZ R m, 17. - VZN — Jutri bo odpotovala z letalom v Moskvo delegacija italijanske mladine, ki jo Je povabil odbor Sovjetske antifašistične mladine, da obišče in spozna Sovjetsko zvezo. Delegacijo sestavlja približno 15 mladeničev In mladenk iz raznih krajev Italije in raznih italijanskih mladinskih organzacij. Smrtna obsodba prati izdajalcu Mihailoviču izvršena Beograd, 17. Tanjug — Potem ko je predsedstvo skupščine odbilo prošnje za milost, so davi izvršili smrtno kazen nad Mihajlovičem in ostalimi izdajalci ter vojnimi zločini. Razen Mihajloviča so b li ustreljeni: Rade Radič, Miloš Gližič, Dragi Jovanov č, Tanaslje Dinič, Veliboc Jonič, Djuka Doklč, Kosta Mušicki in Boško Pavlovič. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 18. julija 1946- ZVU ukinila v Trstu in mlljskem okraju 18 šol Pravic ljudstva ne sme - ne more nihče kratiti! «Ker nismo sledili navodilom, izdanim po ZVU», so poleg onih, omenjenih že v včerajšnjem našem poročilu, izgubile pravico javnosti še Sole v Barkovljah, Bazovici, Gropadi in na Katinari. Tako je sedaj ukinjenih v Trstu in Mlljskem okraju skupno 18 šol. Po poročilih pa se jekljubtemu šolsko leto na vseh teh šolah nor-malno zaključilo. Naše ljudstvo je ta najnovejši napad na naše osnovne demokratične pravice sprejelo z onim dostojanstvenim mirom in ponosom, ki je lasten le ljudem, ki so si v sTnsti svojih pravic in vedo, da bo končno zmaga naša. Ne vemo, zakaj se je gospod Simoni odločil, da odtegne priznanje javnosti našim šolam prav zadnji dan pred zaključkom šolskega leta. Morda zato, da na ta način prihrani nekaj tisočakov na učiteljskih pla. čah? Ali morda zato, da čuva svoj prestiž in prestiž ŽVU? Reči moramo, da je s tem svojim zadnjim korakom prej škodil, kot koristil svojemu ugledu in da se ljudje smejejo njegovi grožnji, da ostanemo' brez šol tudi v internacionaliziranem Trstu. Sicer vemo, da sam svoji izjavi ne verjame, toda naj si prihrani take grožnje, ker je naše ljudstvo dovolj zrelo, da jim no verjame in ga zato ne morejo preplašiti. Morda pa je hotel z ukinitvijo nekaterih šol Tržaške žene protestirajo ob gladovni stavki 5 antifašistov Včeraj ob 11. uri dopoldne se je kakih tristo žena podalo pred sedež ZVU, da protestira proti ravnanju s priporniki pri Juzuitih, ki so imeli celih šest dni gladovno stavko. Zene so poslale iz svoje srede delegacijo, ki je nesla polkovniku Bowmanu protestno resolucijo. Ker jfe bil polk. odsoten, je delegacijo sprejel njegov tajnik in ženam obljubil, da bo dal odgovor danes. Zcne so mu dejale, da bodo prihajale vsak dan, dokler se pripornikom ne popravjo krivice. V resoluciji pravijo žene, da so globoko ogorčene nad ravnanjem civilne policije, za katero je odgovorna ZVU. V zaporih pri Jezuitih so začeli pripomki z gladovno stavko, ker so zaprti brez slehernega razloga. Čeprav so šest dni stavkali, se ni ZVU za to nič zmenila. Zene, ki menijo, da je krivično, da so antifašisti v zaporih, zahtevajo, da se upoštevajo zahteve teh petih pripornikov in da se izpuste vsi antifašisti, ki so branili le svoje pravice. prikazati, da je le manjšina »neposlušna* in da je ogromna večina sledila pokorno navodilom, izdanim po ZVU. Ce je komu všeč nojevska vloga, naj Je le igra; vendar je