•fasasrai;. " ^ teto. TI J LJtt? V Celju, dne 31. avgusta 1911 St. 39. liha j a vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Tse poSiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je poSiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. — Reklamacije 10 poStnine proste. — Uredništvo: Sohillerjeva cesta 9tev. 3. „ Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 9 K, ca Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto B K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posameins številk« »tane 16 vin. Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine ca oglase je plačevati po poŠti na naslov: ^Narodni List" v Celjn. M PROSIMO VSE NAŠE PRIJATELJE, KI SE NISO POSLALI NAROČNINE, NAJ NAM JO TA-KOJ POŠLJEJO, KER IMAMO TUDI MI SVOJA PLAČILA. OBENEM PROSIMO VSE, NAJ SE VSAKTERI POTRUDI NAM DOBITI OD ČASA DO ČASA KAKEGA NOVEGA NAROČNIKA. Nekaj resnih besed. ii. In vendar napadate duhovščino v svojem listu? Kako morete potem trditi, da niste proti njej? Tako slišim glas iz enega in drugega tabora. Priznavamo. Marsikaterega člana duhovniškega stanu smo že ostro prijeli v našem listu. Toda napadi (da se držimo tega v časnikarskem življenju že udomačenega izraza!) so pač dvojne vrste: so napadi na osebo kot tako, na njeno življenje in ne-hanje brez ozira na kaka politična dejanja oziroma na delovanje v javnosti, in so dalje napadi na politično nam neprijazno udejstvovanje kake osebe, od-nosno kritika njenega javnega izstopa. To dvoje treba pač strogo razločevati in to se v naši javnosti veliko premalo stori. Naša politično nešolana javnost smatra za o s e b e n napad vsak članek v našem listu, ki obsoja politično delo kakega političnega nasprotnika, recimo duhovnika. Tako sodijo mnogokrat celo mnogi naši politični listi, n. pr. oni takozvane slogaške struje. In to je povsem krivično. Priznavamo pač, da se je tuintam v ognju političnega boja v kak dopis vrinila poleg politične tudi neprijetna osebna vsebina. To se lahko zgodi vsakemu uredniku, ker nobeden ni nezmotljiv. Toda v našem skoro petletnem političnem in časnikai-skem boju je moral pač vsak trezen in misleč či-tatelj našega lista priti do prepričanja, da se nam v našem političnem boju ne gre za osebe kot take, ampak za misel, za stvar. Da se v tem boju treba posluževati mnogokrat tudi orožja zoper politično delovanje posameznih oseb, ki so v nasprotni stranki bodisi vodilne bodisi po svojem družabnem stališču zavzemajo odlična mesta, to je sicer neprijetno, a v današnjem položaju neizogibno. Do tega stališča je, kolikor vidim, zadnje čase prišlo celo glasilo slogaške struje na Štajerskem, ki je vedno z gnusom obsojalo napade na posamezne osebe, tudi če so bili zgolj političnega značaja, ki je pa izza zadnjih volitev tudi v tem oziru nekoliko bolj »liberalna«. Je že tako! Človek si lahko v svojem idealizmu marsikaj predstavlja nebeško lepo in rožnato, ko pa stopi s trdo nogo pred njega življenjska resnica, se razblinijo nebeška lepota in pa rože v na-gnusno- maškerado. Pa — poreče kdo — saj vendar ni treba napadati posameznih oseb. Kritikujte in presojajte delovanje stranke kot take! Človeka, ki to ugovarja, bi samo ponižno vprašal, iz česa neki obstoji stranka in njeno delo? Ali je stranka morda tistih pai poslancev v deželnem in državnem zboru? Ali morda člani strankinega vodstva? Ne, ampak stranko tvorijo baš vodilne osebe v posameznih krajih in vsi tisti, ki jim sledijo, in strankino delovanje tvori baš delovanje teh oseb. In če se nam njih delovanje zdi neprimerno, in če to delovanju obsojamo, obsojamo s tem nele delovanje teh oseb kot takih, ampak tudi delovanje stranke kot take, če delovanje onih oseb odobrava in pripušča. Mislim, da je to jasno kot beli dan. Sicer pa, poglejmo nekoliko v razvoj naše stranke nazaj. Ob ustanovitvi stranke ni bilo niti govora o kakem nasprotstvu proti duhovščini, nasprotno povdarjali smo z vso odločnostjo, da nočemo nikake strankarske, ampak izrecno narodno politiko. V takratnih razdrapanih slovenskih razmerah na Štajerskem, ko so se komandi enega človeka uklanjali celo stari in izkušeni naši politiki, v časih skrajne nediscipliranosti in desorganizaclje v našem narodu smo hoteli ustvariti trdno narodno organizacijo, stranko splošnega narodnega napred- ka, stranko narodne probujenosti in zavednosti. NaS program je bil tak, da je mogel brez skrbi za svoj dušni mir in blagor vstopiti v našo stranko tudi vsak duhovnik. Tedaj pa so prišli mariborski in ljubljanski časnikarski služabniki dr. Korošca, in zlila se je gnojnica na glave naših mož. Ni vam bilo številke »Slov. Gosp.« in »Slovenca«, v kateri bi se ne bilo na naj-gnusnejši način res osebno napadalo dr. Ku-kovca, dr. Božiča, Šinka, dr. Karba, dr. Serneca, Spindlerja in drugih. Vsi so bili samo koristolovci, podle duše, ki jim ni nič sveto, brezverci; stikalo se je po njihovem zasebnem življenju, kradlo se jin, je čast in poštenje, ker v njihovem političnem delu niso mogli najti ničesar nečastnega, nepoštenega. Šele potem smo s-tjopili na bojno plan, šele potem so prišli tudi v našem listu »napadi« na posamezne osebe nasprotne stranke, a ne napadi na osebno čast in poštenje, ampak sodba in obsodba političnega dela posameznih oseb nasprotne stranke. Sila rodi protlsilo. Pripravljeni pa smo vsaK čas tudi v tem oziru umeriti ton v našem časopisju, kakor hitro se nam nudi garancija za dostojnost in poštenost v nasprotnih listih. Dokler pa tega ni, si bomo tudi mi še v bodoče lastili pravico, jasno in odkrito, a vendar dostojno povedati svoje mnenje tudi o delovanju posameznih oseb v nasprotni stranki. To samoobsebi ni naš cilj in ni namen našega dela. To je le sredstvo v dosego enega našega cilja: pokazati stranko klerikalizma ljudstvu v jasni luči, pokazati mu vso neodkritasrčnost in vso politično nepoštenost klerikalne stranke, ki ji je danes blagor naroda deveta briga, ampak ki gre danes samo za enim ciljem: ubiti vse, kar se brezpogojno ne klanja povelju ene edine osebe, ki hoče biti neomejen politični vladar na Spodnjem Štajerskem. S. Prošnja do blagih src. Trg Mokronog je zadela grozovita nesreča. Požar je v soboto, dne 19. avg. v Mokronogu ljuto razsajal in spravil v par urah skoro cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozolci, živina, obleka, krma, žito, denar in poljedeljsko orodje. Beda je nepopisna! Prosimo toraj vsa blaga srca, da priskočijo obupanim revežem na pomoč, da se vsaj za prvi trenutek osuše solze onim, ki obupano gledajo v pogorišča svojih uničenih domovanj. Vsak dar, bodisi v obleki, denarju, žitu ali hrani bode našel hvaležna srca obupanih pogorelcev. Pošiljatve hvaležno vzprejema: *Odbor za podpore nujno potrebne pogorelce.