Posamezna številka 6 din SLOVENSKI Uredništvo m uprava: Ljubljana. Knafljeva ul. 5. telet. 55-22 do 55-26. za oglasni odd. 33-96, za ljubljanske naročnike 24-63, za zunanje naročnike 38-32. — Poštni preda! 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-90321-0. LETO L ŠTEV. 8 Ljubljana, ponedeljek 25. februarja 1952 Atlantska konferenca v Lizboni SPORAZUM 0 POVEČANJU VOJAŠKIH PRORAČUNOV .1 meriška finančna ročilo Vel. Britaniji, v borbeni pripravi j Lizbona, 24. febr. (Reuter). Na včerajšnji večerili seji Svela Atlantskega pakta v Lizboni je bil dosežen sporazum o povečanju vojaških proračunov držav članic za skupno 1 milijardo 193 milijonov dolarjev za triletno dobo, ki se bo končala leta 1934. Ta vsota je kompromisna. ker je izvršni odbor začasnega sveta v svojem po ročilu grajal obrambne napori nekaterih držav članic in pri poročil splošno zvišanje vojaških proračunov za 2 milijard •359 milijonov dolarjev. Vsota bo razdeljena takole: 2S7 milijonov dolarjev za 1951/52. leto 454 milijonov dolarjev za 1. 1952/33 in 432 milijonov dolarjev za leto 19-53 54. Poročajo, da so te splošni ocene dokončne za leto 1952. za časne za leto 1953, za 1954 pa so samo podlaga za planiranje- fZgfofi .... , ÜH '''/z ■ WM \ pomoč Franciji za opremo 12 divizij — Pripona j poveča izvoz prenut pa v Evropo — 30 divizij enosti in 20 rezervnih divizij da bodo ZDA dale Franciji 175 mi lijonov dolarjev ter ji s tem orno-gočile.da opremi te divizije. Izvršni odbor začasnega sveta je poleg tega priporočil, da Velika Britanija poveča svoj izvoz premoga v Evropo, poudarjajoč, da bi »nezadostne zaloge premoga lahko pomenile najresnejšo nevarnost za razvoj industrije«. Odbor je tud priporočil neposredno zvišanje imeriških nabav vojaške opreme v Evropi, da bi se odvrnilo kritično pomanjkanje dolarjev v mnogih evropskih državah. Pričakujejo, da se bo zasedanje sveta Atlantskega pakta končalo v ponedeljek, ko bodo na zadnji seji odločili o datumu in kraju prihodnjega zasedanja ter dokončno izde-!ali besedilo sporočila o tem zasedanju sveta. Attlee kritizira Churchilla in njegovo politiko lio LR Kitajske London, 24. febr. (Tanjug). Vodja laburistične opozicije Clement Attlee je grajal »vplivne elemente v ZDA, ki podpirajo »korumpirane in reakcionarne Cangkajškove sile«. Hkrati je Attlee grajal tudi predsednika vlade Churchilla, ker je pri govoru v ameriškem kongresu dovolil, da so Američani dobili vtis. kakor da bi se politika sedanje konservativne vlade glede Kitajske razlikovala od politike bivše laburistične vlade. Središče Lizbone Svet je prav tako dokončno sprejel načrt za delo v letu 1932, ki določa, da bo letos 30 divizij v borbeni pripravljenosti. Polog tega bo sestavljenih 20 rezervnih divizij, ustanovljene pa bodo tudi letalske enote, ki bodo imele skupno okrog 4000 letal. D-anes je bil dosežen tudi sporazum o ameriški finančni pomoči Franciji za oborožitev 12 divizij in 27 letalskih eskadril. Zvedelo se je. Železniška konferenca v Rimu Rim, 23. febr. (Tanjug). V Rimu se je končala mednarodna konferenca za direktni železniški promet, ki so se je udeležili zastopniki Italije, STO in Jugoslavije. Na konferenci so govorili o zvišanju tarif za avstrijsko blago, ki gre skozi Trst, Jugoslavijo in Italijo. — Soglasno so sprejeli sklep, da se tarife ne bodo zvišale do 1. julija, t. j. do dneva, ko nameravajo avstrijske železnice zvišati tarife na svojih progah. Nad 11 milijard lir za