Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljti: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en rnesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr„ če se tiska enkrat: 12 kr , ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
Štev. 24.
V Ljubljani, v petek 30. januvarja 1885.
Letnik XIII.
Državni zbor.
Z Dunaja, 29. januvarja.
V današnji seji nadaljevala je zbornica poslancev zadnjič nedovršeni dnevni red. Posebno zanimivih obravnav se ni nadejati razun pri pristoj-binski postavi, kteri bodo nektere stranke hudo nasprotovale. Vendar pa je včeraj levičarski klub sklenil glasovati sicer za nadrobno razpravo, pa pri tej nasvetovati jako zdatne in bistvene prcmembe, o kterih se zdaj pač ne more vedeti, bodo li obveljale ali ne.
Prva točka današnjega reda bila je volitev za ribčarski odsek, namesto umrlega poslanca Claudija. Izvoljen je bil njegov naslednik dr. Pollak. Zatem poprijel je besedo Dunajski poslanec dr. Jaques, ter je vtemeljeval svoj predlog, da naj se tudi privatnim uradnikom zarad dolgov ne bi smeli rubiti vsi dohodki, ampak bi se jim moral pustiti za vsakdanji živež potrebni del. Ako to obvelja, moralo se bo dosledno tudi pri kmetskih posestvih gledati na to, da se pri rubljenji ali eksekutivni prodaji dolžniku ali rodovini njegovi pusti toliko, kolikor potrebujejo vsaj za svoj vsakdanji živež. S tem pa se bo bistveno predrugačilo vso dosedanje socijalno življenje. Dr. Jaques je priporočal, naj se justični odsek, kteremu se je ta reč izročila v pretres, ne obotavlja, ampak naj to stvar prej ko mogoče reši.
Posojilnice.
Tudi Schönerer se je oglasil k temu predmetu, pa je le par besed nenavadno mirno spregovoril v njegovo podporo, potem pa je dr. Menger, enako dolgočasen govornik kakor dr. Jaques, vtemeljeval svoj predlog o premembi pridobninskega in prihodninskega davka pri pomožnih posojilnicah. Za njim oglasila sta se še levičarska poslanca Haniš in' Wiesenburg, potem pa je bil predlog izročen v pretres odseku, ki je nalašč izvoljen za pomožne blagajnice in po-
sojilnice. Enak predlog izročil je zbornici moravsko-česki poslanec dr. M ez ni k, ki ga je danes vtemeljeval. Povdarjal je silno korist pomožnih bla-gajnic in posojilnic, in priporočal kolikor mogoče veliko podporo teh zlasti malim obrtnikom potrebnih in koristnih naprav. Tudi ta predlog izročil se je v pretres prej omenjenemu odseku.
Nektere druge reči.
V drugem branji bil je rešen vladini predlog, da se za zidanje škofijske palače v Stanislavu dovoli potreben znesek. Govorila sta minister pa rusinski poslanec Kovalski in poročevalec čer-kavski, potem je bil sprejet predlog budgetnega odseka. Dalje se je sprejel nasvet Vetterov, da se zastavna pisma moravske hipotekarne banke oproste prihodninskega davka. Kavno tako se je potrdil nasvet, po kterem se pristojbin oproste vsa pisma in pogodbe, ki zadevajo pogojzdovanje Krasa. Vse te zadeve bile so dovršene do dveh popoludne, potem pa je hotel g. predsednik skleniti sejo, ker ni bilo vredno pričenjati obširne obravnave o pristojbinski postavi, ki pride toraj na vrsto jutri in bo trpela več sej.
Vendar pa se je prej še prebrala neka interpelacija, potem pa je Schönerer vprašal g. predsednika, hoče li skrbeti za to, da se po sobanah in mostovžih državne zbornice, ki so odločeni samo za državno poslance, ne bodo potikali drugi ljudje, in ne bo potreba gg. poslancem pomagati si samim. Predrzni judovski časnikarji se namreč šopirijo po teh mostovžih, ki jim je zlasti Schönerer trn v peti. G. predsednik je obljubil, da hoče to nepriličnost ako bo treba tudi z ojstrostjo odpraviti.
Kongrua ali pristojbinska postava?
Potem pa je Kraus, predsednik nemškega Schulvereina, predlagal, naj se pred pristojbinsko postavo obravnava kongrua, ker duhovščina že komaj pričakuje pomoči. Tudi naj se nikar ne kaže, kakor da bi se jim poboljšanje plače ne privolilo, ako se s pristojbinsko postavo veča bremena nalože mest-
janom in kmetom. Dobro ga je zavrnil Clam Henrik, da pač ni nobenega razločka, ali se postava sklene teden prej ali poznej, da pa mora oporekati sumni-čenju, kakor da bi bila ta dva predmeta odvisna drug od druzega.
Pri glasovanji bil je predlog Krausov sprejet s 130 glasovi proti 126, ker je bilo mnogo poslancev na desnici že odšlo domu, ne se nadejaje, da bo prišlo pred sklepom še do glasovanja. Ob V2 3. uri je g. predsednik sklenil sejo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. januvarja. Notranje dežele.
Levičarjev se je v najnovejšem času zopet polastila strast, da hočejo vse razkosati, kar jim je za njihov politični želodec zarad velikosti — neprebavljivega. Že lansko leto govorili so v državnem zboru, da bi bilo za nemško narodnost, oziroma za njeno ohranitev posebno potrebno, če bi se Galicija in Dalmacija od državne skupnosti odcepili. Moj-stersko so jih zavračali govorniki na desni. Človek bi mislil, da jim bo to na vsak način zadostovalo, kajti pameten človek opusti svojo misel, ako ga kdo o njeni neizpeljivosti ali pa o njeni bedariji prepriča. Tukaj pa tega ni — levičarji imajo druge možgane. Takoj po novem letu jeli so zopet ravno to odpravljeno zadevo na dan vleči. Divide et im-pera! zdi se jim še najbolj pripravno da bi kar čez noč ponemčili nenemške narode. Programe kujejo, načrte delajo, tabore in druge shode napravijajo. povsod se pa ena in ista misel mlati: Galicijo in Dalmacijo proč, naj se jima odloči samouprava, kakor jo ima Hrvaška pod krono sv. Štefana, druge deželo pa pod ovna na veliko nakovalo, kjer naj se zvare in zbijejo v eno skupino — nemško od Krko-noških goni do adrijanskih obal! Posebno se za ta najnovejši program zanimajo zagrizeni Nemci, ki so se od splošne opozicije ločili v poseben klub, ker se jim premrzla zdi v svojem postopanji in — premalo zahteva. Bomo le videli, koliko da bodo opra-
LISTEK.
Kaj človek skusi, ako peš na Dunaj gre.
(Dalje.)
In Savinja jo šla urno in urno svojo pot proti morju, mi pa njej enako proti Dunaju. Mar res njej enako? Brez skrbi, ko ona? Sumljajoči, kakor ona? Neutrujeni, kakor ona?
Sli smo pač, šli, dalje, naprej smo šli, kakor ona, toda tako brzo no! Tudi tako urno, kakor včeraj, ne; vse bolj počasi jo šlo in — daleč je bil še Dunaj! Drugo bi bilo žo vse dobro, žo; lo nogo so pekle in ta „gunevati" čevelj, no vem, jo bil li prevelik ali premajhen, — za nogo danes več ni bil, kakor poprej, ravno tako so mi jo dozdevalo, ko da bi se bila noga in čevelj med seboj skregala in drug drugemu nagajala.