« Mokronog, 23. 8. 1911. Odbor: Josip Tekavčič m. p., sodni predstojnik. Fran Arh m. p., davčni predstojnik, Ivan Pirnat m. p., nadučitelj, Josip Tratar m. p., učitelj, za župnika Hinko Bukowitza Fran Žitnik m. p., kaplan, Ivan Ziherl m. p., trgovec, Ivan Hutter, m. p., sodnik, Peter Strel m. p., trgovec. rodne se delajo zategadelj, da bi omamili in pridobili zase zavedne narodnjake po spodnještajerskin trgih, da bi vzeli slov. naprednjakom tudi ta edini deželnozborski mandat. Račun je fino sestavljen, ali naši tržani tudi že dobro poznajo črne bratce! Ako bi ne bilo dr. Kukovca, bi se klerikalci z Nemci že davno pobotali, kar bi imelo pred vsem to posledico, da bi bile zdatno zvišane deželnozborske do-klade. Ker vedo, da bi dr. Kukovec v tem pogledu nikakor ne glasoval z njimi, se boje in bi raje poskušali pri volitvah si osvojiti ta mandat. Vse kaže torej, da bodemo imeli v doglednem ačsu nov političen boj v deželi. Somišljeniki, pripravljajte se nanj! Predvsem zbirajte pridno za naš vojni sklad, darujte za »narodni sklad«! Nezaslužene dijete državnih poslancev. Ako se zaključi kako zasedanje državnega zbora z besedami: »Prihodnja seja se naznani pismenim potem«, potem so poslanci takorekoč na počitnicah in vlečejo vsaki dan po nezasluženem iz davčnih grošev državljanov po 20 K na dan dijete. Teh 20 K na dan, ki lahko zasigurajo enemu in drugemu brezskrbno življenje, je glavni povod za »pokristjanjenje« mnogih ali skoro vseh klerikalnih politikov na Slovenskem. Ljudje, ki so poprej kričali, da jih grize, ako vidijo farja, se vesijo danes duhovnikom na škrice, da bi vlekli kot državni poslanci po 20 K na dan. Kajti kedo izmed volilcev ima pošteno prepričanje, da si ljudje kot so Brenčič, Roškar, Verstovšek, Pi-šek ali Korošec zaslužijo po 600 K na mesec za kako delo? Kot »voditelji ljudstva« pa so »vredni« tolikega denarja. Zapravljanje davčnega denarja za dijete se je pri nas v Avstriji že tako ukoreninilo, da vlečejo včasi poslanci po mesece in mesece čisto zastonj 20 K na dan! Med tem ko mora n. pr. Sa-vinčan ali ptujski poljanec trdo delati na polju v solnčni vročini, gresta lahko Korošec in Brenčič za njegov denar v toplice. Te dijete so tudi' vzrok velikega dela politične hujskarije. Kajti Brenčiči, Ver-stovški, Korošci in Roškarji bi ne bili nikoli poslanci, ako bi se ne zanašali na 20 K dnevno! Sedaj se govori celo, da bi dobivali poslanci stalno plačo. Daj hujskačem in ljudskim sleparjem batine ne pa stalno plačo za njihovo neznačajnost in neumnost! Ljudstvo rabi svobodne, v vsakem oziru neodvisne poslance in čas bi bil, da se dijete sploh odpravijo! WisW okraj. 3z političnega sVcta. Nove volitve za štajerski deželni zbor so po glasovih, ki se slišijo od vseh strani, pred durmi. Klerikalci pišejo po svojih listih, da se ne pobotajo prej. dokler ne dovolijo Nemci delitve deželnega šolskega sveta in štajerske kmetijske družbe. Slovenski naprednjaki smo 1. 1908 in 1909 pogosto zastopali na shodih kakor tudi v državnem in deželnem zboru te temeljne zahteve spodnještaj. Slovencev. Ako smo danes v tem pogledu mirnejši, so krive pred vsem razmere na Kranjskem, ki kažejo, da znajo biti klerikalci napram rodnim bratom veliko hujši trinogi ko isti Nemci -- in tudi pri nas doma preganjajo duhovniki vse, kar ne drži z njimi. Ni dvoma, da bi skušali oškodovati slov. napred-njake, kjerkoli bi jih mogli, ako bi dobili v šolah in gospodarskih zadevah na Sp. Štajerskem prvo besedo. Zato se je navdušenje za avtonomijo pri naših ljudeh precej ohladilo. Čakati bo treba boljših časov. Klerikalci sedaj sicer tudi prav dobro vedo, da ne bi bilo tudi v ugodnih razmerah takoj mogoče doseči autonomije za spodnještajerske Slovence. Na- Dr. Korošec uradno na laž postavljen. Kakor smo zadnjič poročali, je dr. Korošec izdal letak z. iažnjivo trditvijo, da so dovolili kupci pri predprodaji hmelja napitnino v znesku K 1.50 pri kilogramu. Vsled te laži je postalo ljudstvo zopet razburjeno in se je bilo bati, da pride do velikih, dragih pravd, katere bi se bile morale za hmeljarje končati usode-polno. Tu je poseglo vmes c. kr. okrajno glavarstvo v Celju in je izdalo posebno okrožnico na vse občine v primerno razglasitev, v kateri okrožnici je označilo od dr. Korošca podpisano trditev kot neresnično. Okrajno glavarstvo bi tega koraka gotovo ne bilo storilo, ako bi ne bilo prepričano, kako veliko škodo utegne povzročiti med hmeljarji laž, pod katero je kaplan Korošec podpisal svoje ime. Sedaj hmeljarji lahko spoznajo, kako dela zanje dr. Korošec, ki se ne sramuje javno trositi laži, samo da bi ljudje verjeli, da je on kaj dosegel, in naj povzroči s temi lažmi še tako veliko nesrečo. Narodno-obrambna enketa v Celju. Spored en-kete je ta-le: Dne 2. septembra ob 11. dopoldne Miloš Stibler: Zadružništvo in narodna obramba. Ob 2. popoldne Ivan Prekoršek: Slovensko šolstvo na Sp. Štajerskem. Ob 3. A. Reisman: Narodnostnu stanje v Slov. goricah. Ob 5. Anton Hren: Zgornja Dravska dolina s posebnim ozirom na marenberšk! okraj. Ob 8. zvečer Vane Radej: Državnozborske volitve. — Dne 3. septembra ob 10. France Hra-šovec: Ljudsko štetje. — Po vsakem referatu sledi debata. — Enketa se vrši v celjskem Narodnem domu in ima vsak Slovenec pristop. Želimo, da vidimo pri tej enketi tovariše abiturijente, kakor tudi napredno slovensko inteligenco iz Celja in okolice v kolikor mogoče velikem številu! — Za spodnje-štajerska akad. ferijalna društva: »Klub naprednin slovenskih akademikov« v Celju. Klub naprednih slov. akademikov v Celju priredi v zvezi z ostalimi akad. fer. društvi v nedeljo, dne 3. septembra ti. veliko ljudsko slavnost na vrtu gostilne Petrinčič v Zidanem mostu (pri radeškem mostu). Spored: 1. Ob 2. popoldne otvoritev javne ljudske knjižnice »Kluba naprednih slov. akademikov v Celju« pri g. Juvančiču v Zidanem mostu. Z. Ljudska veselica: Godba, petje, srečolov, šaljiva pošta, turška kavarna, panorama, ples, bitka s kon-feti itd. Pri veselici sodelujejo: narodne dame iz Zidanega mosta in Radeč, na čelu gospa dr. lioma-nova, radeški »Sokol« in Celjska Narodna godba pod vodstvom kapelnika gosp. Seiferta. Začetek je ob 3. popoldne. Cisti dobiček je namenjen »Podpoi-nemu društvu za slov. visokošolce v Pragi«. Veselica se vrši ob vsakem vremenu, — Opozarjamo na to veliko slavnost vse Posavje, želimo, da se vidimo Štajerci in Kranjci v obilnem številu dne 3. septembra v Zidanem mostu. Ker je zveza z vlaki zelo ugodna, upamo iz vseh krajev na mnogobrojno udeležbo, posebno zato, ker je dobiček namenjen v blagi namen! ■Kap je zadela v četrtek zjutraj stavbarja Ladislava Rotha v Celju. Pokojnik je bil rojen Poljak, a se je kazal v Celju za Nemca. J Iz Celja. Zena gostilničarja Jezernika v Lo-krovcu se je preveč nagnila na studenec in je padla vanj. Mesto da bi takoj postavili v studenec kako lestvo, so jo hoteli ven potegniti s požarno kljuko. Pri tem je ženska padla dvakrat nazaj v studenec in si je tako razbila glavo, da so ji gledali možgani ven. Šele potem so postavili lestvo v studenec in spravili mrtvo žensko ven. Čebelarska podružnica za Celje in okolico pri-credi v nedeljo dne 3. septembra ob 3, uri popoldan, pri čebelnjaku gospoda Sameca na Ložnici pri Celju čebelarski shod s predavanjem o vzimljenju čebel. Po predavanju se vrši občni zbor podružnice. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. (Kakor čujemo, se slovenski gostilničarji pritožujejo, da čebelarska podružnica vedno sklicuje svoje sestanke in občne zbore k Samcu. Prosimo torej podružnico, da te pritožbe upošteva. Op. ur.) Vlom. V nedeljo ponoči je vlomil nekdo v kan* tlno takozvane šmal-vojašnice v Celju. Splazil se Je na dvorišče, tam prepihi križe na oknu in zlezel v kantino, kjer je spraznil predal za denar. Odnesel je okoli 600 K. — Kakor čujemo, so zaprli nekega nadomestnega rezervista, katerega sumijo, da je tatvino izvršiL Iz Celja. Povodom praznovanja rojstnega dneva cesarja Franca Jožefa I. daroval je c. in kr: major in grajščak na Frajenbergu gospod Kamilo Ramel za občinske uboge občine okolica Celje znesek 50 kron. Iz Žalca, Dr. Korošec in dr. Benkovič v »Straži« in »Slov. Gospodarju« besno napadata dr. Ka-lana, ker je bil on med tistimi, ki so 18. avgusta za hmeljarje kaj dosegli. Vse psovke in vso zmerjanje pa klerikalnemu gospodu nič ne pomaga. Ljudstvo je dobro spoznalo, da se je šlo klerikalcem pri celi zadevi samo za »Pflanz«, da so hoteli kovati iz nesreče ubogih hmeljarjev kapital zase in za svojo stranko. Zato so prišli 20. avgusta v Žalec, zato su izdali lažnjivi letak, katerega je moralo okrajno glavarstvo popraviti, zato hočejo zvaliti vso krivdo n* liberalne kupce, molče pa o tem, da so njihovi naj-odličneiši pristaši hmelj najbolj naprej prodajali kakor župnik dr. Jančič in deželni poslanec Terglav, in da so klerikalci spomladi in poleti naravnost pravili, da se mora hmelj samo zato v naprej prodati, ker svari pred tem hmeljarsko društvo. Kaj je dosegel Korošec za hmeljarje? Nič in trikrat nič. Za hmeljarje so res kaj storili in dosegli samo tisti, katere Korošec najbolj napada, duhovnik dr. Korošec pa ves čas ni drugega znal kakor zabavljati, pso-vati na »jude« in zmerjati. Klerikalci pač poznajo všelej in povsod samo sebe, ni jim pa za blagor ljudstva. Iz Žalca. »Straža« porablja bedo, v katero so zabredli hmeljarji vsled predprodaj v to, da dela reklamo za klerikalnega odvetnika dr. Benkoviča, ki »ni samo izboren jurist, ampak pozna tudi mnenje., sodnikov.« No, kljub temu, da je stiskal ta »izborm jurist« kljuke pri sodnikih in jih vpraševal za svet, pa niti ni bil v stanu napisati za »Stražo« par vrstic pojasnila o hmeljskih predprodajah, tako da ljudje iz klerikalnega časopisja o pravnem položaju sploh niso bili poučeni. Mi klerikalcem advokata Benkoviča, ki si svoje pravno naziranje dobavlja od sodnikov, od srca privoščimo. Iz Gomilske nam pišejo: V naši občini vlada hudo razburjenje zaradi malomarnosti našega klerikalnega župana Cukala. Kakor smo sedaj zvedeli, je dobil mož že meseca marca poziv ozir. letak od Hmeljarskega društva v Žalcu, da naj svari hmeljarje pred predprodajo hmelja. A. od tega svarila mi Gomilčani nismo nič slišali. Pač pa je njegov sinček Maks pokupil precejšnjo množino hmelja vnaprej. Pravijo, da bo vtaknil na stroške ubožnih hmeljarjev lepe tisočake v žep. Zadnja »Straža« in »Slov. Gosp.« bi rada vedela za unena tistih hmeljskih trgovcev, ki še dosedaj niso predkupnih pogodb razveljavili. No, Maks Cukala, »veletržec« v .Ojstrški vasi je že eden. Naj vendar dr. Korošec spomni tega odličnega svojega somišljenika na njegovo dolžnost. Potem bodemo verjeli, da je kaj dosegel za nas uboge hmeljarje. — Omeniti imamo še nekaj. Potok Trnava je suh, ker ga je bojda žov-neški gospod zaprl. Trnavljani nimajo vode za živino. Ta zadeva bi morala vendar iti našemu vestnemu županu in odborniku farovške zveze do srcu — pa nič. No, le čakajte, g. Cukala, pri občinskin volitvah obračunamo za hmelj in Trnavo. Takih - • le kmečkih prijateljev smo do grla siti Opozarjamo celjske Slovence na narodno-obrambno enketo visokošolcev, ki se vrši v soboto in nedeljo dopoldne v mali dvorani »Narodnega doma". — V nedeljo popoldne pa pohitite Celjani v Zidanmost na veselico .. k Petrinčiču! Umor. 20. avgusta je pijančevalo več rudarjev in kmečkih fafltov v Novakovi gostilni v št. Janžu pri Prožinu, Zvečer so se stepli. Pri tepežu je kmečki fant Lah svojega tovariša Pinterja večkrat z nožem v prsi sunil ter ga smrtno ranil. Pinter je še tisto noč v štorjanski tovarniški bolnišnici umrl. Laha so izročili orožniki celjskemu okrožnemu sodišču. Iz Št. Jurja ob J/& poročajo: Te dni je prevrnil učenec Kolar pri peku Bratušku, ko je šel gledat, ali je pecivo že pečeno, petrolejko. Petrolej se mu je zlil na levo nogo in fant je bil naenkrat cel v plamenu. Pomočnik in mojster sta plamen komaj zadušila. Kolar je dobil strašne opekline. Spravili su ga v celjsko bolnišnico. Iz Polzele. Tli. .se je obesil vpokojeni rudar Pavel Markovia.!. Ker! ni nobenega pravega vzroka za samomor,-se je revežu gotovo zmešalo. Iz Galicije. »Slov. Gosp.« piše, da neka »Pepka« govori čez bralno društvo in čez gališke klerikalce. Resničnega je na tej'pisari ji le toliko, da dotična »Pepka « noče imeti nobenega opravka z raznimi klerikalnimi smrkolini intnlečnozobimi fantiči okrog bralnega društva kakor se to za pošteno slovensko dekle spodobi. To je pravi in edini povod za napade v »Slov. Gosp.«, za katere se ta »Pepka« zmeni toliko kakor za lanski sneg. Oče in mati pa seveda tudi nimata nobenega vzroka, da bi »Pepko« kregala, čc se branf slabe tovaršije. Prostovoljno gasilno društvo v Latkovi vasi občina Št. Pavel priredi povodom blagoslavljala nove brizgalne dne 10. septembra veliko in obširno ljudske veselico, ter prosi bratska društva v bližini, da ne napovejo na isti dan veselic. Iz Bočne pri Gornjemgradu. Veselica, ki se je vršila pri nas'v nedeljo dne 13; avgusta ti. je kaj lepo uspela, šolska mladina obeh razredov je uprizorila dvodejanki »Snegulčica« in »Lažnjiva Danica«. O malih igralcih se zamore trditi, da so izbor-• no in sigurno rešili svoje uloge. Tudi petje različnih triglasriitr pesmi in prednašanje lahkih in težjih pesnitev se je izvršilo z vso natančnostjo. Skratka, bila je to krasna šolska prireditev in marsikdo se je izrazil, da ni pričakoval kaj takega. — V častnem številu se je vdeležilo te; veselice slavno uradništvo iz Gornjegagrada. - Iz Šmaria pri JelšaltsPra neki tuk. napredni obi-telji Je usiužbeno četfWSJ?