zaostale južne kraje Rim, 24. febr. (Tanjug). Italijanski državni fond za razvoj zaostalih južnih krajev, tako imenovana »blagajna za jug«, je sklenil odobritev 11.5 milijard lir za bonifikacijo zemljišč v pokrajinah Puglie in Abruzzi. Za planinske kraje je bil odobren znesek 2 milijardi lir, za zgraditev novih cest pa 3 milijarde lir. V dveh letih obstoja je »blagajna za jug« odobrila in porabila 100 milijard lir za dvig zaostalih krajev. Pred tem je Attlee dejal, da je sovjetski imperializem resna nevarnost za mir in da je ta nevarnost v Evropi in na Srednjem vzhodu- Največja nevarnost po njegovem mnenju pa je vendarle na Daljnem vzhodu. Bilo bi blazno, je dejal Attlee, če bi zahodne sile dovolile, da bi se vsestransko angažirale pri vojni v Aziji. Dalje je poudaril, da so laburisti pravilno ravnali, ko «i priznali vlado LR Kitajske in da n< bi smeli dovoliti, da bi se kontinentalna Kitajska popolnoma izgu bila za sovjetsko železno zaveso Attlee sodi, da so stiki med T.R Kitajsko in ostalim svetom potrebni «a svetovni mir- Govoreč o predloženih vladnih gospodarskih ukrepih je Attlee dejal. da so nekateri izmed njih nepotrebni in škodljivi, zlasti ukrepi o socialni in zdravstveni službi ter šolstvu. Zarota indijskih fevdalcev zatrta New Delhi. 24. febr. (Tanjug). Osrednja indijska vlada je sporočila danes, da je bil poskus desničarske zarote proti viadi v državi Sauraštra pravočasno odkrit in zatrt. V sporočilu, ki je bilo objavljeno po dvodnevni konferenci med predsednikom vlade te države in funkcionarji ministrstva za notranje zadeve, je rečeno, da so med aretiranimi bivši maharadže te države, štirje indijski princi in več veleposestnikov ter indijskih fevdalcev. Zarotniki so v zadnjih šestih mesecih, posebno med parlamentarnimi volitvami, sestavili posebne razbojniške tolpe, ki so zakrivile skupno 50 političnih umorov V angloameriški coni STO je 2SIL229 prebivalcev Trst, 24. febr. (Tanjug). Po podatkih urada za popis prebivalstva anglo-ame-riške cone je bilo v tej coni 4. novembra lani 2S6.229 prebivalcev. Od tega odpade na tržaško občino približno 272.059 prebivalcev. V' primeri s popisom leta 1835 se je število prebivalcev te cone zvišalo za 23 tisoč. Kaj je s Kr o haska Dunaj 23. febr (UP) Uradno sporo-čilo, ki ga je danes objavil radio Praga, resno kaže na to, da je bil šef generalnega štaba češkoslovaške vojske general Jaroslav Prohaska zapuščen in izključen iz Komunistične partije. — Dnevu-, zapoved ob 34. obletnici Rdeče armade, ki jo ie objavil radio, je podpisal minister za obrambo Aleksej Ce-pička, čeprav sta prej vse podobne ukaze podpisovala minister za obrambo in šef štaba. Tukajšnji opazovalci sodijo, ča dejstvo, da je bilo Prohaskovo ime izpuščeno, potrjuje svoječasne vesti, da je bil izključen iz partije in prijet z obtožbo, da je sodeloval pri poskusu strmoglavljenja režima. Tukajšnji opazovalci omenjajo, da sta dva prednika Prohaske izginila na istj način. Armadnega generala Boceka so leta 1948 nenadoma zamenjali, na njegovo mesto pa je prišel general Simon Drgač, za njim pa Prohaska maja 1950. ne da bi bilo o tem izdano kako sporočilo. Ne ve se, kdo bi utegnil na-domestiti Prohasko, ki je bil po stopnji drugi general v državi. Premalo »samokritičnosti« Berlin, 24. febr. (Reuter). Predsednik sociaiistične stranke Nemčije na Saškem Ernest Lohagen je bil razrešen dolžnosti in izključen iz centralnega komiteja enotne socialistične stranke Nemčije, z obtožbo, da se ni držal navodil centralnega komiteja o kritiki in samokritiki v Partiji. Glede na položaj v partiji je centralni komite danes sklenil začeti »kampanjo samokritike«, da bi se zboljšalo delo vodilnih članut partije. Kitajska preklicala svojo obljubo o dobavi žita Indiji j New Delhi. 