In kaj je bilo takega? — No! 110! Če ni drugače, naj pa povem. To-le je bilo:
Ono prešmeutano salo sem po očetovi besedi rabil; namazal som bil svojo čevlje, tudi podplato sem zunaj, spodoj ž njim dobro namazal, in zdaj — som si mislil, — zdaj bom pa drkal po cesti kakor eleganten plesalec po gladkih tleli. Toda —
zdaj je bil še le vrag! Mastnih čevljev in podplatov se je zdaj prah poprijemal in na njih obtičal, kakor cipa na limanici, med tem ko se jo poprej le pod nogo drobil in odpadel, s prahom sem poberal tudi razne smeti po cesti in tako so moji čevlji postali občutljivo težki, ukrotili in grdi, res! komaj sem jih že vzdigoval iz „tega blata" na suhi cesti pri veliki vročini in bal sem se, da so mi odlušijo podplati od svojega temena. Za zdaj so mi ta strah ni vres-ničil, pač pa nekoliko let pozneje, kjer so mi čevlji obtičali v ilovnatem blatu in — so oni potem zazijali, kakor lačna mlada vrana.
Toda s to težavo ni bilo še vse opravljeno. Ko po dolgočasnem in bolj ko včeraj klavernem stopanji pridemo nekako proti večeru v Konjice, smo vsi eno misli, in zakličemo: „Halt! — Ruht!" — „danes 110 več daljo, jutri še le!" — in kar ob desni zavijemo v trg, si poiščemo gostilno in potrebno naročimo, odloživši svojo prtljago. Potem pogledamo še nekoliko po trgu in — hajdl nazaj v krčmo: k večerji, in po večerji spat. Prav dobro smo bili postrežem; sosebno so nam jo dobra postelj prijetno prilegla. Toda nova sitnost! in kakošna?
Čevelj 1110 jo ožulil, ta „kerlc" je bil pretežek; 8 mesecev sva bila žo v Ljubljani mod šolskim lotom skoz in skoz prijatelja in nikdar si nisva prišla
navskriž, in danes — na ptujem — na potovanji pa — mi je on „tako neprijetno" „ušpilal". Ako hočem dostojno pojasniti oni sitni slučaj, bom morebiti najbolj umevno opravil, ako odgovorim v zgledu, tako-le:
Neki „slovenski December" je v svojih boljših, mladih letih veliko po hribih hodil; na starostna leta si je pa konjiča omislil, da ga je ta vodil po njegovih poslovanjih. Nekega dne pa ni bilo konjiča doma, „slovenski December" je pa imel gotovo pot in zelo daleč od doma. Zaupajoč na svojo moč spusti se mož na pot in res pride srečen tje in som in na noč še lo pride domu. Drugi dan dobim jaz od toga mojega soseda pismo, v kterem jo tako nekako brati bilo: „Gospod Janez! Pridite, pridite danes k meni in sicer zanesljivo in prinesite mi kako dobro zdravilo; pri včerajšnji poti me je čevelj po obeh nogah tako zelo ožulil, da se, ko so domu pridši sezujem, kar „kakor iz škafa" vlije voda iz mojih vodencev, kar povodenj je nastala po sobi, drugače nisem mogel v posteljo priti, kakor tako, da sem po stoleh in čez mizo lezel, — pa vendar srečno prilezel skoz — in čez to vodo v svojo posteljo."
Tako nekako je bilo tudi meni in vrh vsega so pa So nogo občutljivo skelelo in peklo. Tudi to hočem pojasniti, kako občutljivo pripeka človek^.
, N V- A
r >"• '
vili s svojim ojstrejim postopanjem. Toliko jim danes že lahko rečemo, da dokler bomo Slovani složni v državnem zboru, nam s svojimi naklepi no bodo kdo zrni kaj škodovati zamogli.
Kedar se bo v državnem zboru pričela bud-getna debata, sprožili bodo Lienbacher iu tovariši misel, ter bodo stavili na vlado interpelacijo, kedaj misli kaj storiti na korist diurnistov ali pisarjev, ki so v državnih službah. Znano je namreč, da je v Avstriji skoraj povsod navada po uradih, da čem višjo in imenitnejo da ima človek službo, tem manj ima posla, ako ni poseben prijatelj dela. Mnogo velikih gospodov z zlatimi ovratniki no dela druzega, kakor da svoje ime podpisuje in o nekterih se celo trdi (pa menda po krivici?), da bi tudi brez pomisleka podpisali svojo lastno obsodbo na smrt, ako bi se jim predložila. Nikakor se pa to ne d;i trditi o diurnistih. Ees je, da ni kdo zna koliko imenitno njihovo delo, res je, da navadno ni „cerkvenih očetov" med njimi iskati, toda pripoznati jim saj moramo, da so pridni in da delajo od zore do mraka in morajo dostikrat jako pridno pisati, ako hočejo kos biti nalogi, ki jih od dne do dne čaka. Kljubu tej veliki pridnosti so pa diurnisti še slabeje plačani, kakor pa tisti, ki kamenje tolčejo. Res srečen je, kdor za diurnum v drž. službi nekaj krajcarjev čoz goldinar dobi, mnogo jih je pa, ki še do goldinarja na dan ne morejo dospeti, čas bi bil, da bi se za te trpine v človeški družbi kaj storilo, kar bi bilo v soglasji z današnjim prosvetljenim vekom. Naj bi se jim plača nekaj zboljšala, ali pa se jim določil čas, po kterem naj bi pri dobrem obnašanji in rabljivosti postali državni uradniki, kancelisti, asistentje ali akcesisti, kjer že službujejo.
JPoljaski romarji k tisočletnici sv. Metoda na Vele h rad zbirali se bodo na 5. aprila v Olomucu, od koder pojdejo s procesijo na Velehrad. Uvrstili se bodo po dva in dva za križem (banderom) sv. Metoda, ki ga nalašč za to slika slavni M a tej ko. Procesijo bo vodil sam Lvovški nadškof Sembratovic.. Kar se tiče sploš-njega zanimanja za to preimenitno in prepomenljivo slavnost, ki bo objemala vse Slovane katoliške in pravoslavne, lahko rečemo, da se po celem slovanskem svetu nezmerno zanimajo za njo, kakor se je tudi pri nas Slovencih jelo tolikanj večje navdušenje za njo kazati, čim bližje smo ji. Nečemo naštevati, kako velike priprave da se delajo po Čebah in po Moravi za njo; lakho se, kajti ondi je domovina slavnosti. Pač pa se nam spomina vredna zdi Galicija, iz ktere se bo velikanska procesija dvignila tako iz njenih iztočnih, kakor zapadnih krajev. Gledč daljave je iztočna Galicija, osobito glavno mesto Lvov za celo četrt dalje od Olomuca, kakor Ljubljana, ako se namreč daljava med Olo-ruucom in Lvovom vzame za jednoto, ktero potem v štiri dele razdelimo, in vendar se bo Poljakov v Velehradu vse trlo. Ravno tako se bo dvignila velika četa Hrvatov pod vodstvom škofa Strossmayerja, ki bo romala na svete kraje čeho-slovanske. Slovenci pozor, da bode naš mali narod tudi dostojno iu mnogobrojno ondi zastopan, kjer si bodo v stolici sv. Metoda drugi Slovani v roko segali in da nam bo mogoče v hrvaškem smislu drugim našim bratom ponosno v obraz pogledati rekoč: „Malo nas je, a smo ljudi — smo Slovenci!