«po$tene »dekle Nv kot po-strežnica. Pri Marijinih cdPUŽbah so večinoma pohabljena dekleta in ker j za take tudi duhovna gospoda kaj posebno ne mara, zato si je najbrže odločil naš kaplan preskrbeti boljši materijal in pripraviti tega dekleta da. vstopi v Marijino družbo, ln res pred okoli 3 tedni jo je poklical v kaplanijo in jo pričel nagovarjati k temu. Ker je pa skozinskoz pošteno napredno dekle, ki ne mara fantov in naj si bodo tudi kaplani, je sedaj odločno izjavilo, da tega ne stori, češ da ni za to in lahko tudi brez Marijine družbe pošteno živi. Ker je bila torej vsaka beseda zastonj in se mu dekle na noben način ni hotelo zavdinjati, zabičal njej je, da fantov ne sme imeti. Tej prepovedi nadutega kaplana se je dekle uprlo ter reklo v šali: »Kaj tacega mi pač ne morete prepovedati, vsak večer; imam lahko 10 fantov in Se več, če je to premalo.« Ta odgovor je pa klerikalnega petelina iz farovškega gnojišča tako razkačil, da je kot kak cestni fakin planil na dekleta, ga pričel obdelovati s pestmi in ga precej močno ranil na roki. Spoznavši kaj je storil, prosil njo je, naj o tem molči, naj ga nikar ne izda, ker se boji časopisov, njo poslal k zdravniku ter obljubil njej povrniti stroške lečenja. Da je dekle poškodovano, se je vedelo, izdati pa ni hotela; še celo svojemu gospodarju ne, kdo jo je ranil in sumilo se je napredne fante. Ničf ni tako krito, da bi ne bilo očito. Tako je bilo tudi v tem slučaju. Ker je roka precej zatekla in se je bala, da bi to imelo posledice, zaupala je celi dogodek nekaterim toVarišicam ter njim tudi izdala ime tega junaka, njim pokazala roko, da v slučajo potrebe lahko pričajo. Mi vprašamo spoštovani mariborski ordinarijat, kaj pravi k temu dogodku? Ali nam nastavlja kaplane za to, da pretepajo poštena dekleta, ki ne marajo imeti opravka z zloglasnimi Marijinimi družbami. Celi dogodek' priča, kako zelo je propadla naša duhovščina. Od Nove Štifte pri Gornjemgradu. Da, to vam je življenje v tem kotičku božjega sveta; ako se ne kregamo, pa lažemo, in kadar nam je dolg čas tei nas začnejo srbeti podplati, pa se zasučemo na plesu. Toda ne povsod; da se smemo sukati po dnevi in po noči, to srečo imata samo dve gostilni, seveda brez greha. Je pa potem v drugih tem večji greli. In ti dve gostilni sta Veršnik in pri lepi Francki, kamor prav rado pogleda Tinčetovo oko. Ker se gosp. župnik rad briga za nas spodnje in ki hoče o nas vedeti vse če ne gre drugače, pa po lažnjivih jezikih, mu mora biti gotovo znano o nočnih sestankih, ki se tam gori v njegovi bližini prirejajo. Ni še dolgo, odkar se je vršil slovesni obhod od Semovc gostilne skozi pokopališče v smeri Francknega doma, katerega voditelja in prireditelja sta bila Francka in Tinček. Župnik naj prihodnjič moli tudi za tiste, ki brez vsake potrebe napravljajo sestanke in sprevode po pokopališču mesto za tiste, ki hodijo na kor. Tudi olika Tinčkova je precej čudna. Ni še dolgo od tega, ko je brez povoda napadel nekega fanta, ki ga ima baje precej na piki. Svetovali bi mu, naj se prihodnjič obnaša napram gostom vljudneje. Ako kdo plača, hoče imeti tudi mir, ne pa da se ga nahruli. Osobito sedaj, ko si je dobil novega natakarja, ki je jednake baže kakor on. Po noči romata od Barbne gostilne, kjer ima Rafelček precej veljave, pa do lepe Francke, kjer prav radi zaplešejo poskočno polko. Resničen je pregovor, ki pravi, noč ima svojo moč. Lahko bi povedali še več, pa bomo počakali, morda se Tinček in Francka poboljšata. — Dolski. Iz Št. Pavla pri Preboldu. Sokolska slavnost, se bode vršila v nedeljo, dne 3. septembra. Delajo se velike priprave; zanimanje za slavnost je jako živahno. Pričakuje se precejšnje udeležbe tujih in bližnjih gostov, poseta nekaterih bratskih telovadnih in raznih pevskih društev, ki bodo nudila prijateljem petja veselo zabavo. Krasen vrt v starodavnem preboldskem gradu se bode spremenil v romantičen veselični prostor, na katerem se bode vršil veselični spored (telovadba, petje, koncert narodne godbe) in na katerem bo tudi preskrbljeno za potrebna okrepčila. Št. Pavel je odlična narodna-napredna trdnjava v Savinski dolini, zato je dolžnost naših somišljenikov, da pohite v nedeljo, 3. septembra v čim večjem številu v Št. Pavel. Ponesrečena tatvina. Te dni sta vdrla neznana tatova v hišo posestnika Cilenška v Mozirju. Porabila sta odsotnost domačih, ki so bili vsi na polju. Tatova sla odnesla gospodarjev kovčee na bližnje polje, da bi ga tam odpila. A meki ljudje so ju splašili, tako da sta morala svoj rop pustiti in zbežati. V kovčegu je bila hranilna knjižica za 8000 K in denarja ter vrednostnih papirjev za več ko 1000 K. Vlak je povozil blizu šentjurske postaje na prevozu čez železnico 30letno, nekoliko slaboumno kmečko žensko Frančiško Koštomaj. Dne 3. septembra t. I. vse, kar narodno čuti, na veliko sokoisko slavnost v Št. Pavlu pri Preboldu! SloVenjegraiKi oKraj. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala podružnica v Ribnici na Pohorju 6 kuponov od Tolstovrške slatine in K 10, ki jih je nabral g. blagajnik Hauptman v Vuhredu ob slavju 25 letnice tamošnje C. M. podružnice za svojo brado. Hvala! Na kupone Tolstovrške slatime pozor! Vsi za C. M. družbo! Iz Slovenjgradea. Odličnega somišljenika narodne stranke, eosp. župana I Verdnika v Otiškem vrhu je zadela buda rodbinska nes eča 18 letni sm si je v hipni blaznosti vzel sam življenje na ta način, da se je dal na železnici povoziti. Klerikalne časnikarske hijene seveda izrabljajo tudi to žalostno priliko, da prav hinavsko udarjajo po naprednem očetu. Srčna sirovost in neohkanost duhovniških dopisnikov „Straže" nima menda nikjer na svetu para. In to so — tolažniki in „prijatelji" ljudstva! Ogenj v eerkvl. V Sjelah pri Slovenjgradcu so slavili minulo nedeljo običajno »žegnanje" ali .,lepo nedeljo". Ob tej priliki so dekleta okrasila oltarje z venci in šopki. Popoldne se je vnel od sveče na nekem oltarju šopek; oerenj se je naglo razširil na venec in planil po celi cerkvi. Med obiskovalci cerkve, osobito med ženskami je nastala strašna panika, ki pa k sreči ni imela hudih posledic. Brtfifti oKraj. Iz Globokega pri Brežicah. Ko seim čital v zadnji številki mariborskega cotarja cflopis pod naslovom Blatno pri Globokem" ter videl tako nesramen napad na našega g. vodja, si nisem mogel druzega reči kot da je vraer ogrnil mašni plašč ter z repom k meši vabi. V tem članku no toliko stvarnega, da bi bilo odgovora vredno ki bi se ne napadal naš g. vodja tako pop'v..v drugih gospodarjev. Ako pa kam jjredo in se zopet vrnejo domu, naj skrbno osnažijo obleko in obutev, pa ne na dvorišču blizu hleva ali gn • n<«-a 4 O lločno se naj zabrani povsodi vstop v -t niivnnju ter na dvorišče in hleve vsem tu cem po-ebn > |ia živinskim mešetarjem in trgovcem, mes rj> m, živino-zdravniškim n.azačem. konje:.i: ir. se ozrla. Povsod je bilo tiho. samo stroji Kerubima so hrumeli, samo rudarji, zamenjani po svojih tovariših, so se vračali v svoja stanovanja, le dro/.g v goščavi je ogledoval prazno gnezdo, na topa, zletevši na \ejo, začel žvižgati, kakor hi povpraševal zamišljeno gospo, če mar ni videla tu njegove ljubice. S počasnimi koraki se je vračala proti Kerubimu. Šla je mimo oken pisarne, kjer sta bila njen soprog in njegov sin zaglobljena v knjige im papirje. >Kje je oskrbnik?