24. febr. (Tanjug) i Kakor se je danes zvedelo v Nev j Delhiju, je vlada LR Kitajske spo-i ročila indijskemu zastopniku v Pe-I kingu svoje obžalovanje, ker ne I more dobaviti Indiji pol milijona Prost uvoz kavčuka v ZDA Washington, 23. febr. (AFP), Ame-! riška vlada je sporočila, da je znova dovoljen prost uvoz kavčuka v ZDA. I Vlada je uvedla monopol na uvoz kav-} čuka 29. decembra 1950 Uprava za j uvoz kavčuka je sporočila, da imajo I sedaj v ZDA zadostne zaloge, kar i omogoča, da so znova uvedli običajne ' metode trgovanja. Vsekakor pa bo I j vlada še nadalje nadzorovala potrošnjo I naravnega kavčuka in zahtevala, da bodo potrošniki imeli vsaj zalogo za 2 meseca Privatni trgovci in industrijalci bodo lahko kupili v prvem polletju 1C52, 30.000 ton kavčuka. Izvoz avtomobilov in traktorjev iz Anglije London. 23. febr. (Tanjug). Po uradnih podatkih je Vel. Britanija izvozila pretekli mesec 3S.OOO avtomobilov in 12.000 traktorjev, kar ie doslej največji mesečni izvoz Razen tovornih ladij so uporabili tudi izredne tovorne ladje, da so lahko te avtomobile in traktorje pravočasno izvozili v tujino. Zafrulah Kan v Turčiji Ankara, 23. febr. (AFP) Pakistanski zunanji minister Zafrulah Kan je danes končal svoj obisk v Turčiji ter odpotoval v Libanon In Sirijo. Kan je obiskal Turčijo, da bi s turškimi funkcionarji izmenjal mnenje o problemi.h Srednjega vzhoda in seznanil tu>-ške predstavnike z željo pakistanske vlade, naj bi se obrambni sistem Srednjega vzhoda razširil tudi na Pa-I kistan. j Sodijo tudi, da je bil eden izmed j glavnih ciljev obiska Zafrulah Kana j gelja zbližati Turčijo in Egipt, katerih odnosi so se poslabšali po izbruhu anglo-egiptovskega spora in po skup nem predlogu štirih velesil o ustano vitvi poveljstva za Srednji vzhod. Po obisku v i.ibanonu in Siriji bo paki stanski minister odpotoval v Kairo. ton riža v tem letu- To količino je delhijska vlada zaprosila pred tremi tedni, ker je Kitajska konec leta 1951 uradno ponudila Indiji dobave žita in riža. da bi rešila njene težave v prehrani. Vprašanje prehrane prebivalstva v Indiji se je posebno poslabšalo odkar je v začetku letošnjega leta Egipt popolnoma ustavil dobave riža. Zvedelo se je. da je tudi Siam sklenil zmanjšati izvozne kvote hrane v Indijo, pogajanja za dobavo riža z Burmo pa so še v teku. Danes so v Delhiju in še 13 indijskih severnih državah objavili novo /manjšanje obrokov hrane, ki naj bi omogočilo prihranek približno 150 00 ton živil v tem letu- Po uradnih podatkih bo znašal letošnji primanjkljaj 6 do 7 milijonov ton. Pakistanski zunanji minister v Kairu Kairo. 23. febr (Reuter). Pakistanski minister za zunanje zadeve Zafrulah kan je prispel danes popoldne v Kairo. V Egipt je prispel na povabilo predsednika egiptovske vlade Ali Maher paše ter bo ostal tam tri dni Na tiskovni konferenci, ki jo je imel v Damasku, je pakistanski minister za zunanje zadeve izjavil da bodo po njegovem mnenju neposredna pogajanja prizadetih strank najboljša rešitev za spor med Egiptom in Veliko Britanijo, ne glede na to, kako dolgo bi trajalo Zafrulah kan se je v Damasku sešel s poglavarjem sirijske države