dejansko stanje povsem drugačno. Na vseh slovenskih šolah so resnično sledili navodilom, izdanim po ZVU, toda le v toliko, v kolikor niso bila ta navodila v nasprotju z našo narodno častjo i.i s pravicami svobodnega, zmagovitega naroda, ki si ne pušča kratiti svobode svoje šole. Morda je bil tu pa tam kak učitelj (domobranski begunec brez domovine ali brezznačajni oportunist), k-, je hlapčevsko pljunil na čast našega naroda. Toda ogromna večina našega učiteljstva je ostala svojemu ljudstvu zvesta in ljudstvo je v obrambi svojih pravic strnjeno in edino. Zahteva vsega našega 1/idstva je, da se na tem izmučenem ozemlju neha s kolonialnimi metodami. Noš narod ima na teh tleh pravico do javnih šol in niti ZVU nam te pravice ne more kratiti. Niti okupacijske sile v vojnem času niso nikdar niti na sovražnem ozemlju kratile pravice naroda do šolstva; sedaj pa smo morali — eno leto po vojni — doživeti, da zavezniška «zaupniška» vojna u-prava nastopa proti svojemu zavezniku tako, kot Je nastopal proti Slovencem edinole največji sovražnik. D. P. Bratska češka mladina v Postojni Švedska-Jugosiavlja 3:2 Stokholm, 17. - VZN — Danes so zaključili skupino srečanj za Davisov pokal med Jugoslavijo Jn Švedsko z zmago Šveda Lennarta, ki je premagal Jugoslovana Mitiča s 5:7, 3.6, 6:3, 6:2, 10:8. Švedska je tako premagala Jugoslavijo s 3:2. V nedeljo 14. VII. je obiskalo Postojno 40 mladincev in mladink iz Češke. Želeli so si ogledati lepote naših krajev, sledove narodno-osvo-bodilne borbe in druge zanmivosti okraja. Vodstvo mladinske organizacije v Postojni jih je spremilo v vas Gorenje, ki so bile popolnoma požgane od Nemcev. To vas zdaj udarniško obnavljajo. Prav ta dan so sestavljali udarniški bataljon mladinci in mladinke iz vasi Bukovje, Strmca, Studeno J n Belsko. CeiTko mladino so ti mladinski udarniki navdušeno pozdravili. Z zanimanjem so ogledovali statistične podatke žrtev te vasi, k; so napisani na deski, postavljeni na vidnem mestu. Ko so češki mladinci videli delovni polet naše mladine, so tudi oni prijeli za orodje in nekaj časa pomagali čistiti ruševine. Ta prizor bi bili moral; videti vsi tisti «zapadnl mešetarji*, ki gledajo skozi svoja »politična očala* na nas kot na narod, ki še ni zrel za nastop pred svetom. Ves napreden demokratični svet se danes čudi strnjenosti, enotnosti in neuklonljivi volji jugoslovanskih narodov. Sledil je prisrčen sprejem na pro. štoru, ki ga je mladina pripravila za kulturne prireditve. Tu jih' je pozdravil v imenu postojnske mladine tovar š Posega Miro, ki je med drugim poudaril, kako je tudi češka mladina sodelovala v borbi za uničenje fašizma, sedaj pa z vso ostalo mladino sveta za ustvaritev novega sveta. Naročil jim je, naj ponesejo pozdrave slovenske in jugoslovanske mladine vsej češki mladini. V imenu ljudske oblasti jih Je pozdravil tov. Garzaroli. Poudaril je, kako je strnjenost jugoslovanskih narodov iz dneva v dan močnejša. «Mi vztrajamo in bomo vztrajali v naš; borbi, dokler naše pravične zahetvp ne bodo izpolnjene. Z vašim obiskom ste dokazali, da je Trst nas in vaš, da jo Praga vaša in naša*, je dejal. Strašen absurd v času, ko so CLN«ovske bande ubijale ln požigala Pobornih za pravice kolonov obsojen na leto dni zapora ! V