« je vprašala delavca, ki je imel opraviti v veži. Hmelj. Tržna poročila. 2atec, 23. avgusta. V malo dnevih od mojega zadnjega poročila se je položaj na tukajšnjem hmeljsketn trgu temeljito izpremenil. Dejstvo, da so se držali trgovci precej mirno in niso veliko kupovali, dočim so pridelovalci hmelja živahno ponujali svoje blago, je povzročilo nazadovanje hmeljskih cen za žateški hmelj do 50 kron pri 50 kg, če ne več. Resnica je, da danes hmelj po 8 K veliko več ljudi ponuja kakor kupuje. Ker tudi poročajo iz Norimberka o močnem nazadovanju cen, nazadujejo tudi cene za vse vrste tujega (med njimi štajerskega) hmelja. H. Melzer. Norimberk, 26. avgusta. Danes je došlo na tukajšnji hmeljski trg okrog 40 bal razne vrste hmelja, kateri se je prodal za 10—15 M 50 kg nižje ko zadnji četrtek. Pri tem moramo opomniti, da je imelo blago lepo barvo in bilo dobre kakovosti. Ravnotako je hmelj letos tuai dobro posušen. Promet v tujem hmelju (ponajveč iz Hallertaua) se je vzdržal Ie na ta način, da so lastniki pri cenah precej popustili. Ta teden zaključuje precej medlo. Cene so sedaj sledeče: hallertau-ski hmelj prima 305—315, srednje blago 275—30o, slabo 230—255; virtemberški prima 350—360, srednji 300—310. Tuji in gorski hmelj prima 260—27u, srednji 245—255, slab 220—235. Cene se razumejo v M (K 1.20) za 50 kg. Schrelner. Norimberk, 2S. avg. Dovoz 200 bal, prodanih 150. Razpoloženje m cene se od zadnje sobote (26. avg.) niso spremenile, tako da ne morem poročati o kakem nadaljnjem nazadovanju in padanju cen. Schrelner. * Oficijelno poročilo o hmelfsk! letini in kupčiji, objavljeno dne 28. 8. 1911 po Zavezi hmeljarjev v Žateca. Obiranje hmelja se bliža svojemu koncu. Med tem, ko se je v soboto pri bolj slabem razpoloženju prodalo 150 bal, se je nedeljo, dne 27. tm. veo položaj predrugačil. Nemški kupci so namreč imenovani dan nakupili do 500 bal hmelja. Če se ta dan tudi cene riiso povzdignile, vendar so postale stat-neiše in se je vsa tendenca obrnila na boljše. Danes se plačuje za srednje dobro blago od 400—410, za boljše od 410—425 in za prima 425— 440 K za 50 kg. Na kmetih je prav živahna kupčija in je bilo danes pokupljenih več tisoč bal po cenah od 410— 440 K za 50 kg. Hmeljarji drže sedaj hmelj in ga nočejo prodati; govori se, da je 3-3, in morda že H letošnjega pridelka prodana. Th. Gauba, ravnatelj. Ravnatelj A. Bauer. Vpeljava preskuševalnega sajenj'a krompirja I. 1912. Kmetijska družba štajerska razglaša, da je osrednji cdbor sklenil 1. 1912. po vseh delih štajerske za preskušnjo saditi razne vrste krompirja, da se enotno dožene, katera izmed Taznih vrst je za dotični kraj najprikladnejša glede dobrote in množine. V ta namen je želeti, da se priglase iz vsake podružnice zanimanci, da se kolikor mogoče na raznovrstnih krajih poskusijo razne vrste in da se na tak način dobi pregled, katera vrsta je najbolj priporočljiva za posamezne kraje. Gospodarji In' kmetovalci, ki hočejo v tem slučaju sodelovati, naj se priglasijo pri svojem' podružničnem načelstvu, katero naj vsaj do 15. oktobra ti. naznani njih naslove osrednjemu odboru s poročilom 6 njih krajevnih razmerah, da se more določiti, kako razdeliti posamezne poskusne vrste. BtležKe. XXVI. redna velika skupščina Družbe sv. Cirila ln Metoda se vrši v nedeljo 10. septembra 1911 ob 11. uri dop. v Tržiču na Gorenjskem (v salonu gostilne pri „Bastlju"). Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom 6'42. Obed bo pripravljen v različnih gostilnah. Kdor more, naj se udeleži tega pomembnega narodno-obrambnega zborovanja, da bo tudi Sp. Štajer častno zastopan. Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 922. ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. 176 Svoji k svojim! Svoji k svojim! LISTEK Kerubim! Pripovedka iz življenja rudarjev. Češki spisal I. L. Hrdina. Poslovenil Podravskl. (Dalje.) Sobota. Kako so se je vsi veselili že ves teden I Ko so se uvrstili k plačilu, stopi oskrbnik pred nje. »Jutri dospe lodbina lastnika Kerulnna, ki bo tukaj prebivala, dokler ji bo ugajalo v tukajšnjem kraju. Imam torej do vas eno prošnjo: pridite jutri prazniško opravljeni v Kerubim, da greste z menoj k Turšanom gospodi naproti.« »Pridemo. Jedomeliški rudarji pa nam posodijo svojo godbo.« »Tem bolje. Tudi za juteršnjo nedeljo dobite plačilo. Se strinjate?« Ko bi bil oskrbnik zahteval, naj najuteršnji dan razpihajo po okolici vstajo, bili bi tudi to izvršili. Pred Potužnikovo krčmo so se stopili rudarji v vrsto. Kerubimci naprej, a rudarski godci pred njimi. Gospod oskrbnik je vodil vse. Bilo je ob desetih, ko se je sprevod zganil. Godci so zagodli veselo poskočnico, vse je šlo gledat rudarje. In dasiravno je sneg škripal pod nogami, se nihče za to ni zmenil. Jedomeliški godci so znali svirati. Tudi stara Lidka je bila tukaj. Ali še ne poznate Lidke iz Čanovic? Ko je bila mlada, je bila bogata — sedaj na starost pa je beračica in blazna. »Pojdi domu, Lidka!« so klicali rudarji. »Bosa si, še zmrzneš!« »Ne pojdem.« In cepetala je za ostalimi v Tur-šane. »Torej pa pojdi tamkaj-le.« In porinili so revico raz ceste v rov, da je padla ter butila z glavo ob topolovo deblo. Bolestno ja zakričala, toda godci so zaigrali poskočnico, da nihče ni imel časa ozirati se po Lidiki. Čez eno uro se je sprevod vračal. Šli so v istem redu kot poprej, za njimi je šla dragocena kočija, v kateri je razun gospoda oskrbnika sedel postaran gospod in postarana gospa t,er mlad moški. Ko so prišli na mesto, kjer je čepela Lidka, je ta skočila po koncu, se pogrozila in klicala: »Le veseli bodite, tudi Kerubima čaka — grob.« »Kaj pravi ta starka?