Favzi bejem in šefom generalštaba sirijske vlade polkovnikom Sišakli-jem. s katerim je govoril o predlogih za obrambo Srednjega vzhoda ter o splošnih problemih- Posvetovanje geologov Prvo posvetovanje jugoslovan; geologov bo 25., 26. in 27. t. m. v t rani fizikalnega inštituta naravos no-matematične fakultete v Zagri Prvi dan bodo geologi razpravlja organizaciji geološkega kartiranj naši državi, drugi dan o geoloških biikacijah, tretji dan pa o geolo. raziskavah. V vasi Borjana na Tolminskem, ki je bila od plazov najbolj prizadeta, odkopavajo vaščani v globokem snegu ostanke svojega premoženja. Predsednik vlade LRS Miha Marinko je obiskal prizadete tolminske vasi (Telefonsko poročilo našega dopisnika) Tolmin, 24. februarja Sinoči je prišel v Tolmin predsednik vlade LRS Miha Marinko. Z njim je prispel tudi podpredsednik vlade dr. Marjan Brecelj, Pozno v večer se je predsednik vlade Miha Marinko raztovarjal z narodnim herojem in pred. sednikom Zveze sindikatov Slovenije Jankom Rudolfom, ki se že teden dni mudi na Tolminskem, s sekretarjem okrajnega komiteja KPS Albinom Duj-cem. s predsednikom okrajnega ljudskega odbora Tonetom Kodričem ter komandantom in komisarjem vojaških enot na Tolminskem, ki so ga podrobno seznanili o stanju na Tolminskem po veliki nesreči. Davi je predsednik vlade LRS Miha Marinko skupaj s podpredsednikom dr. Marjanom Brecljem ter predstavniki iz okrajnega ljudskega odbora obiskal kraje, ki so bili prizadeti po veliki naravni katastrofi- V Zgornji Soški dolini si je predsednik vlade ogledal več velikih pLazov, ki so prigrmeli s strmih pobočij in prinesli s seboj v dolino drevesa, senike in seno. V Žagi se je ustavil tov. Miha Marinko na kraju, kjer je stala nekdaj Žagarjeva hiša. danes pa so tam samo še razbitine pohištva, pomešanega z razcefranimi ostanki oblek. Vse drugo je odnesel siloviti plaz, ki je pridrvel s hriba s tako silo. da je odnesel del hiše celo čez Sočo, Veliki zračni pritisk je bil tako silovit. da je težko poškodoval še dve sosedni hiši. mater s hčerko in sinom pa je razbesneli snežni orkan odnesel kar v posteljah proti Soči. Vsi trije so našli v plazu smrt. Tako je danes pripovedoval predsedniku vlade stari Anton Damovšek, sosed in sorodnik družine, od katere je ostala živa samo !4-letna deklica. Predsednik vlade Miha Marinko se je za vso nesrečo podrobno zanimal ter si je ogledal nesrečno prizorišče. V Bovcu so pričakovali predsednika vlade zastopniki krajevnega ljudskega odbora in ljudstva. Na krajevnem ljudskem odboru se je predsednik vlade razgovarja! skoraj dve uri. Podrobno se je zanimal za žrtve velike nesreče Maršal Tito pri otvoritvi doma Srbske akademije znanosti Beograd, 24. febr. Ob prisotnosti maršala Tita, ki je častni član Srbske akademije znanosti, so dopoldne odprli novi dom Srbske akademije znanosti v Kneza Mihajla ulici 35. Slavnosti so prisostvovali tudi podpredsednik Prezidija ljudske skup ščine FLRJ Moša Pijade, tajnik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Mile Perunič, predsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Srbije akademik Siniša Stankovič, predsednik vlade LR Srbije Petar Stambolič, predsednik Sveta za znanost in kulturo pri vladi FLRJ Rodoljub Co-lakovič, predsednik Izvršilnega od bora MLO Beograda Djurica Joj-kič, zastopnika Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr Marko Kostrenčič in dr. Fran Kogoj, zastopnik Slovenske akademijt-znanosti in umetnosti