imenu češke mladine se je nato zahvalili vodja skupine tovariš J'ri Holy. Obljubil je, da bodo ponesli v domovino borbene pozdrave jugoslovanske mladine. Povedali bodo doma, kaj so videli in slišali v Jugoslaviji. Izrazil je občudovanje nad delovnim poletom naše mlad'ne in nad enotnostjo naših narodov. Obljubil je vso pomeč češke mladine v naši pravični borbi. »Podpirali vas bomo vedno in povsod», je zaključil. Prisrčno so se poslovili od naš h mladincev in se odpeljali nazaj v Postojno, kjer so si ogledali se krasoto našega podzemeljskega sveta, postojnsko jamo. Ob prihodu iz jame je naša mladina poklonila v spomin prepise spomen c, ki so bile poslane mednarodnim političnim osebam in slike našega naro*dnega heroja — Janka Premrla - Vojka. Ogledali so tudi razstavo šolske in gimnazijske mladina fn se čudili napredku, ki ga je šolska mladina dosegla v prvem letu svobode. Sledil je nato poslovilni govor pred sedečem okrajnega NOO-ja, kjer jim je tovariš iz okraja na kratko orisal borbo primorskega ljudstva, ki se mora še vedno bor -ti za pravice na tisti zemlji, ki jo je samo osvobodilo. Cečki mladinci so bili ganjeni ob vztrajnost; in strpnosti Primorcev spričo vedenja tistih, ki jih imenujemo: naše velike zaveznike. Eden izmed nj'h se je zahvalil in dejal: «Ce" bo treba, se bo tudi češka mladina borila skupno z vašo za ohranitev pravice, svobodo ln prave meje.* Ogarev. V ENOTNOSTI - ZMAGA1 200.000 lir daruj ajo idrijski rudarji stavkufočim tovarišem cone A 15. julija je na zborovanju idrijskih rudarjev predlagal nek rudar, da H-del^vstvo napravilo eno dnino za stavkujftče tovariše v "Trstu in coni A. Vsi rudarji so brez izjeme predlog z navdušenjem sprejeli ter se odločili, da ga bodo čimprej uresničili ter mezdo podarili tržaškemu delavstvu. Delavstvo je že minulo nedeljo šlo na delo ter zaslužek — 200.000 lir nakazalo preko Izvršnega odbora En. Del. Str. Zveze v Postojni tržaškemu delavstvu. Idrijski rudarji so s tem, dokazali, da jočejo storiti vse za učvrstitev enotnosti delovnega ljudstva, ki je edini pogoj za zmago teženj in zahtev primorskega ljudstva. Napad na ameriški jeep Gorica, 17. . VZN — Dne l(t julija okrog 23.30 ure so blizu dober-dobskega jezera, približno 14 milj južno od Goriče, na cesti 55 — to je na cesti Gorica-Trst, napadli z avtobatičnim orožjem iz zasede ameriški jeep. V avtomobilu so bili trije Američani. Vozač je bil pri volanu ubit, nekega drugega vojaka je ranila krogla, tretji, poročnk, pa je bil ranjen vsled karambola, ker je bil avtomobil brez vodstva. To področje preiskujejo in nadzirajo ediriice 88 divizije. Doslej že niso na razpolago nadaljnje podrobnosti razen dejstva, da so oba ranjenca odpeljali v bolnišnico 83 divizije v Videm. Vaščani za obnovo Ljudstvo te male vasice, ki ni bila po sovražniku razdejana, je sklenilo, da bo v sos;dnih vaseh pomagalo s prostovoljnim delom pri obnovi. Tako je šlo 11 članov ZMJK na Vojsko obnovljat porušene domove, ena mladinka pa v Postojno. Naša mladina pa tudi vojnih vdov ne pozablja. Tako je neki partizanski vdovi v Beli pomagala pri košnji in ji pospravila vse seno. Tudi v, Idrijski log so šli pomagat člani naših organizacij. Dovažali so skupaj potreben stavbni les in na ta način