« je vprašala gospa, sklo-nivši se v kočiji proti oskrbniku. »Norica«. V. Tiha krajina se je otresla belega plašča ter oblekla zelenega, preklanega s prižastimi cvetkami, škrjanci so se vrnili z juga, poiskali si novo zavetje v svežem, zelenkastem žitu in se dvignili proti oblakom z vročo molitvijo, naj bi nebo čuvalo gnezdo njihovih mladičev pred poškodbo in sovražniki. Drevesa so se pokrila s cvetjem, da so pokazala malim, popevajočim prišlecem, kako so izgledala, ko je dospel sreš in sneg. In gozd je znovič pripovedoval v zaupnem šumu. Na Kerubimu je nastalo novo življenje. Ne le pod zemljo, kjer so sedaj zopet delali po dnevu in po noči, marveč tudi v stanovanju, kjer je bivala gospoda. Gospod Simon je imel okna neprestano zagrnena in če jih je odgrnil, nisi videl v sobanaii in pisarni nič drugega, nego same časopise in knjige; na steni je visela podoba mlade gospe, nemat<* nekdanja ljubezen in dva samokresa. Toda naj kdo pogl?da tjekaj sedaj! V oknih se nanajajo sanic; krasne, redke cvetlice, v eni je kletka s kanarčkom, v drugi kletka s papigo, ki kriči na slehrnega. Po- »Ravnokar je bil tukaj, milostljiva gospa — ne. mara bo v rovu.« »Naj pride k meni!« * Oskrbnik Kerubima je stopil v sobo svoje za-povednice. »Takoj bom gotova, Vojteh; vsedi se, prosim.«. Ne čudite se temu ogovoru. Nemara ste privajeni slišati, da ga je gospa pred rudarji imenovala »gospoda oskrbnika«, pred rodbino pa se je ogibala ogovora, časih ga je poklicala s krstnim imenom, toda kadar sta bila sama, kar se je pripetilo le po-redkoma, ni mu dejala nikdar drugače nego »Vojteh.«' »Odložim samo te kletke — človek tu ne čuje svoje besede... Tebe odnesem v paviljon*, je dejala, vzemši v roke kletko s papigo, »ondi lahko kričiš. Tukaj pa zaprem okna.« (Dalje sledi.) Doma 92 40-26 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito. ki hoče odstraniti solnčne pege in zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, se amiva samo z Steckenpferd - Illijnomlečnlm milom (znamka Steckenpferd) od Rergmanna & Co., Dečin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnab, drogerijah in parfimerijah. LISTNICA UPRAVNISTVA. A. P., Crešnjevec: List' od K. je prišel, nazaj z opombo »se ne sprejme«. Kdo je list vrnil, ne vemo. Današnjo številko mu zopet pošljemo, in če pride list zopet nazaj, bomo Vam poslalo pasko, da bote. primerjali pisavo! LISTNICA UREDNIŠTVA. G. K. v Kapelah: Če priobčimo Vaš dopis, škodujemo s tem dotičnemu gospodu več ko koristimo. Poročajte nam še kaj! — Gg. dopisnikom v Tolstem vrhu, Šmarju pri Sevnici, Galiciji, Svetinjah, Pernovem, Ljubljani, Sv. Križu na M. p., Braslovčah, Sv. Bolfanku: Zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič. Vsem hvalo in prisrčen pozdrav! Dobro računale ! in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu »pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „ pravega -.Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. 193 13.5 Mala oznanila. Vsa i. a mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 4 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. - Krotkega lesjaka proda čevljar Adolf Bursik v Celju. po nizki ceni ll l Kdor se hoče bolečin * pljučih, vratu in goltancu, Ce so Se tako trdovratne ali pa astme, Ce je še tako ■stara in se zdi neozdravljiva, rešiti enkrat za vselej, naj se obrne na A. Wolffsky, Berolin N., Weissen-burgerstr. 79. Tisoče zahvalnih pisem. Brošura zastoni. 10 8-1 Prodajo se rabljene hmeljevke, močne, poceni, tudi za uove nasade. Forsthof pri Celju. 13 l Mizarski pomočnik se sprejme takoj pri Franc Šuhlencu, Kirchbach (Oststeiermark). 12 se sprejmejo na stane vanje in hrano pod najugodnejšimi pogoji v Celju, Dolgopolje štev. I (dvorišče). DIJAKI I ranrfl kovaške, kolarske, jermenarske U I ^C lakirarske sprejme Franc Pepgler, tovarna za izdelovanje vozov v Mariboru, Miihlgasse 44. 9 3-2 Stavbeni prostor na lepi solnčni legi, 8 minut od mesta Celja oddaljen, se proda po zelo nizki ceni. — Vpraša se v gostilni „Skalna klet" pri Celju. "ar CELJE Odnid qM restavracija I. vrste. Priporoča se najemniki IVAN KAPUS Sprejmejo se učenke za pouk v kuhanju Svarilo! Tvrdka A. Tomec, razpošiljevalnica sukna v Humpolcu mi je svojo urejeno veletrgovino pravo-močno prepustila. Vsakdo se naj torej naravnost obrne na tvrdko sedaj Josef Mysik, Humpolec in naj zahteva, da se mu dopošlje zbirka vzorcev najnovejših ženskih in moških suken na ogled. Da se velika zaloga hitreje odproda, so zelo znižane cene. Velika množina suknenih ostankov za moške, deške in ženske obleke. Vzorci na zahtevo poštno - obratno franko. Solidni zastopniki in agenti se naj javijo. 476 3-1 Eden belo-črno-šekasti lovski pes s kratkim repom in usnjatim zavratnikom se je zatekel v frg Braslovče. Lastnik psa naj se v teku 14 dni oglasi pri županstvu v Braslovčah. 481 1 Sprejme se 478 2-1 Trgovski pomočnik v trgovini z mešanim blagom Peter Mnjec, Desinič (Hrvatsko). r— Vpisovanje v (JlasbeilO Šolo S 480 1 I« Glasbene Matice y Celju se začne 1. septembra 1911, ob 10. uri dopoldne. ^ poukom se prične takoj. Oddaja stavbe. Odda se po minuendo - licitaciji stavba novega enonadstropnega šolskega poslopja v Lokah, pošta Sv. Jurij ob Taboru, obstoječega iz dveh učnih sob, konferenčne sobe obenem sobe za učila in šolsko pisarno, šolarske kuhinje, stanovanja za nadučitelja, ene sobe za učitelja. Licitacija se vrši v pondeljek, dne 11. septembra 1911, ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju pri Št. Jurju ob Taboru. Stavba se odda le enemu glavnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 37.524 K 85 v. Stavbeni operat, obsegajoč načrte, stavbno dovoljenje, proračun in stavbene pogoje, vpogleda se lahko v šoli pri Sv. Juriju ob Taboru pri šolskem vodju ali pa pri okrajnem šolskem svetu (uradno poslopje c. kr. okrajnega glavarstva v Celju). Vsak licitant mora, predno se dražbe udeleži, položiti vadij 3.752 K 48 v. •Krajni šolski svet Sv. Jurij ob Taboru, dne 27 avgusta 1911 472 2-1 Načelnik: Kari Kumer. dioo narodno k II ?rVa jažnoštajersHa HanmoscšKa nnosdHo podjetje V stavbena in umetna kamnoseška obrt & strojnim i:; obratom. ::: izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. U. raziiinih kamenov ln J" cementa, ::s Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjer, obhajilnih miz, prižnic, kropiluih ln krstnih ::: kamnov Itd. Brušenje, polirmfe m stradanje kamena s stroji. industrijska dražba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč »s (rakev). ::s dustrijska družba Celje'. 