Vnanje države.
V Drazdanih se nemška vlada na velik izgon čeških delavcev pripravlja, češ, to so nevarni ljudje, ker se s socijalizmom pečajo in nihiliste podpirajo. Kakor „Germania" o tem piše, se do sedaj ondašnjim čehom ni mogla nikakoršna nepostavnost očitati. Pač pa so vsi dobri katoliki in zdatna podpora katoliške stranke, ktera v Draždanih blizo 14.000 duš šteje, kajti večino imajo v nji. To bo tudi pravi vzrok, da jih bodo preganjati začeli.
vemu srcu, ako ga po dolgi hoji utrujenega noge skele in peko, in tudi to upam z besedo v izgledu najbolj pripravno pojasniti. Tako-le bom povedal:
Pred mnogo mnogo leti že — je živel mlad študent, Jakec so ga klicali. Zelo pripraven, pa tudi prebrisan je bil ta deček in mnogokrat je kterega svojih sošolarčkov speljal po kaki burki na led. Sosebno v stanovanji jo vganjal burke z veseljem. Njegovi vrstniki so ga gospodinji in „štruftarju" tožili; a ti so se na tihem posmehovali in radovali nad bistroumno burkeževo glavo. Toda plačilni dan nikdar in nikomur ne zaostane. „Na 7 let vsaka reč prav pride", pravi slovenski prigovor, in tudi burkežni Jakec naj bi enkrat dobil zasluženo plačilo. Višježolci, s kterim i je Jakec skupaj jedel pri eni mizi, se zmenijo, kako bi tudi Jakeca oni enkrat na led speljali. Kmalu so edini. To-lo so uganili: „Jakec!" — zakliče višješolee, — „pojdi, pojdi meni po smodko!"
„Precej, precej!" zakliče in — že stoji pred njim, ter moli roko za potrebni denar.
..A, toda bos, brez čevljev ne boš hodil po mestu, doma naj že bo, čevlje obuj, pa steči!"
Urno skoči Jakec za svojimi čevlji in — smiik! z nogo v čevelj. Ali kaj je? Neusmiljeno se zapači
Nemška vlada si bo pod Bismarkom glede katoliškega preganjanja kmalo priborila lavorike s krvjo oškropljene, kakoršne je povestnica zabilježila stari rimski državi pod Dijoklecijanom in Neronom glede ljubezni do prvih kristjanov. Bismarku je izvestno njegov pes ljubši, kakor pa kterikoli katoličan, zato jih tudi tako strastno zatira, kjer jih zamore. Začel je na Poznanjskem, ker so mu oni kraji gledo Prusije najbolj pri rokah bili in kakor vse kaže, hoče sedaj svojo delo na Saksonskem nadaljevati. „Germaniji" se ta napad nerazumljiv zdi, mi ga pa kaj lahko razumemo. Bismark hoče katolicizem, ki na Saksonskem že tako ni posebno na trdnih nogah, kolikor mogoče oslabiti. Je namreč ondi 2,493.556 protestantov ali luterancev in le 53.642 rimo-katolikov, toraj skoraj na vsakega katolika pride 50 protestantov in vendar se jih Bismark boji, da jih bo izganjati jel; ker so časi prvih kristjanov že zdavnej minuli, v kterih bi si bil tudi Bismark Dioklecijanovo slavo lahko in izvestno prislužil, podtika jim nihilistične nakane in anarhizem.
Francoski vojni minister general Le val je glede prostovoljnega nabora 10.000 mož za podporo v Tonkin napravil račun brez krčmarja. Kakor je že znano, hotel je iz vseh polkov samih prostovoljcev nabrati in tjekaj poslati, verzeli v polkih mislil je pa zamašiti z ljudmi, ki so bili le po eno leto v dejanski službi. Ta njegov načrt je pa silno veliko nevoljo po deželi napravil in vojni minister je bil prisiljen tolikanj spremeniti ga, da hoče sedaj prostovoljce za Tonkin iz onih rezervistov in vojaških odpustnikov nabirati, ki so v armadi samo po eno leto služili in so sedaj doma. Izmed teh se nekterim jako hudo godi, ker jih je mnogo delavskega stanu in se nadja, da bode le-te lakota v Tonkin gnala, če tudi bi jim manjkalo navdušenja za boj. Če bo minister na ta način 10.000 mož skupaj spravil, še nikakor ni dognano ; pa če jih tudi spravi, je še vedno drugo vprašanje, ali bode 10.000 mož sedaj za Tonkin zadostovalo, ko je znano, da so Kitajci v dvakrat tolikošnem številu na boj pripravljeni. Ako si Francozje v resnici tla ondi vtrditi žele, da bodo kaj koristi od tega imeli, morajo najmanj svojih 30.000 mož tjekaj postaviti, da jih bodo polne vse dežele, kjer je že kdaj francoska puška pokala, kakor je razun Tonkinga cela ostala Anamska pokrajina in pa otok Formoza. Dokler tukaj ne bodo imeli neovrgljivo gospodarstva v rokah, tako dolgo se' jim bodo Kitajci vedno smejali in jim bodo več opravila dali, kakor si Francozje misliti vtegnejo. Pri vsem tem se pa zopet nekaj čuje o angleški nagajivosti. Iz gole nevtra-litete zaprli so vse iztočno azijaške luke pred francoskimi parniki, da ne morejo ničesar dobiti, kar potrebujejo. Premog, ki je za dolgotrajno vožnjo po morji poleg sladke vode za pitje poglavitna reč, je ondi večinoma v angleških rokah in John Buli pravi: „Ne dam, nevtraliteta mi brani!" Na tihem si pa misli: čem dalje časa in čem več bodo imeli Francozi s Kitajci opraviti, tolikanj lagje bom gospodaril sam v Egiptu, kamor se je v poslednjem času gališki petelin tudi že ozirati jel.
Iz Sudana nam je zopet mrvica novic na razpolaganje, iz kterih je jasno videti, da so se v poslednjem času prav pridno bojevali. V tem smislu poroča general Wolseley iz Corti 28. januvarja po brzojavnem potu: „Na 24. januvarja prišel je iz Gubata nek stotnik pešcev, ki nam je povedal, da so se naši vojaki od 17. do 25. januvarja dan na dan z Mahdijevimi bojevali. V teh bojih je bil general Stewart hudo ranjen. Angležem se je posrečilo polastiti se in zasesti dobro vtrjena stališča ob Nilu med Chartumom in Berberjem in so si na ta način prisvojili cesto preko puščave. Moštvo in topovi iz Chartuma semkaj na pomoč nam došli, vde-ležili so se boja. Vrhovno povelje sprejel je Wilson, ki je z levovim pogumom na sovražnika vdaril, kteremu
Jakec, zaupije in šiloma potegne nogo iz čevlja, klicaje: „kača! kača!" — in Jakec pleše po sobi, da je bilo joj, in vpije, ko da bi ga kdo „drl na meh". Domači se pa slastno posmehujejo, njegovi vrstniki so mu pa „korenček strgali", češ: Ti „kerlc" ti, ali smo te enkrat izplačali za tvoje burke! — in zdaj so mu odkrili to neumljivo mu skrivnost o čevlji, kako to, da se je tako opekel v njem. Pekočih kopriv so mu natlačili v čevlje, v te je ubogi Jakec s svojo mehko nogo posegel in se — tako dobro opekel.