dr Milko Kos zastopniki naših univerz in visokih šol ter drugih znanstvenih ustanov Slavnost je začel predsednik Srb «ke akademije znanosti in umetnosti dr. Aleksander Belič s pozdravnim govorom, nakar je mešani zbor Centralnega doma JLA zapel himno Dr. Belič je nato poudaril pomen novega poslopja Akademije in pomoč, ki jo je dala ljudska oblasl za njegovo zgraditev. Po njegovem govoru je pevski zbor zapel Mo-kranjčevo »Deseto rukovet«, nakai so si prisotni ogledali razstavo, ki kaže delavnost Srbske akademije /nanosti po osvoboditvi. Po ogledu -azstave je bil v prostorih kluba \kademije sprejem, med katerim se ■ maršal l ito dalje časa razgovor ml s predsednikom d,-. Beličem drugimi znanstvenimi delavci. v Bovcu, nadalje, kako je s prehrano p. /bivalstva, ter tudi za vse probleme Bovca. Zastopniki ljudstva so predsednika vlade seznanili z velikimi možnostmi, ki jih ima Bovec za razvoj turizma. Posebno se je zanimal predsednik vlade Miha Marinko za želje ljudi v teh krajih, ki so bili vse do večera odrezani od sveta, zlasti pa še za škodo, ki so jo povzročili visoki sneg in plazovi. V Bovcu je predsednik vlade Miha Marinko obiskal tudi vojaško garnizijo ter se razgovarj.nl z oficirji in vojaki. Kamor je predsednik vlade prišel, so ga sprejeli z velikim navdušenjem in radostjo, ki je izražala hvaležnost za vse, kar je vlada LRS storila v teh dneh za prizadeto prebivalstvo- V Kobaridu so predsednika vlade vodili ob globokih snežnih plazovih, ker se je tov. Miha Marinko zanimal, kako so Kobaridčani organizirali borbo proti visokemu snegu in zametom. Najlepši sprejem pa je doživel v najbolj prizadeti vasici Borjana. V črno zavita razdejana Borjana je vsa pričakovala predsednika vlade, ki si je natančno ogledal snežne plazove, ki so v tej vasi povzročili veliko škodo. Pred vasjo je predsedniku vlade ra-portiral major Ljudske milice in mu sporočil, da so miličniki iz šole za Ljudsko milico v Begunjah na Gorenjskem s pomočjo miličnikov iz Beograda ter gasilcev, ki so prišli na pomoč iz Slavonije, ter s pomočjo dijakov koprske gimnazije z lopatami prodrli do Borjane. Nato si je predsednik vlade, navdušeno pozdravljen od ljudstva, ogledal žalostno razdejanje. Vaščani so ga pozdravljali in se mu zahvaljevali za pomoč, ki so jo že bili deležni. Kar nepričakovano je prišel njegov obisk. Vaščani so kopali iz razvalin porušenih hiš in hlevov, kar se je pač kopati dalo: pomendrano pohištvo, raztrgano obleko, kravja stegna in odtrgane ovčje glave. Res grozen je bil ta prizor. Star, osivel možakar je pristopil k predsedniku vlade in mu dejal: »Glejte, ti plazovi s Stola so nam odnesli nad 300 stotov sena in zato bo primanjkovalo krme za živino. Toda, kaj je to v primerjavi z žrtvijo Hrastove matere in njenega sina ter z velikim razdejanjem in ubito živino. Naša vas še ne pomni kaj takega, odkar sem živ. Tovariš predsednik, najlepša vam hvala za pomoč, ki nam je zbudila veliko veselje, up in tolažbo.