53 12-10 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ail ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih pio$6 iz različnih najbolj idočlh marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ::: lavanje napisov v iste. ;.; 471 a 3—rl E 143/11, 144/11, 32. Dražbeni oklic. Po. zahtevanju dr. Frana Mayer kot upravitelja konkurzne mase in »Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju" bo dne 23. oktobra*19ll licu mesta dražba sledečih zemljišč po sledečem in naslednje dni, izvzemši petka in sobote, na verstvenem redu: A. Vsako zemljišče zase t sledečem redu: 1. vi. št. 25 k. o. Topolšica Drnžmirje t 2. » ti 88 rt rt 3. n n 208 rt rt 4. n n 178 n rt 5. » n 179 n rt 6. n 1 n- 200 n rt 7. n n 201 b rt 8. ti n 202 n rt 9. n rt 208 rt rt 10. n M 204 ti rt 11. n ti 18 rt rt 12. n 11 50 n rt 13. b n 181 ti rt 14. n n 182 »• II 15. b n 183 ti n 16. b n 184 » n 17. b n 185 » n 18. rt ti 186 H rt 19. n rt 187 n n 20. rt n 188 n M 21. » n 189 n n 22. i n 30 H rt 23. » n 399 n rt 24. rt » 45 n rt 25. rt n 77 rt rt 26. n B 54 « rt 27. n b 612 rt rt 28. » rt 28 n rt 29, H » 613 n rt 30. n b 1 B n 31. ». B 47 rt rt 82. rt ti 58 » rt 33. rt b 102 n » 34. ti n 18 ti rt 35. n rt 20 n n 36. rt H 59 b rt 37. ti rt 155 b « 38. nt rt 342 H rt 39. « n 365 rt rt 40. » » 277 rt n 41. rt » 287 rt rt 42. » r 343 rt « 43. ti n 400 rt « 44. n n 150 M rt 45. » n 349 rt ti Skorno-Šoštanj Raune Šoštanj Skorno-Šoštanj » Šoštanj b n n n » rt B. T skupinah, ki tvorijo posamezne skupne gospodarske jednote, in sicer: 1. Skupina A., obstoječa iz zemljišč vi. št. 1 47 in 68 k. o. Skorno-Šoštanj. 2. Skupina B, obstoječa iz zemljišč vi. št. 102 in 18 k. o. Šoštanj. 3. Skupina C, obstoječa iz zemljišč vi. 9t. 20 in 59 k o. Šoštanj. » 4. Skupina D, obstoječa iz zemljišč vi. št. 155' 342, 365, 277, 287, 343, 400, 150, 349 k. o. Šoštanj' 5. Sknpina E, obstoječa iz zemljišč vi. š. 50 181, 182, 183, 184, 185, 186, 187, 188 in 189 k. o. Raune. C. Tsa ta zemljišča naenkrat kot celota. K dražbi namenjena znmljišča so cenjena sledeče: 1. Vi. št. 25 k. o. Topolšica 2 641 K 66 h 2. rt « 54 M Šoštanj 2.898 rt 85 >1 3. rt rt 88 » rt Drnžmirje 6 010 rt 59 n 4. n n 178 rt » 4.055 rt — w 5. « rt 179 » rt M 1.907 n — n 6. rt b 200 n rt n 4.452 n 80 n 7. n n 201 r rt » 644 — 8. rt n 202 rt rt rt 1.428 n 40 » 9. rt rt 203 rt rt n 847 n 95 n 10. rt rt 204 n rt Skorno-Šoštanj 1.044 80 n 11. i' rt 1 it rt 44 n 27 12' rt w 47 « rt « 2.269 n 48 n rodna moč tukaj 1.500 n — rt 13. rt « 58 » rt Skorno-Šoštanj 909 M — rt vodna moč tukaj 1.500 v — 14. n » 18 rt rt Skorno-Šoštanj 14.562 n 25 rt priti k line 80 — rt 15. n » 50 rt rt Raune 28.017 M 30 ii 16. rt 155 n rt Šoštanj 77.748 M 80 rt rožna pravica 400 rt — rt stavbna pravica 500 n — rt najemninska pravica 3.000 — 17. n H 342 rt rt Šoštanj 194 r. 40 ii 18. rt 365 rt rt « 20.223 M — i* pritikline 30 ji — rt najemninska pravica 600 — ii 19, rt 30 rt rt Šoštanj 3 296 ii — ii 20. n n 277 n rt 4.127 M — rt vi. št. 287 k. 0. Šoštanj 131 E 20 h »i rt 343 659 rt 40 rt n rt 400 »i » « 216 rt — rt n rt 399 n H n 294 rt 99 rt n rt 28 i. n 8.805 rt — rt » rt 102 »» n „ polovica 12.580 rt 37 H polovica prltlkllne 228 rt — rt « rt 18 » Šoštanj 1.337 rt 09 rt n rt 20 n n « 1.967 rt 80 rt « rt 45 « t. 693 rt 43 rt stvarne pravic« 100 n — rt 77 n »n Šoštanj 2.482 56 rt rt BO rt ti n 3.786 rt 20 rt M rt 349 « « rt 2.289 19 06 rt rt k 59 « « » 1.873 n 51 rt 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. Varščina ali vadij in najmanjši ponndek znašata kakor sledi; i 264 K 17 h 1.761 K 11 h 2 561 n 74 n 3.744 rt 90 „ 3 39 n 33 262 rt 16 „ 4 405 « 50 n 2.703 rt 34 „ 5 190 rt 70 B 1.271 rt 34 „ 6 445 « 38 » 2.968 rt 54 „ 7 64 » 40 rt 429 rt 34 „ 8 142 rt 84 rt 952 rt 27 „ 9 84 n 80 rt 565 rt 30 „ 10 104 rt 48 rt 698 rt 54 „ 11 1.464 rt 23 rt 9.761 rt 50 „ 12 79 « 90 rt 532 rt 64 „ 13 131 rt 36 rt 875 rt 74 „ 14 1.304 « 77 rt 8.698 rt 44 „ 15 144 rt 96 rt 966 rt 40 „ 16 17 177 188 n rt 06 50 rt rt 1.180 1.218 rt rt 40 „ rt 18 435 n 95 rt 2.906 rt 30 „ 19 « 68 rt 177 rt 84 „ 20 60 rt 72 rt 404 rt 80 „ 21 4 » 59 rt 30 rt 56 „ 22 329 rt 60 B 2.197 rt 34 „ H 23 * 24** y 29 ^ 69 rt 50 rt 196 rt 66 „ « 34 rt <462 rt 29 B 25 248 rt 26 rt 1.655 rt 04 „ 26 2$8 rt 57 rt 1.923 rt 77 „ 27 1 n 32 rt 8 rt 80 „ 28 871 »i 50 B 5.810 rt rt 29 18 rt — rt 120 91 ~ rt 30 J4 rt 43 rt 29 99 52 „ 31 376 n 95 rt 2.512 rt 99 „ 32 240 « 90 rt 1.606 rt rt 33 1.280 m 84 rt 8.538 rt 92 „ 34 133 n 71 rt 891 rt 40 „ 35 1?6 » 78 B 1.311 rt 87 „ 36 187 » 36 » 1.241 rt 01 * 37 .7.634 « 88 » 60.899 99 20 „ 38 19 « 44 » 129 rt 60 „ 39 2.025 n 30 n ' 13.502 rt rt 40 412 rt 70 2.571 rt 34 „ 41 1 13 rt 12 rt 87 ii 47 „ 42 65 n 94 rt 440 rt 10 „ 43 ■l 21 rt 60 rt 144 rt rt 44 378 rt 62 rt 2.524 rt 14 „ 45 228 M 91 B 1.526 rt 04 „ k št. 1 exB ;; 622 rt 28 B 4148 rt 51 B „ D 2 1.414 rt 55 B 9.430 rt 32 ,. ii „ C 3 384 rt 14 rt 2.560 "rt 88 „ f> „ D4 10.940 rt 51 rt 72.757 w 23 „ « „ C 5 2.801 rt 73 « 18.678 20 „ 21.752 K 86 h 145.019 K 01 h Dražba skupin zgoraj pod B in C zaznamovanih bode pri spodaj označeni sodniji izba št. 9 dne 13. nofjp||bra 1911 eventualno sledeče dneve. Začetek dražbe je vsakokrat ob 9. uri pred-poldne in se bodo zemljišča zaporedoma dražbala. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo ne premičain (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi Št. 5 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obrokn pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljaviti glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali brtmena ali jih zadobe v tenu dražbenega postopanja, tedaj samo z nabifkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. C. kr- okrajna sodnija v Šoštanju, odd. II., dne 9. avgusta 1911. Loterijske številke. Trst, 26. avgusta 1911: 73, 89, 15, 66, 23. L'««5, „ „ „ 34, 46, 58, 84, 23. ! Ženitna ponudba f Uradnik y sodnijski službi, 30 let star, t lepem kraju na Spodnjem Štajerskem, se želi seznati v svrho ženitve s pridno in izobraženo gospico ali vdovo v starosti okoli 20 — 28 let. Želi se nekaj premoženja. Pisma z natančnimi podatki in sliko, koja se na zahtevo svoj čas vme, se naj pošlje pod šifro „Srečna bodočnost 1911" na upravništvo „Narodnega Lista" v Celju. w Samo resne ponudbe se sprejmejo. — Tajnost ^ zajamčena. 473 1 VeliHo posesNo v Gradišču (Schlossberg) pri Lučanah se bode razkosalo. Na posestvu je 15 pristav (majarij); prodajale se bodo te pristave posamezno s kosom sadnega vrta, travnika, gozda in njiv po želji kupca. Cena za vsako pristavo znaša od 3.600 K naprej. Več ptove-g. Edmund Buberl, Lučane (Leutschach), železnična postaja Ernovž (Ehrenhausen). „Za 10 vinarjev liter" sasa jabolčnima skoraj jednakega pristnemu vinu, se pripravi samo iz najnovejše iznajdbe ,JABLUS". Iz „Jablusa" pripravljena pijača izdigne (vre) kakor naravni mošt ter je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jablus" z navodilom 5 kron 80 v. po poštnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se iščejo. 