Meni se sicer ni pripetil enak slučaj, ali noge so me pa vendar-le tako nekako pekle, kakor Jakeca. ki si jih je v koprivah osmodil. Znani prigovor pa pravi: „Noč ima svojo moč!" — se ve da v vsakovrstnem oziru. Za-me je imela dobro moč. Po mali molitvici sem že z Morfejem pripravljal in „vlekel dreto", s ktero mi je potem v dobrem in mirnem spanji Morfej „poštimal" noge in čevlje, da sem drugi dan kaj lahko že stopil na noge, in ko sem se do dobrega osnažil, sem ves vesel zopet zaklical: „Tovariša! vidita, zdaj sem pa že dober za Dunaj I"
(Daljo prili.)
je 5 emirjev in 250 vojakov pobil. Koliko da so Angleži zgubili, se še ne ve. Prav verjetno pa je, da sta mrtva dva častnika in dva časnikarska poročevalca, in sicer „Standardov" in pa oni od „Morning Post"; ranjenih je pa 9 častnikov in pa poročevalec časnika „Daily Telegraph". Na sv. Neže dan zasedel je Nilson Gubat in je jel svet proti Meta-mehu preiskavati. Če tudi bi se bil prav lahko polastil kraja, ga vendar ni hotel naskočiti, ker bi dozdevna zguba vojakov ne bila vredna hitrega dobička. Po Gordonovem pisanji 29. decembra soditi, rekel bi, da se bo Chartum lahko še štiri leta branil, če bo treba. Iz vsega je razvidno, da imajo Angleži zopet nekaj sreče — ali pa prave može na čelu ekspedicije, ter bodo na tak način prav kmalo Chartum in Gordona oprostili. Sicer se nam pa zdi, da Gordon nikakor ni tako vjet, kakor se je o njem poročalo. Če mu je namreč mogoče kar 4 parnike h krati iz Chartuma Mahdiju nasproti poslati, ki se potem z njim stepejo, namesto da bi ga bile s častjo sprejele, (če bi bilo namreč to Mahdijevim ljudem po volji, kar jim pa ni bilo, ker so streljali), in če je Gordon po vrh tega še nekaj vojakov s topovi Angležem proti Chartumu prodirajočimi na pomoč poslali, potem je pač razvidno, da je Gordon prost, kakor le sam hoče biti. Da pa Chartuma noče zapustiti, za to bo imel že svoje dobre vzroke in prej ko ne bo največji vzrok ta, da noče Chartuma izročiti Mahdiju. Kedar močneja ekspedicija tjekaj pride, potem se bodo pa že zmenili, kako in kaj.
Izvirni dopisi.
Iz Št. Jerneja, 27. jan. Naznanil si „Slovenec", da je zapel mrtvaški zvon, ter naznanil, da je ugasnila svetla luč narodu slovenskemu, ki je s tem zgubil blagega gospoda Karola Rudeža, grajščaka v Gracerjevem turnu in soposestnika Ribniške graj-ščine, deželnega poslanca, predsednika okrajnega šolskega soveta v Št. Jerneji itd. Res ga ni več med nami, vzela nam ga je nemila smrt.
Z solzami v očeh zapišemo to žalostno vest, ker žalibog zgodilo se je to, česar nikakor še nismo pričakovali. Bil je ranjfci g. Rudež blag mož, dober katoličan in poštenjak, da malo takih, kar ga pa posebno povzdiguje, bil je popolno naroden. Zelo je vse pretresla njegova nagla smrt, ker nismo nič vedeli prej o njegovi bolezni. Bil je v nedeljo poprej, kot dober katoličan, še pri sv. maši s svojo družino v Št. Jerneji, in ni se nič slišalo o kaki bolezni. V torek je šel, kakor tudi po navadi, vselej še v Rudolfovo na somenj. Bil je neki tam v družbi njegovih prijateljev Novomeščanov, kakor mnogokrat poprej po navadi dobre volje, tako, da ni nikdo slutil tako nagle smrti. Prišel je po noči bolj pozno domu. Drugi dan je šla njegova blaga gospa, nič slabega pričakujoča, po opravkih v Rudolfovo, gospod je pa doma v postelji ostal; kajti spremenil je bil neki glas, ter rekel, da se je po noči prehladil, dasiravno je nazaj gredoč iz Rudolfovega svojemu hlapcu pripovedoval, da ga ne zebe in ni tako mraz. Ko se proti večeru popoludne le slabega čuti, piše pismo še sam svoji gospej, da naj zdravnik iz Rudolfovega k njemu pride, in je hlapec, ko je šel po gospo z vozom, nesel list v Rudolfovo, da bode gospa še zdravil prinesla ali tudi zdravnika saboj pripeljala.
Proti sedmi uri zvečer na sv. Neže dan (21. januvarja t. 1.) je gospod še iz postelje šel, in se na stol vsedel, prišla je strežnica (hišinja) ter vprašala, ali želi, da bi mu ogrela odejo. To bi bilo dobro, je odgovoril, in storila je tako; a ko je odšla iz sobe, sliši ropot, ter hiti nazaj in najde gospoda na tleh. Ker ga vzdigniti ne more, pokliče druge domače, ki prihite, ter vzdignejo — mrliča, in polože v posteljo, da počakajo gospo, ki čez par ur domu pride, ter mu še zdravila prinese. A najde in pogleda le mrliča, kterega je zjutraj zdravega in živega zapustila. Tako je g. Rudež nagle smrti umrl v 52. letu svoje starosti. Ko se drugi dan zjutraj ta žalostna novica raznesla, ljudje niso hotli verjeti, da bi bil blagi gospod res umrl.
Komaj je bil umrli položen na mrtvaški oder, so jeli ljudje vkup vreti kropit predrazega. Njegov obraz se je bil le malo spremenil, ker kazal je tudi v življenji zmiraj nek mir v obrazu. Znanci so hodili tudi inilovat in tolažit po nedomestljivi zgubi vso potrto blago vdovo in njegovo rodovino.
Kako spoštovan, priljubljen in občečislan je bil ranjki g. Rudež povsod in pri vseh, celo pri političnih nasprotnikih; kazali so obili venci, ki so prihajali od blizo in daleč, z mesta in dežele. Najprvi venec so podarili in na mrtvaški oder položili Št. Jernejski učitelji svojemu šolskemu predsedniku,
dalje čitalnica v Ljubljani, čitalnica v Rudolfovem, družina pl. Fichtenau, Bučar, Bušič, baronica vdova Gall, sestra omožena Kozler, brat Theodor Rudež itd. Prišlo je od vsih strani mnogo ljudstva k pogrebu; posebno iz Rudolfovega, dasiravno je bilo slabo vreme. Pogreb je bil v soboto ob 10. uri napovedan, in sprevod se prične v tem-le redu: Naj-prvo za križem je šla šolska mladina Št. Jernejska, potem moški v dolgi procesiji, župani, svetovalci, odborniki itd., za temi Št. Jernejska požarna bramba, ktere častni ud je ranjki bil. Bdo je mnogo ljudstva, pa še več bi ga bilo, ko ne bi bilo tako snežilo.