« »Poslušate kaj radio, dobivate časopise? Vso Slovenijo je težko prizadela ta velika naravna katastrofa,« je odgovoril staremu možakarju predsednik vlade, nato pa je ljudem podrobno pripovedoval, kakšno škodo je povzročil sneg po vsej Sloveniji. »Saj smo slišali po radiu, poslušali smo celo brzojavko, ki ste jo poslali maršalu Titu, in zvedeli smo tudi za pomoč, ki jo zbirajo po vseh krajih za naše prizedete vasi. To vemo že vsi in zato je naše ljudstvo zadovoljno in tudi hvaležno. Oh. kako dobro občuti, mo vašo skrb, tovariš Marinko«, je izrazila misli Borjančanov tajnica njihovega krajevnega ljudskega odbora, Jesenice, 23. februarja Ves prejšnji teden so ogromne količine snega onemogočale reden dovoz premoga za martinamo in druge obrate jeseniške železarne in obenem Zavrle skoraj ves promet. Delavci in nameščenci so v zadnjih dneh očistili železniške proge in dovozne poti v železarno teT očistili sneg tudi z ogromnih tovarniških streh. Te dni so že prispele prve pošiljke premoga in so tako začele obratovati spet štiri martinov-ke, v zadnji polovici tedna pa so postopoma začele obratovati težka in srednja valjčna proga, valjarna debele in tenke pločevine ter valjarna za železo v trakovih na Javorniku, vtem ko bo nova valjarna za debelo pločevino vaščani pa so stiskali roko predsedniku vlade in se mu zahvaljevali za vso pomoč, ki so jo že prejeli, ter tudi za obljubo. da jih bo ob priliki še obiskal. Po povratku iz Borjane je predsednik vlade Miha Marinko za naš list opisal svoje vtise po prizadetih vaseh. Predvsem je omenil nadčloveško požrtvovalnost Tolmincev ter vnemo Iju. di, ki so se sami tako rekoč goloroki rešiii pred kruto naravno silo, Napoved nekaterih nevernikov, da cesta iz Kobarida v Bovec ne bo pretita v teh dneh, se ni uresničila. Tovariši, ki te stvarj vodijo, so dobro vedeli, na kaj lahko računajo, namreč na veliko pripravljenost ljudstva. Redkokje bi pri odstranjevanju takih velikih množin snega zmogli kaj takega, kakor so v teh dneh Tolminci. Tega si človek, ki se v to ne poglobi, ki tega ne vidi, sploh ne more predstavljati. V borih sedmih dneh so odkopali z lopatami 57 km samo glavne ceste Sv. Lucija— Bovec, na kateri so bili po več metrov visokj plazovi in zameti. Škodo, ki jo je povzročila ta naravna katastrofa, je treba videti. Drugače si je ne moreš predstavljati. Se vse premalo je bilo pisanega, da bj si naši ljudje lahka predstavljali, kako divje delujejo na. ravne sile. Pomoč Srvatske Sloveniji Zagreb. 24. febr. Iz Zagreba sta odšli doslej v Slovenijo v ogrožene gorske kraje dve skupini smučarjev, pripadnikov Ljudske milice iz Zagreba. Prostovoljna gasilska društva v novskem okraju so sestavila brigado 100 članov, ki so pripravljeni iti na pomoč ogroženim krajem v Sloveniji. Glavna zveza prostovoljnih gasilskih društev Hrvatske je sprejela to pobudo in poslala svojim članom v bivši zagrebški in bjelovarski oblasti poziv, naj tudi ti pomagajo slovenskemu narodu. Doslej se je prijavilo že 1500 članov prostovoljnih gasilnih društev za sodelovanje pri pomoči ogroženemu prebivalstvu. Posebna komisija pri vladi LR Slovenije se je zahvalila za to pripravljenost in sporočila Glavni zvezi prostovoljnih gasilcev Hrvatske, da z veseljem sprejema ponuđeno pomoč. Koper za tolminski okraj Koper, 24. febr. V vsem istrskem okrožju so začeli zbirati prispevke za pomoč prebivalstvu tolminskega okraja. Kolektiv Istrske banke v Kopru je prispeval pol milijona dinarjev. Pobudniki nabiralne akcije, dijaki slovenske gimnazije v Kopru, so včeraj zjutraj odšli na smučeh v odrezane vasi in jim nesli prva živila in denar. Delavci tovarne opreme »Stil« v Kopru so sklenili podariti prizadetim 5-urni zaslužek. Pri zbiranju pomoči za slovenske vasi v tolminskem okraju sodelujejo vse tri narodnosti. Petinsedemdesetletna Italijanka. Teresa Apo-lonio, iz Kopra je dala živil in denarja v vrednosti nad 1000 din, Garsicula Sergio in Visentin