omogočili; da sta že dve stav. bi pokriti, na drugi dve stavbi pa so postavili strešno ogrodje. Pri tem delu se je posebno odlikoval že 60 let stari tovariš Lampe Julij, ki je navzlic starosti napravil že 168 prostovoljnih delovnih ur. Vaščani iz Bele niso pozabili tudi na Crni vrh. Dvakrat se jih je zbralo po 14 ljudi z enim voznikom. Sli so pospravljati ruševine požgane vasi. Vaščani vasi Rele so še vedno pripravljeni sodelovati pri načrtni obnovi Črnega vrha. Pripomniti pa moramo, da bo obnova napredovala še hitreje, če bomo vsi sodelovali ter z raznimi nasveti in vzgled-nim delom stali ob strani ljudstva, ki je pripravljeno pomagati in so. delovati, da bodo’ čimprej vse požgane in porušene vasi obnovljene. To velja tudi za vas in vaščane iz Črnega vrha, k; še vedno nekam nezaupljivo opazujejo ves razmah v letošnji načrtni obnovi. Vsem takim smo prisiljeni priklicati v spomin izrek tov. Kardelja, ki pravi: »Ako hočemo, da bo bodočnost res naša, jo moramo Ustvarjati z lastnimi rokami*. F. V. Krivci krvoprelltjia ? Skednja pred najvlšjim zavezniškim sodiščem Prelita kri zahteva zadoščenje! Včeraj se je. pred najvišjim zavezniškim sodiščem začela razprava proti sedmim civilnim policistom. Obtoženi so uboja in kulpoznih poškodb oseb ob priliki krvavih dogodkov v Skednju 10. marca. Sodnemu senatu predseduje polk. L* I. K. Weber, obtožbo zastopa major McColm, obtožence zagovarjajo a-meriški oficir Andrew Palmer ter odvetnika Cavaiieri ln Flora. Ob pričetku razprave Je Javni tožilec dejal, da je ta kazenska zadeva zelo nevšečna ter da hj lahko obtožil še večje število policistov, Po pregledu spiskov je omejil š^tjvilo obtožencev na sedem. P:1 tem je ugotovil, da je odgovornost za ške-denjske dogodke zelo resnega značaja. Nato. je predlagal, naj ne bi obtožencev klicali po imenu, temveč Jih označili s številkami od 1 do 7, da bi jih priče laže spoznale. Sodišče je ta predlog usvojilo. Preden je javni tožilec vprašal obtožence, ali se čutijo krive, so zagovorniki načeli vprašanje o pristojnosti sodišča. Odvetnik Cavaiieri je skušal dokazati, da to sodišče ni pristojno za sojenje policistom, ki so oborožena sila pod poveljstvom XIII. korpusa in ji tOrej ni mogoče soditi po italijanskem kazenskem pravu. Sodišče Je ugovor zavrnilo z utemeljitvijo, da policija in oborožena vojaška sila, ker skrbi k- za notranji red in mir. Nato je javni tožilec prebral obtožnico ter vprašal obtožence, ali se čutijo krive, vsi so zanikali sleherno krivdo. Dopoldanska razprava se je končala s prisego 21 prič. Ko se je ob 14, uri pričela popoldanska raziprava, so ugotovili, da manjka policist št. 4. Obtoženi policisti, ki so se med odmorom spre- hajali po mestu, so dejali, da biva odsotni policist v predmestju, zaradi česar je zakasnel. Javni tožilec je nato ugotovil, da niso navzoči niti policisti, ki vrše službo na sodišču. Zato se je razprava pričela s 25 minutno zamudo. Govor javnega tožilca Nejprcj je govoril javni tožilec. Ugotovil je razne okoliščino in dogodke 9. marca ter nato prešel na 10. marec. Dejal je, da je ta dan popoldne prišlo v Skedenj veliko število policistov na dveh kamionih ter treh jeepih. Omenil je, da jo bilo tam izobešenih mnogo zastav z rdečo zvezdo. Kako in zakaj jn