45,5 Glavno zastopstvu: „lablus", Podplat, Šitaj. ! flaprodaj! 2 novi kočiji, lahki za 1 konja, 2 bolj težki za 2 konja, potem mali vozovi (Ein-spanner) in 2 široka halbpraterja. Proda se tudi ali na več let v najem da lepo posestvo z 3 obrtmi, velika vodna moč, lepo stanovanje z več sobami in kletmi, veliko gospodarsko poslopje, travniki, njive, čez 10 tisoč hmelja, blizu kolodvora in farne cerkve. Več se izve pri G. Saveršnik pri Sv. Petru t Sav. dolini. 47« 4-1 296 12 12 Vse vrste poljedelskih strojev (mlatilnire, slamoreznice, vodovodi, kamnodrobilci, kotli, vitli) in vse druge priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo,i se v gotovo postavijo in dajo vsakomur na po-skušnjo od tvrdke K. & R. Ježek, Moravsko. Pismena naročila, zastopstvo in zaloga v Celju r Sarlali Jernej, Gaberje 124. Plačilo tudi na obroke. \ ' ' ■ .'• • ~J- '' -'■ ■ . - » S Učenec ^boljših staršev, marljiv, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom in železnino. Ponudbe na: Josip Brinšek, trgovec Trnovo na Kranjskem. 477 2-1 Hllnllr kemična ■ lltflK pralnica v Šoštanju, Štajersko urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Zbirališče za Celje in okolico Josip Hočevar, 465 Cene primerno nizke. 4-2 Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. =88= =888g ruda se lepa zidana hiša z vrtom, 10 minut od postaje Št . Jur ob Juž. žel. oddaljena. Primerna za vsako trgovino ali za penzijonista. Teč se izve pri županstvu šentjurske okolice. 466 2-2 . , Zaradi ustavitve plačil večih velikih tovarn (Beri) dobil nalog razprodati veliko zalogo čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Zato prodam vsa-komur 2 para moških in 2 para ženskih šolnjev '(usnje rjavo, ali črno), galoširane, s požrebljenimi podplati, jako elegantne, najnovejša fatjona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo K 8'50. Pošilja po povzetju 471 i "S. Urbach, razpošiijalnica čevl ev, Krakov 266. Zamena dovoljena. Tudi denar nazaj. Redita prilika! Tovarna, katero je uničil požar, prepustila mi je vso zalogo rešenega blaga, t. j. več tisoč krasnih, težkih flanelastih odej z vsemi najnovejšimi in krasnimi vzorci, ki imajo neznatne, komaj vidljive madeže. Te odeje so za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in ljudi, prav gorke, mehke in močne, 199 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam po povzetju 3 komade krasnih, težkih flanelastih odej za 9 K v raznih modernih barvah in vzorcih, 4 odeje za hišno gospodarstvo za 10 K. Vsakdo, ki naroči to blago, je zadovoljen. 469 2-2 Oton Bekera. c. kr. finančni naristr y p. IVacllOd, Češko. Tvomiška zaloga št. 2—8. Ivan Berna Celje, Gosposka uli ca 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske io lovske čevlje. Izdeluje se po meii v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-26 Trgovski pomočnik ali prodajalka se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom Jos. Berlinger, Sv. Martin blizu Vurberga. 458 3-2 Iščem izvežbanega in vestnega Katic Ivan y Rigoncah, pošta Dobova. 45i 4-3 T^TUTO TUTU.Tu.TOiTU, © r, ^ , . © © Zmaga moderne tehnike! © © ^ Originalni švedski motorji z vporabo 1 surovega olja B a 1 d e r (stoječ) R o b u r (ležeč) 418 10-5 t, • i; ' . . najpopolnejša in najboljša konštrukcija, novo patentirana na celem svetu. — Edini dvotaktni motor z vporabo surovega olja, ki dela brez dima in smrada. Brez vžiganja, brez ventila, malo število tur! Najpripror stejše v porabi, ga lahko oskrbuje vsak podavač poleg drugega dela. Glavna os teče v olju, torej se tudi ne obrabi. Stroški 1 do 2 vin. na uro in konjsko moč. Nobene nevarnosti ognja, nobene finančne kontrole. Pripravna za kmetijstvo, mline, za proizvajanje električne luči ter za vsako vrsto obrata do 500 HP. © © Zahtevajte opis in katalog štev. 9. gratis. Obisk inženirja in proračuni ter vsake vrste pojasnila zastonj brez obveze. .i Edina prodaja pri: e 2 Szabo in Wittmann, © © specijalna trgovina za motorje z vporabo bencina in surovega olja. Gradec, Annenstrasse 30.. pristen edino le s to sliko. 366 12-8 za moške in volneno za ženske obleke nove mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za jesensko setev potrebno neobhodno. Dalje amonijakove, kalijeve, solltarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 16 14-33 Bureaus Praga, Prikopi 17. Nenavadno se puši po Slovenskem samo Ottoman papir. 244 52-18 Lekarnarja A. Thierry-ja balzam edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. Oblastno varovan. 1&M3 echtHF Balsaffl m ter Ju iLTMvrjinPrtarada Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko rreganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, h ipavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specijalne steklenice 5 K SO vin. Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifonjsko mazilo je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, uljesih. vnetih prstih itd., odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. — Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah itd., 2 dozi staneta K 3'60. Naroči se: Lekarna k angelju varihu, Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcu. 219 40-21 Dobi se v večjih lekarnah. Na debelo v medicinalnih drogerijah. Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. Lastni dom Pisarna je v Celju, Rotovike ulice it. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ® © © dopoldne. © © s 25 51-35 sprejema PT* hranilne vloge od vsakega, je član zadruge in jih obrestuje po registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju pet od sto (5%) Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Zuezna tiskarna u Celju Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — ======== Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ===== Južnoštajerska hranilnica u Celju . u narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od s dn 12. nre donoldne in iih obrestuje L n 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po m- 41/8% ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole II.IOO K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. = Slovenci, vlagajte v HI7t1ftthfaf<;kft hrattllfflM svoj cerkvenim ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne jn&iiv?iciji»;itv uiuimuitv a|j varovance in zahtevajte pri sodiscih, fos,,^*-:*..*!/* fi^atiUtifrn da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v jUiilO>iajw>^W B»OMHillw« 204 —22 Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celja. Odgovorni urednik Vekoslav Spindler. Tisk Zvezne tiskarne v Celin.