Fausto pa sta dala po 3000 din. začela obratovati v ponedeljek. Tako 'zdaj v železarni že obratujejo žična valjarna, žicama, hladna valjarna, rezama in jeklovlek s pomožnimi obrati,-V bližnjih dneh pa bodo začeli z normalnim delom že tudi drugi proizvodni, predelovalni in pomoćni obrati. Obsodba ponarejevalcev živil Okrožno sodišče v Nišu je obsodilo na kazen strogega zapora od 2 do 10 let štiri kmete iz vasi Bubnja, ki so s koruzno moko in cinobrovo barvo mešali papriko, katero so prodajali potem okrajni zvezi in nekaterim menzam. Jeseniška železarna je začela vedno obratovati N 1 K 1 D E 1 L J SKA] K 1 RONI K A Sneg je dar zime, ki ga vsako leto z veseljem pozdravimo. Letos ga je preveč, ponekod se ga je nabralo vec metrov in njegova preobilica se je čez noc spremenila V nesrečo. Ves ted' smo s strahom pričakovali nov'ih poročil iz krajev, ki jih ogrožajo plazovi. Doslej so terjali okoli 50 člo-vešKih žrtev, s plazovi je sneg rušil delo človekovih rok, uničeval gozdove, delal je škodo z zmrzaljo v vinogradih in sadovnjakih, pognal divjad iz gozdov, ohromil nam je promet in delal škodo, da smo kar veseli, ko je v zadnjih dneh tekmovala odjuga z delavci po vsej Sloveniji, kdo ga bo čim več spravil. Več deset tisoč ljudi dela vsak dan samo na cestah. Samo tolminski okraj je poslal v boj s snegom 7000 ljudi, vštevši tudi pripadnike ljudske armade in razne skupine prostovoljcev od drugod. Kakšno bo vreme? Z včerajšnjo nedeljo smo imeli že tri dni zapored lepo, sončno vreme. Vremensko poročilo hidrometeorološke službe napoveduje stabilnejše vreme v Sloveniji še do srede tedna. Včeraj je bil v koledarju Matija in ljudski vremenar pravi o njem, da led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Dovolj ga ima, na napuščih in v žlebovih sa ga je nabralo toliko, da je ob soncu š prisojnih streh kar lilo. Sicer nam z mrazom ni prizanesel, saj se nas je v zgodnjih jutranjih urah vztrajno oprijemalo ivje, pot pod nogami je škripala in mraz je tudi krepko ščipal v ušesa. Ponekod je bila temperatura ponoči do —16« C. Ce bo držala napoved ljudskega vremenarja, da po Matiji ne gre lisjak čez led domov, bomo prav veseli, nič manj pa divjad, ki io je letošnja huda zima spodila iz njenih domov. Ljubljančani tudi včeraj niso počivali Teden dni vztrajnega boja s snegom je že močno spremenil zunanjost Ljubljane. Redke so že strehe, s katerih še niso odmetali snega. Imena nekaterih vztrajr.ežev, ki jim je vseeno, če sneg obleži na strehah in plazovi ogrožajo pešče, bo treba poiskati in nemarneže kaznovati. Mobiliziranci so tudi včeraj pridno čistili ulice in glavne ceste. Večje skupine delavcev so čistile dolenjsko tramvajsko progo, po kateri se bo začel danes reden promet. Na nekatere mobilizirance, ki se nočejo odzvati delu pri čiščenju ulic, smo že pokazali. Zadnje dni pa smo dobili precej pritožb o odnosu nekaterih mlajših mobilizirancev do pešcev. Pred dnevi so mobiliziranci letnika 1929 v popoldanski izmeni čistili prvo izogibališče tramvajske proge na Tržaški cesti. Večina iz omenjene skupine je delo vzela neresno, zato pa se je odlikovala V surovem obnašanju do pešcev. Neko tovarišico so obmetavali s snegom in jo je nekdo zadel z ledeno kepo v oko, ki je začelo krvaveti in so jo morali mimoidoči spremiti k bližnjemu zdravniku dr. Igličarju. Vodja skupine niti ni hotel ugotoviti krivca niti ni hotel povedati svojega imena. Napadi na mimoidoče po tem dogodku niso