prišla policija na lice mesta, tožilca ne zanima. Okoli kamionov an je zbralo mnogo ljudi, drugi pa so stali pred cerkvijo. Množica je začela razpravljati s policijo o zastavah in ni pri tem nikogar izzivala. Pijan civilist se je približal h kamionu, policaj ga je udaril po glavi. To je razburilo množico, ki je začela kričati. Sledilo je streljanje. Iz dokazov bo sodišče dognalo, kdo je streljal prvi. Ugotovljeno je, da je policist z drugega kamiona u-strelil v zrak. Drugi so streljali v zrak in med množico. Ubita sta bila en mož in ena žena, dvajset ljudi pa je bilo ranjenh. ICcnčno je javni tožilec dejal, da bo dokazal, da so agenti streljali brez ukaza o-ztroma proti ukazu, da ne smejo streljati. Zasliševanje prič Idrija USTANOVITEV ČIPKARSKE ZADRUGE V »Primorski borbi* smo objavili dopis o čikparstvu, v katerem smo orisali zgodovino idrijskega čipkarstvg in borbo naših vrlih žena, da bi svoje izdelke čim bolje predale. Da bi prenehalo izkoriščanje, so se čipkarice odločile, ustanoviti svojo zadrugo. Pripravljalni odbor je 11. junija sklical ustanovni občni zbor. Udeležilo se ga je prečejšno število žena iz mesta in okolice. Zborovanje je otvoril tajnik MNOO. Orisal je zgodovino nastanka idrijskih čipk, ki so se iz našega mesta razširile po vsej Slo- Spohodia in oJ&jaite. veni ji. Govoril je o težkočah, zara. di katerih se je zavlekla ustanovitev zadruge in poudaril razumevanje in naklonjenost, ki jo je pokazal našim ženam «Državni zavod za domačo in umetno obrt*. Zahvaliti pa se je treba tudi upravi Okrajne gospodarske zadruge v Idriji, ki je obljubila novo ustanovljeni zadrugi 20.000 lir posojila. To novo zadrugo so nazvali: «Okrajna čipkarska zadruga v Idriji*. Prostore in obratni inventar ter vso pomoč pri nakupu in prodaji čipk bo nudila tov. Malči Lapajne, tehnično vodstvo pa bo preskrbelo za razpečavanje čipk na svetovnem trgu. Čipkarice sp se obvezale, da bodo nudile zadrugi svoje najboljše izdelke. V zadrugo se je takoj' ob ustanovitvi včlanilo precejšno število čipkaric. F. V. Predvčerajšnjem se je pred Višjim zavezniškim sodiščem zagovarjal Adelfio Fumis, referent za kmetijstvo pri Enotnih sindikatih v Tikiču. Obtožnica mu očita kršitev razglasa št. 1. člen 5., češ da je 25. junija V vasi Fogliano ukazal dvoma kmetoma, naj ne mlatita žita. Prva obtežilna priča, oficir za civilne zadeve v Tržiču, je dejal, da je ukazal 21. junija lastnikom, naj njihovi polovinarji začnejo 24. Junija mlatiti žito. Izjavil Je, da je Fumis prepovedel dvema Jtme-toma mlatiti žito. Naslednja priča veleposestnik dr. Casolo .iz Foglia-na je Izjavil, da je svojim 16 polo-vinarjem ukazal mlatiti žito. Nekateri so mu odgovorili, da se morajo najprej posvetovati s svojimi sindikalnimi zastopniki. Na zagovornikovo vprašanje Je priča dejala, da so nastali spori zaradi delitve žita. Priča Ettore Stabile, polovinar pri dr. Cosolu, je dejal, da ni ubogal svojega gospodarja, ker Je čakal rešitve spora o delitvi žita. Fumis mu ni dal nikakega ukaza, temveč samo nekaj Jnformacij, Na popoldanski razpravi so zaslišali Fumlsa. Ta se je pritoževal, ker Je izgubil toliko časa namesto, da bi posredoval v omenjenem sporu med lastniki in polovinarji ter skušal doseči sporazum. Dejal Je, da je