Za temi je šla čast. duhovščina, domači trije gospodje, č. g. župnik iz Brusnice in č. o. Hugolin Sattner, gvardijan iz Rudolfovega. Za temi so nesli domači možje truplo ranjkega v lepi rakvi, za ktero so šli c. kr. okrajni glavar g. Ekel iz Rudolfovega in več dostojanstvenikov, nekaj uniformiranih mest-janov, pa tudi prav odlični čitalnični pevci (okoli 16), ki so mu še v gradu, preden so vzdignili in nesli ranjcega, prav lepo in ginljivo zapeli. Poslednjič je šla brezbrojna množica ljudstva. Sprevod se je le počasi naprej pomikal, ker snežilo je tako, da je bilo kar temno videti, proti podružni cerkvi sv. Nikolaja v Orehovici. Ko v cerkev pridemo, bila je slovesna sv. maša za ranjcega. Cerkev je bolj majhna, bila je toraj natlačena, in vendar je šlo komaj polovica ljudi notri. Po sv. opravilu in po odpeti „li-beri" gremo na mirodvor, in ko pogrebci nekoliko zagrebejo krsto, zapojo Novomeški pevci tako ginljivo „Nad zvezdami", da so vsem privabili solze v oči.
Potem je pred odprtem grobu govoril g. dr. Slane iz Rudolfovega nekako tako-le: Preljubi prijatelji!
Vtrnila so je zopet zvezda na obnebji naše mile domovine. Ravnokar smo v črno zemljo zagrnili visokorodnega g. Karola Rudeža, grajščaka in deželnega poslanca itd. Slišali smo jok in stok domačih, posebno gospe in otrok v gradu. Žaluje pa še druga družina za njim, namreč narod slovenski. On je bil drugi, ki se je poslanstvu odpovedal, pa vkljub temu so ga v daljni Ribnici izvolili, ker so ga dobro poznali, kako blag mož da je, toraj so vsi zaupali vanj, kar je tudi zmiraj kazal. Bil je on narodnjak, da malo takih. Ko se ni za narod nobeden drugi zmenil, nego čast. duhovščina, je bil on precej, ki je podpiral vse narodne zavode. Nezapopad-Ijivi so sklepi božje modrosti, mi se jim moramo vdati brez vprašanja. Naše solze teko, ali mrliča ne izkličejo več iz groba. Bil je dober gospodar, poštenjak skozi in skozi, dober mož, dobrotnik revnim. Bog daj da bi dobili vrednega naslednika! itd. G. govornik je hvalil nadalje njegova dobra dela. Po sklepu govora smo se vsi žalostni razšli, vsak na svoj dom. Obesili so nekoliko vencev ob zidu blizo groba.
Ranjki je bil zelo gostoljuben, če je kdo k njemu prišel, mu je prav po grajščakovo postregel. Ako mu je kteri rekel, bom k Vam prišel po opravkih ah ga obiskat, rekel je: Me bo jako veselilo, in smo bili potem prav dobre volje. Rad je delil revnim miloščino. Pripovedujejo, da je, ko je šel vsako leto na nekoliko časa v Ribnico na svojo graj-ščino z družino, ubogim obilo delil; ko so zvedeli za njegov prihod, so kar v trumah revni ljudje iz Ribnice in iz okolice prišli. Uvrstil jih je, in jim je po vrsti delil denar. Tudi do živali je bil zelo milosrčen, posebno je tičkom po zimi na okna hrane posipal; tudi je imel vsako zimo raznih tičkov v kletkih, da so dolgi zimski čas žvergoleli in v spomladi jih je izpustil; to sem vsako leto sam videl.
Svoje grajščinsko polje je lepo in umno obdeloval; kajti v Altenburgu na Ogerskem se je bil dobro kmetijstva naučil. Bil jo izvrsten sadjerejec, ki jo mnogo sadja požlahtnil. Živino je imel lepo, ki jo je tudi rad pokazal, kteri je imel veselje do nje. Lansko leto je dobil, če se ne motim, 1100 gl. za pet glav.
Posebno pa je bil dober, skrben gospodar in oče. Svojo družino je ljubil; otroke je dal po domačih učiteljih lepo podučevat; sedaj ima pa tri sinovo v Rudolfovem v latinskih šolah. — Izrejal jih je krščansko. — Večkrat sem bil priča zvečer, ko smo drugi še pri večerji sedeli, ali kozarec vina z njegove kleti pili, in so otroci odhajali spat, so prišli vselej se poslovit ter jih je očo v pričo vseh nas prekrižal, oni pa so ga poljubili, ter so njemu in nam vsem „lahko noč" vošili. — Bil jo tudi drugim otrokom dobrotljiv, posebno otrokom v Št. Jernejski šoli, ktere šole je bil celi čas ud krajnega
šolskega sveta, in zadnjih deset let pa predsednik. — Dal je iz lastnega 50 gld., da je šola vpisana kot dosmrtni ud k „Matici slovenski" in 50 gld. smo dobili od srenje. Pripomogel je, da je šola vpisana kot dosmrtni ud v družbi sv. Mohora. Vsako leto je pa še posebej iz lastnega dal 10 gld., da so se šolska darila kupila onim otrokom, ki so se lepo vedli in dobro učili. Med letom je pridnim otrokom kaj kupil, ali kake solde podaril. Ko je bil v Št. Jerneji somenj, je vselej kterim otrokom denar dal, ali jim pa sam za somenj kaj kupil. Revni ljudje so mnogo pri njemu v gradu dobili, n. pr. žita, sem'i, dilj, vina ali kaj druzega, imeli so ga pa tudi toliko radi, da menda ni imel tukaj kakega sovražnika. Bil je blag, pravičen mož! — To vedo tudi od drugod oni, ki so mu za god, ali za novo leto, rože ali biljete s prošnjo pošiljali, da jih je podpiral, kar sem tudi sam videl.
O priliki, ko so bili presvitli cesar Prane Jožef I. v Ljubljani, je bil, se ve, kot deželni poslanec tudi povabljen na kosilo, ter jo bil odlikovan s Prane Jožefovim redom.
Kot državni poslanec želel je narodu kaj več koristiti in pomagati, pa saj vemo, kako težko je bilo kaj posebnega izvršiti v takih težavnih okoliščinah, kakor smo Slovenci. Za „Narodni dom" v Rudolfovem in v Ljubljani si je mnogo prizadeval ter sreček nakupil; kar ni spečal, jih je sam obdržal. Sploh: Bil je res ranjki Karol Rudež v vseh zadevah vrl mož, kakoršnih imamo malo po Slovenskem.
Lahko bi še mnogo lepega o njem napisal, kajti poznam ga že blizo štirinajst let, ter sem bil prav mnogokrat v njegovi družbi, prepustim pa daljši in obširnejši življenjepis spretnejšemu peresu. — K sklepu le želim, da bi nam mili Bog obudil mnogo takih mož.
Večni spomin blagemu gospodu Ivarolu Rudežu! Večna luč naj mu sveti!	L S.
Iz Komende, 26. januvarja. (O žganji.) (Konec.) Kje neki je nabral ranjki Tržaški Kalister svoje milijone? Prislužil mu jih je revni kmet in krčmar, pridobil si jih je po večini pri dacu. Tudi manj stroškov glede davkarskih nadzornikov bi bilo, kajti ne bilo bi treba, da bi sedelo v vsakem selu krdelo dacarjev. Zadostovali bi c. kr. organi v to nalašč postavljeni, oni naj bi imeli nadzorstvo nad vinom in ves dobiček država — ne pa kdo drugi. O osnovi tega ne bom in ne morem pisati zarad lahko umljivih vzrokov.