pred svojo aretacijo Sel h guvernerju ter mu predočil nujnost rešitve spora, ker so bili kmetje zelo vznemirjeni. Zagovornik je dejal, da je bil obtoženec vztrajen zagovorn k pravic poljedelskih delavcev, ki so v osvobodilni vojni toliko pretrpeli, medtem ko so si veleposestniki polnili žepe s črno borzo in še sedaj bogatijo s »avobodn m trgovanjem*. Zahteval Je oprostitev obtoženca, ker iz izpovedi prič ne sledi nobena krivda. Javni tožilec pa je kljub temu zahteval, da se obtoženec obsedi. Včeraj zjutraj jo sodišče obsodilo Fumlsa na 13 mesecev zaporne kazni. Ta obsodba Js selo razburila vse kmečko ljudstvo v vzhodni Furlaniji. O sporu med polovinarji in gospodarji, ki se že dolgo vleče, smo že večkrat pisali. Pisali smo tudi o posredovanju in vlogah Enotnih sindikatov pri ZVU, ki pa ni ničesar ukrenila, da bi zadostila upravičenim zahtevam kmetov po-lovinarjev. Namesto tega so obso-d li na leto dni zapora antifašista, ki je tako vztrajno in požrtvovalno branil .pravične zahteve izkoriščanih polovinarjev. S takimi metodami se ne rešujejo gospodarski problemi, temveč se samo še bolj zagreni ljudstvo, k', je v tsku osvobodilne vojpe toliko prispevalo k skupni zavezniški stvari. Otsodba je izrečena, toda vprašanje kolonov in razdelitve pridelka ostane slej ko prej odprto in ga bo ljudsko slej ko prej rešilo. To jfe ob tej obsodh. še bolj jasno. . ZVEZA NEODVISNIH TRGOVCEV z jestvinami na drobno javlja vsem članom, da bo danes ob 19.30 uri v baru via Ginnastipa 5 obi- ajn; trg. Gospodarski odbor naj se javi v celoEl ob 20. uri. Enotni sindikati Danes ob 18. uri bo v sindikalnih prostorih sestanek sindikalnih referentov kot po navadi. ENOTNI SIND. STAVBENE STROKE. Danes ob 18. uri je sestanek zaupnikov. Sportn: odsek Enotnih sindikatov, oddelek za izlete, priredi v nedeljo 21. t m. izlet v Slivje pri Nabrežini. Udeleženci si bodo lahko tudi zastonj ogledali krasno podzemsko jamo. Kdor se hoče udeležiti 'zleta, naj s-s Javi vsak večer od 19. do 20.30 ure v Enotnih sindikatih v ulici Imbriani 5, I. Prireditve KULTURNI KROŽEK »KRALJIC* sporoča, da bodo nocoj ob 20. uri pevske vaje. Obveščamo vse člane, da se je obnovila dejavnost na vseh toriščih. , PROSVETNO DRUŠTVO »SKEDENJ* priredi v soboto 20. 7. na vrtu pri Sumanu ob 21..uri kulturni večer s pestrim sporedom. Vabljeni vsi! Izleti IZLET NA SNEŽNIK. Tržaško Planinško društvo prirc-di V nedeljo 21. julija celodnevni izlet na Snežnik. Odhod s kamionom ob 5. uri zjutraj. Pojasnila in prijave v Informativni pisarni, Carducci 6 do vštrv.ši 19. t. m. (petek). Pričakuje se ob tej priliki tudi številna udeležba planinskih dru- štev in planincev iz Vzhoduo-pri-morskega okrožja, predvsem iz Ilirske Bistrice, Herpelj-Kozine, Postojne, Skocijana-Divače in drugih. »Tri sestre*4 na Opčinah Dramska družina Prosvetnega društva »Ivan Cankar* uprizori v nedeljo 21. Julija na Opčinah Dr. Iv. Ev. Krekovo trodejanko: »Tri sestre*. Prireditev bo v prostorih Prosvetnega doma na prostem, ob slabem vremenu pa v dvorani. Začetek ob 17. uri. Kobprid ZAKU*UCEK solskega leta Najdeno Podpoveljstvo mcstn'h straž v Gorici, ul. Mazzini 7 naznanja, da se je našla denarnica črne barve, ki sc sedaj hrani pr; blagajni občinskega <5kvarila nevihta. RADIO