Kaj pa s pivom? Pivo bilo naj bi ceneje, dasiravno bi bilo obdačeno, ker to je mogoče brez zgube pivovarjev. Država naj bi stala tako rekoč kot zavetnica poštenim pivovarjem na strani. In pivovarji pocenili naj bi svojo pijačo .vsaj za jedno tretjino — ne gledali naj bi tako na lastni žep. Država bi jih pa tudi lahko z modro osnovo k temu kolikor toliko silila. Marsikak kmetiški posestnik, ki daje sedaj svojim delavcem žganje, kupil bi rajši sodeč piva, ako bi se dobilo pivo po 10 do 12 kr. liter. Znano je, da imajo naši bratje Cehi v svoji veliki kronovini več občinskih pivarn. Tudi pri nas dalo bi se kaj jednacega osnovati, se ve, da v naših malih občinah ne, pač pa v večih. Naj bi se odpravilo žganje na vsak način, gotovo je, da bi se potem popilo še nad polovico več piva kot do sedaj in tako bilo bi tudi treba več pivarn. Tudi bi se lahko združilo več imovitih občin za jedno pivarno. Osnove spet tu ne bom razvijal, a tega sem pa prepričan, da po modri osnovi imeli bi vsi dobiček: ljudstvo, pivovarne in država. Pri zatiranji žganje-pitja oziralo naj bi se na postavo, kakor jo je na-črtal gosp. poslanec Luka Svetec po izgledu kr. hrvatko-slavonsko-dalmatinske deželne vlade. S to postavo bil bi špirit in njegova sina „šnops" in „šnopsar" vničena.
Še nekaj, mislim, da no vžalim nikogar. Ravno sedanji čas trosi se po Kamniškem okraju govorica, da se bode v kratkem času razglasil zakon, po kterem se ima žganje jednako vinu podvreči obdače-nji. Da se bode plačevalo od vsacega litra žganja ali špirita po 3. kr. ter da bodo tako zvani dacarji vodili tudi nadzorstvo. Hvalijo se neki dacarji, tako se govori, kako bodo odslej zamazali vsakemu krč-marju žganje ter zahtevali od njega dac. Kdor ga bode kupil manj kot 100 litrov, plačal bo od litra po 3 kr.; kdor ga pa kupi 100 litrov, bo daca oproščen. Jaz sicer ne odrekam tej naredbi, da bi nekaj ne veljala, ali če jo ogledujemo pri luči, vidimo, da je precej gnjila. Kaj bo neki to izdalo? Pošten trgovec, ki trži z žganjem, moral bode do zadnjega
vinarja plačevati mu naloženi davek. A drugi kupil bode špirit, mešal ga z vodo, v par dneh prodajal in pri tem dacarje goljufal, da ne bodo znali, je-Ii smejo zahtevati od njega prisojeni davek ali ne.
Pa še druga je, dacar bode žganje ali špirit pečatil, to je gotovo, kuril bode tam zraven — in kako lahko se primeri, da se špirit ali žganje vname ter nastane iz tega strašna nesreča. Res, pazilo se že bode, a — vse slučaje nevarnosti naj si vsak sam misli. Toraj krčmarji iu trgovci naj tem ljudem zaupajo celo svoje premoženje! Da se žganje ali špirit čisto lahko vname, ako se le količkaj malomarno hodi z ognjem okrog njega, razvidi se to že iz mnogih nezgod. Pred par leti vnel se je sod špirita na Ljubljanskem kolodvoru ravno na ta način. Neka v to postavljena oseba ga je menila zapečatiti, pa špirit se vname in nesrečnež se je poškodoval, da je v malo dneh umrl. Trgovec naj dacarju zaupa, da mu bode z lučjo hodil okoli hitro vnetljivih tvarin; vodstvo daca v Ljubljani tem ljudem pa še toliko ne zaupa, da bi smeli sami dac od krčmarjev pobirati, temveč krčmar mora ga oddati naravnost v njih pisarno. Dvomim, da bi imela ta naredba kaj mnogo dobrega sadu.
Mnogo dalo bi se še pisati o tej reči, toda naj bode dovolj. Vem, da se bode le malo kdo strinjal z mojimi razlogi, a vendar, kar mi je ležalo na srcu, sem izgovoril; če tudi druzega nisem opravil, sem zadovoljen, če sem koga napotil o tej važni reči obilneji premišljevati in kaj boljšega nasveto-vati.	A. M—č.
Domače novice.
(Priznanje) od c. kr. urada poštnih hranilnic na Dunaji dobil je nadučitelj na Jesenicah, g. Maj er, za vpeljavo državne hranilnice in za pospeševanje šted-ljivosti med šolsko mladino.
(Zabavni večer) s plesom imeli so Ljubljanski odličnjaki predsinočnjem zvečer pri gosp. deželnem predsedniku baronu Winklerju, kjer so se prav dobro imeli do sinjega jutra. Povabljeni se jako pohvalno izražajo o znani prijaznosti in gostoljubnosti, kakor tudi o krasnem in jako zabavnem večeru.
(Po prstih) dobila je Graška „Tagespost" od tukajšnjega uradnega lista zarad lažnjivih poročil in kombinacij, kterih je v „Tagespošti" v najnovejšem času vedno več. Prav je tako. Naj bi vsi naši listi brez izjeme grde laži, ktere naši nasprotniki o nas po svetu trosijo, vselej in vedao, kjer jim na sled pridejo, odločno zavračali!
(Veteranska kolona) za prenašanje ranjenih vojakov društva „rudečega križa" in tukajšnje veteransko društvo napravi v nedeljo S. februvarja t, 1. v steklenem kazinskem salonu svojo letošnjo prepustno zabavo, ktera se bo ob 8. uri zvečer začela. Cisti dohodek je namenjen za dobrodelne namene, namreč za podporo bolnih udov. Gospe in gospo-dičine so naprošene, da pridejo vpriprosti obleki. Vstopnina za neude za osobo 70 kr., za družine do 4 osob 1 gld. 50 kr. Društveniki plačajo osoba po 50 kr., družine po 1 gld. Vojaštvo plača, kakor udje. Vstopnice se dobivajo v proda-jalnici cerkvenega blaga gospe A. Hofbauerjeve v gledaliških ulicah št. 4., v prodajalnici gosp. Jak. Cika na Starem trgu in v čitalnični trafiki, na omenjeni večer pa tudi pri blagajnici.
(Čitalnica v Šent-Vidu nad Ljubljano) priredi besedo dne 2. februvarja (na Svečnico) s sledečim sporedom: 1. Nedved: „Pozdrav", moški zbor z bariton-solo. — 2. Pabian: „Prošnje", moški čveterospev.—3. Mašek: „Kranjska dežela", moški zbor. — 4. Govor (za predpust). — 5. B. Potočnik: „Zvonikarjeva", šesteroglasni mešani zbor po Forster-jevi upravi. — 6. Dr. G. Ipavec : „Ve-černica", moški zbor s tenor-solo. — 7. N. Sloos: „Mojemu narodu", moški zbor. — 8. Gregorčič: „Nevesta", deklamacija, govori kmetski fant Valentin Florjančič. — 9. Forster: „Ave Marija", šesteroglasni mešani zbor iz operete: „Gorenjski slavček", s spremljevanjem na harmoniju. 10. Tombola. — Prosta zabava. — Začetek ob 6. uri zvečer. K obilni vdeležbi najvljudneje vabi odbor.
(Vabilo na Vodnikovo slavnost), ktero priredita „Dolenjsko pevsko društvo" in „Narodna čitalnica" v Rudolfovem v prostorih „Narodnega ^doma" v nedeljo 1. februvarja 1885, točno ob polu osmih zvečer. Spored: 1. J. pl. Zaje: „Put-nica", moški zbor. — 2. F. S. Vilhar: .Pod
oknom", mešani zbor s sopran-solom. — 3. Mehul: Trio za gosli, cello in klavir iz opere „Joseph". — 4. Dr. B. Ipavec: „Domovini", moški zbor z dvo-spevom. — 5. A. Förster: „Kitica slovenskih narodnih pesmi", mešani zbor. — Iz posebne prijaznosti sodelujejo gospodična A. P a j n i č-e v a , in gospoda Dom. Rizzoli in Yenceslav Tuček. — Vstopuine plačajo gg. članovi pojedinci 30 kr., družine 50 kr.; nečlanovi pojedinci 50 kr., družine 1 gld.	Odbor.
(Glas vpijočega v pušavi) sme se imenovati vsak slovenski poslanec, kteri je tako srečen, da pride v Tržaški mestni zbor. Včeraj pokali so se ondi zarad vstanove učiteljišča z laškim učnim jezikom, kteremu predlogu se je slovenski poslanec g. Živic krepko vstavljal in ker je bil v manjini sam — tudi propadel. "Več o tem prinesli bomo jutri v dopisu iz Trsta, ki nam je ravnokar došel, toda ga zarad pozne ure ne moremo več danes natisniti.
(,Jrredcnta") jo je vendar enkrat skupila — toda še vse premalo! Dobila je res nekaj, toda to vse skupaj ni nič; hujše, veliko hujše bi jo morali priviti. Sicer bo pa tudi iz tega lahko sklepala, da v Avstriji ni dovoljeno pevcu, ki cesarsko pesem poje, za plačo iz golega sovraštva čeljusti zbijati. Saj se še spominjate, kako so trije irredentovci v Kopru na sv. Elizabete dan, ravno ko so ondi slovenski dijaki cesaričin god obhajali, le-te javno napadli in jih pretepati jeli samo zato, ker so pri svoji zabavi slovenski govorili in slovenske pesmi peli, med kterimi je bila tudi cesarska pesem, ki je irredentovce, dr. Gambinija, bivšega Koparskega župana in deželnega poslanca, vodjo bolnišnice Basseggia in nekega Deri na tako spekla, da so nič hudega sluteče dijake zunaj počakali in pretepati jeli. Najhuje je neki delal Gambini ter je za to tudi nekaj plačila dobil. Dr. Gambini obsojen je na 30 goldinarjev kazni ali pa 6 dni zapora, Basseggio na 25 goldinarjev ali 5 dni zapora, Derin pa na 5 dni zapora. Da so irredentovci po Istri zarad te obsodbe krik zagnali, radi verujemo in le pristavljamo, kakor smo že rekli, da jih je sodnija še mnogo premalo potipala za irredentovsko žilo veleizdajsko; kajti človek, ki druzega na javnem kraji napade le zarad tega, ker je ta cesarsko pesem pel in mu ni dal nikakega druzega povoda, se pregreši po nekem paragrafu, v kterem je govorjenje o javnem nasilstvu in tam je to dejanje smatrano za hudodelstvo, kteremu je kazen na več mesecev odmerjena. Po tistem paragrafu morali bi jih priviti, da bi si bili lahoni to za drugokrat zapomnili.
(Volk) se je priklatil na Planino na Stajarskem. Kar ondi puško nosi, spravilo se je na noge nad nevabljenega in neljubega gosta. Lov je trajal več dni, preden se jim je posrečilo volka, ki je bil neznansko velik, ubiti.
le nasvet, da bi iz prihranjenega denarja se nakupili trije biki, kar se pa skoraj spet ne dA s to svoto doseči.
Podružnica v Črnomlji stavi predlog, da bi se nakupi j ena živina prodajala letos v Metliki, ali kje blizo —saj vRudolfovem. G. Pire pove, da to je že tako sklep centralnega odbora, da so bode letos prodajala živina enkrat v Novomestu, enkrat pa v Postojni, todaj je predlog rešen. Drugi predlog je: Naj se pošlje kak fant v Krški okraj, da se poduči otrtni uši ter jo opazuje, da bomo po njem vedli kako in kaj ukreniti, ko bi tudi k nam prišla. G. Pire to pojasni s tem, da je vis. ministerstvo že dovolilo poduk o filokseri ter da bota dva (tudi trije) štipendija za posebno revne razpisana; naj se toraj takrat oglasijo. Tretji predlog: Naj kmetijska družba cepiče za požlahtnovanje sadnega drevja udom zastonj daje, ker Slap je s tem predrag. G. Pire pravi na to, da cepiče moramo sami kupovati; tudi imajo Dolenjci zlasti po vinogradih jako epo sadje (to je kazala razstava v Krškem), naj se toraj s cepiči bližje preskrbnjejo. Kar se Slapa tiče, v resnici niso tako dragi kakor se toži; celi pušelj stane 2 gld. do 2 gld. 50 kr., med tem ko jih mi posamezne iz druzih dežel po 10 do 15 plačujemo. Četrti predlog je bil: Naj tudiavstrijskavlada postopa z nasajenjem amerikanske trte, cakor postopa Ogerska. G. Pire pravi: Kar moč se bode v tem zgodilo; visoka vlada pa že tako ve, kaj zamore v tej reči storiti.
Podružnica Planina nasvetuje in prosi: Da se lov grajščakov omeji; ker zajci in srne delajo veliko škodo mlademu drevju. G. Pire na to pravi: Predlog ta je nepotreben, saj imamo postavo, in po § 4. sme se vsakdo pritožiti pri c. kr. sodniji, komur divjačina škodo dela.
Drugi predlog je bil: Naj bi se zabranila tatvina sadja in poljskih pridelkov. G. Pire pravi: Tudi tu imamo postavo, da naj srenja postavi poljskega čuvaja, ki naj bi pazil, da se na polji in v vrtih škoda ne godi. Naj toraj srenje po postavi skrbijo, da se škoda odvrne.
(Konec prih.)
Poročilo o letošnjem občnem zboru c. kr. kmetijske družbe.
(Dalje.)
Podružnica v Postojni predlaga, da ji podari kmetjska družba bika brezplačno. G. Brus pove, da ima podružnica 322 gld. prihranjenih, toraj si bika lahko sama kupi. Dr. Sterbenc tudi predlog podpira, ker tam je mnogo potreb, ljudstvo revno, dežela pa le za živinorejo, ker za kmetijstvo ni; od 10 vsejanih mernikov je komaj 22 mernikov pridelka. G. Brus na to pravi: Vis. ministerstvo je potrdilo že zdavnaj, da se nakupljena živina oddaja le za polovično ceno, moralo bi se toraj še le privoljenje iskati. Dalje pristavlja, da Ilirska Bistrica se jo že pred za to oglasila, šla je prošnja na Dunaj, toraj moramo odloka počakati. Pove pa tudi, da Ilir. Bistrica tudi sama želi bika, ki ga pa hoče čez dve leti, potem ko se proda s polovično ceno plačati. Znabiti bi se smelo na ta način tudi Po-stojničanom postreči. G. Pire pravi: Da zastonj plemenske živine ne moremo nikomur obetati, ker potem bi se oglasile vse srenje. Ker potrebuje Kranjska saj 150 bikov, podpore pa ne dobivamo več kakor navadno po 2000 gld. Za ta denar ne moremo veliko več, kakor po 10 bikov kupiti; kedaj toraj pridejo vse srenje na vrsto? Ktera naj ima prednost itd. Z besedo: s tem bi si napravili toliko neprilik in sitnost, da bi jih nikakor ne bilo mogoče odstraniti, G. Lavrenčič iz Postojne pravi, da je ču"
Razne reči.