TRiST II. PIpTEK, 19. JULIJA ’ 17.15 simfonična glasba; 18 predavanje; 18,15 radijska univerza; 18.30 ljudska glasbena ura; 19 BBC v slcv.; 19.15 komorni zbor pod vodstvom dirigenta Ufcalda Varbca; 19.45 predavanje; 20 napoved časa-vesti v slov.; 20.15 vest: v ital.; 20.30 glasbena razstava; 20.45 obnova v Evropi. Po tožilčevem govoru so začeli zasliSevati priče. Narednik zavezniške vojaške policije Dimmont pravi, da je bil pri dogodkih navzoč. Ko je videl, da je množica obkrožila kamiona, je poklical inšpektorja civilne policije ter ga vprašal, kakšne ukaze ima. Inšpektor se je vrnil čez pet minut. Medtem je slišal strel, kar ga je zelo presenetilo. Pol minute kasneje je zaslšal druge strele iz avtomatskega orožja, nato pa je zagledal na pločniku u-bltega človeka. Ni videl, da bi množica uporabila s(lo proti policiji. Zadržanje množice je bilo podobno onemu na drugih manifestacijah z običajno zmedo. Pravi, da ni zvone-nje povzročilo nikakega vznemirjenja. Priča podinšpektor Salvatore Michelangelo je spremljal civilne policiste v Skedenj. Po razgovoru z zavezniškim podčastnikom je hotel k telefonu, toda množica tnu je to preprečila ter kričala: «Pojdite proč, fašist!* Bil je edini oficir na kraju. Trdi tudi, da so nekateri o-troci metali kamenje proti policistom. Na tožilčevo vprašanje prizna, da je bilo kamenje zelo drobno in ni moglo nikogar raniti. Nato. je nastopila p?:ča Emilio Trevisan. Pravi, da je stal na ploč- nilu in opazoval množico. Ko je ne-ki policist udaril pijanega civilist4 po glavi, je začelo ljudstvo kričati, da so policisti slabši od fašistov. Ljudstvo je bilo mirno in je le vahno protestiralo, nihče ni metal na policijo kamenja. Kmalu nato ji neki policist ustrelil proti zvoniku. Potem je videl drugega policista, ki je le malo dvignil brzostrelko in streljal v množico. Ko se Je okrenll, da bi se zatekel v neki hodnik, ga je zadela v nogo krogla. Ostal je zato 27 dni v bolnici in me-sei dni doma na bolovanju. Po zaslišanju te priče so obravnavo prekinili. Nadaljuje se danes ob 9.15. Izmenjava brzojavk med Stalinom in Bidaullofl Par'z, 17. - VZN — Ob obletnici zavzetja Bastilje sta maršal Stalin in francoski ministrski predsednik Bidault izmenjala brzojavki. Stalinova brzojavka izraža francoskem0 mnistrskemu predsedniku najph' srčnejše čestitke. Lie pri Kuznecovu 17. - AFP — Sovjetski ve- bo Oslo, leposlanik v Oslu Kuznecov ob navzočnosti mnogih osebnosti sprejel Trygve Lie-ja, glavnega tajnika ZN, ob priliki njegove 60 letne e, Sprejem bo v hotelu Bristol in število povabljencev bo pre-fS4*0 200 oseb. Čeprav je ta sprejem 1® timnega značaja, mu bo, prisostop9 tudi prestolonaslednik Olaf. Stavka v Iranu konfana Teheran, 17. AFP — Z vel*0 stavko so dosegli v petrolejskih ce® trik južnega Irana sporazum, predvideva plačilo mezd, postoP® za časa dopusta in priznanje del0-vanja prostih sindikatov. Glasilo stranke »Toudeh*, »T® bar*, komentraječ konec stavk9« pise danes: »Stavka je konča®4 vendar se nadaljuje borba Pr° vmešavanju zunanjih sil v zsdev'e in interesa Irana. KRATKE VESTI l LONDON. 390.161 nemških ®iet" nikov je sedaj priprtih na brit4® skem ozemlju in na ozemlju . per ja, je izjavil v spodnji zb0®®'01 Lawscn, britanski vojni minist