—	KakosevMonakovem poizve, kje kdo stanuje. Te dni je dete v Monakovem zašlo in pripeljalo se je na policijo. Na noben način ni bilo mogoče izvedeti, kdo da so roditelji njegovi, še manj pa, kje stanujejo. Na vse zadnje pride uradniku na misel, povprašati otroka: „Kam pa hodiš očetu po pivo?" Dete je nato brez ovinkov imenovalo znano krčmo in takoj se je lahko vrnilo prestrašenim starišem.
—	Žalostne božične praznike imeli so katoliški otroci na Ruskem in na ruskem Poljskem, ker na božični dan so morali po naredbi Apuhti-nova obiskovati šolo. Mnogi stariši so vkljub ukazu uradnemu obdržali svoje otroke doma in se vstavili žandarjem. Quousque tandem —'
—	15. julija se je v Varšavskem vladnem dnevniku izdalo povelje, da škofje brez spo-razumljenja z vrhnim gubernatorjem v prihodnje ne smejo katoliških duhovnov niti nastavljati, niti prestavljati, niti vpokojevati, da, celo njihov zaslužek se jim ne sme dajati brez vednosti vrhovnega guber-natorja.
—	Petroleja je v Ameriki vedno več. V Pensilvaniji so nedavno zopet nekaj novih studencev navrtali in sicer 12. Iz tistih jim dan na dan toliko petroleja teče, da vsak dan 12.000 sodov z njim napolnijo. Vse to je pa še le petina vsega petroleja, kar ga dan na dan v Ameriki dobe.
Telegrami.
Dunaj, 30. jan. Včerajšni dvorni ples je bil, kakor po navadi, nad vse sijajen. Vde-ležilo se ga je 2000 povabljenih, cesarski dvor, državni dostojanstveniki, generali, diplo-matje, oba predsednika državnega zbora, več poslancev, deželni maršal, župan itd. Njih Veličanstvo s člani cesarske hiše razun cesarjeviča Rudolfa in Štefanijo, prišli so v dvorano ob polu desetih, nakar so je ples pričel. Že poprej sprejemali so pa v stranski dvorani razne odličnjake, ki so se Jim predstavljali. Po prvi četvorki podala se jo presvitla cesarica v stransko dvorano, kjer si je dala več mladih gospic plerncnitašic predstaviti; presvitli cesar ostal je pa še dolgo med ple-
salci, kjer so je razgovarjal in — gledal. Po kotiljonu je cesarski dvor zopet odšel, na kar se je postreglo s čajem. Ob poli dvanajstih jo bil ples pri kraji.
Riga, 30. jan. Predvčeranjem zvečer po čilo je grozovitno v grško-katoliški cerkvi v Jakobovem mestu. Kakor bi bil trenil je bila vsa cerkev v ognji, in jo do tal pogorela.
Tujci.
28. januvarja.
Pri Maliil: Stan, trgovec, iz Pariza. — Blumerk, Ernst, Seidler, Breitenfeld, Glück in Beuermann, trgovci, z Dunaja. — Josip Bečabek, trgovec, iz Olorauca. — Marija Brann, za-sebnica, iz Monakovega. — vitez Kaltenegger, iz Kamnika.
Pri Slonu: J. Kraus, trgovec, z Dunaja. — J. Mondečar, trgovec, iz Zagreba. — Dr. Travner, c. k. sodn. pristav, iz Logatca. — Anton Žgur, župnik, iz Laserbacha.
Umrli so:
26.	jan. Janez Krušič, delavec, 28 let, Gledališke ulice št. 1. alkoholismus acutus.
27.	jan. Meta Rant, uradnega sluge udova, 62 let, vsled slabosti v starosti. — Anton Škafar, hišni posestnik, 72 let, Črna vas št. 16, Marasmus. — Marija Breskvar, železniškega, paznika žona, 56 let, Kravja dolina št. 22, jetika.
28.	jan. Franc Dobrovolc, delavec, 46 let, Streliške ulice št. 5, jetika. — Ana Sever, delavka, 24 let, Tržaška cesta št-26, jetika.
29.	jan. Neža Winkler, dekla, 45 let, Karlovska cesta št. 5, vsled spridenja jeter.
V bolnišnici:
26. jan. Jožef Erjavec, delavec, 39 let, srčna napaka.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
30. januvarja.
Papirna renta po 100 gld. ...	83	gl.	55	kr.
Sreberna „ „ „ „ . .	84	„	10	„
4% av6tr. zlata renta, davka prosta . .	106	„	85	„
Papirna renta, davka prosta . .	98	„	85	P
Akcije avstr.-ogerske banke . .	867	„	—	„
Kreditne akcije............304	„	70	„
London.......123	„65	„
Srebro.......—	»	—	n
Ces. cekini.......5	„	80	„
Francoski napoleond......9	„	77	„
Nemške marke......60	„	35
Tržaško tržuo poročilo.
Kava: Santos po 50 gl., Rio 47, St. Domingo 56, Portorico 86, Cejlon 70—125, biserna 96, Java 60, Mokka 91—100.
Sladkor po 17.75—27.50 gld.
Dišave: poper 93.50 gl., žbice 72.
Južno sadje: dateljni 23, fige iz Kalamate 18, iz Smirne 32, rozine 13, pomoranče 3.50, limone 1.50 za vsak zaboj, rožiči 4, mandeljni 80.
Olje: laško70—105gl., albansko40—48,dalmatinsko 43, angleško 33, petrolej 10.25.
Kože: juhtovina 260, podplatje 140—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 70, zajčje sto komadov 24 gl.
Volna: bosanska 105 gl., albanska 112, ister-ska 110.
Bombaž: amerikanski 75, indiški 54.
Ježice po 24—27 gl.
Mast: maslo 95—100, angleška 53, ogerska 59, špeh 54.
Žito: pšenica ruska 8.25—8.75, laška 9.25, koruza 6.50, rž 7, oves 7.50,|fižol 10, grah 13—15, riž laški 15—21, indiški 12.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
Zobozdravnik Schweiger
z Dunaja	(4)
stanuje „pri, Malici'6 v II. nadstropji, soba 23 in 24. Ordinira vsak dan od 9,—1. ure in od 2.-5. uro popoludne. Vse operacije, kakor jih današnji gas zahteva, Izvršujejo se hitro in točno.
tXXXXXXXXXXXXXXXX!
Novo svečarijo
pričel je spodaj podpisani, ki je bil blizo 20 let v slavno znani svečariji r. Frančiške Šupevec, nekako 10 let pa delovodja.
Prav vljudno se priporočam prečast. duhovščini in si. občinstvu, da bi me blagovolili obilno počastiti z naročili.
Obetam izdelovati sveče le iz čistega voska in kolikor mogoče po nizki ceni.
I^ovrencij Čcirtijovar,
,	v Florijanskih ulicah h. št. 3.	(4)
tXKKX**X*KKXKi
) i