prav nič ponehali. Pobalini — kako naj jih drugače imenujemo — so s kepami in celimi kosi snega obmetavali staro in mlado. Mobilizacijski odsek pri Mestnem ljudskem odboru naj proti takim surovežem rtastopi, kakor zaslužijo. Iz mestnega središča se sedaj razvija očiščevalno delo proti zu nanjim predelom mesta. Delo pri odstranjevanju snega se nadaljuj? z nezmanjšano silo. saj pom a gaji' vsi sposobni prebivalci Ljubljane Zaradi stalne nevarnosti novih pa davin ali odjuge so izdali še ukrepe da bi tako preprečili škodo zarad možnosti poplav. S tem v zvezi bo prihodnje dni izdal Svet za komunalne in gradbene zadeve MLO Ljubljane še nadaljna in podrobne navodila. Presneti pustni čas Snežne in druge nadloge so pustovanje nekoliko potisnile ob stran, po vsem pa nanj tudi nismo pozabili. Včeraj je bila pustna nedelja In ni šla mimo brez mask, brez krofov, prekajenega mesa in dobrega vina (zadovoljni smo z imeni »belo« in »rdeče«, e je dodano še »namizno« in ga natočijo v kozarec s podstavkom, je že najmanj 50 o/o dražje!). Pustovanje je stara navada, škoda bi jo bilo opustiti, prav nič pa bi nam ne bilo žil za njo, če bi se sprevrgla v namaškarano podivjanost. V slovenskih ljudskih navadah se je ohranilo pustovanje v raznih oblikah od bučnih pohodov Kurentov, ziljske Pjerhte in njenih spremljevalcev, od štajerskih pustnih »oračev« in obrednih pohodov belokranjskega Zelenega Jurija do hudomušnih fantovskih navad, ki jih v imenu Pusta počenjajo gorenjski fantje. Daleč nekje v naši pradavni zgodovini je bilo pustovanje razvi-hran vsakoletni obredni pohod na meji med zimo in pomladjo in so sodelujoči s svojimi neugnanimi, divjimi kretnjami skušali odgnati neprijazne zimske demone in obenem privabiti pomladno božapstvo, da jim prebudi polja, njive in trtja k življenju. Letošnja pustna sobota v Ljubljani je bila bolj skromna. Kolektiv Slovenskega narodnega gledališča je priredil bohemski večer, veselo predpustno zabavo so priredili v Rokodelskem domu tudi ljubljanski obrtniki, športno društvo Slovan je pripravilo »Veliko pustno maškerado», društvo »Partizan« pa »Veliko pionirsko maškerado«. Mašk. rade se je udeležilo med 1500 pionirjev v maskah, navzočih pa je biilo poleg njih še okoli !00O gledalcev. Maskerade se je udeležila tudi popolna ekipa iiz filma o Kekcu. kair je pionirje še posebno razveselilo. Kresmiičeik Tozon je pionirjem pri. pravil lep spored, zaplesal ifjm je itn zapel pesem iz film® »Kekec«. Zal, naval gledalcev je bil tolikšen, da niso mogli razviti vsega programa kot je upirava »Partizana« želela. »Partizan« pa si je kljub temu s prireditvijo pridobil pionirje, ki bodo poslej še bolj obiskovali njegovo telovadnico. Več manjših pustnih prireditev je bilo po raznih menzah in v večjih gostinskih obratih. Okoli pol desetih — delni sončni mrk Ce bo nebo jasno — vremenska napoved ga nam obeta — bomo danes dopoldne videli delni sončni mrk. Lunina senca bo začela zakrivati sonce okrog pol desetih dopoldne, okrog pol dvanajstih pa bo izginila z njega. Popolni sončni mrk bodo videli v ozkem pasu, ki drži čez Libreville Kartum, Po-1 Sudan, Basre, Khivo in Semipa-latinsk, medtem ko bo v Afriki (iz-vzeroši srednjo Afriko), v Evropi in zahodni polovici Azije sončni mrk viden samo delno. Potresni snnek v Ljubljani »Si čutil potres?«, je bilo nemalo vprašanj med Ljubljančani, ki so se včeraj srečavali na ulicah, v kavarni, v gostilni ali kjer koli. Res, v soboto zvečer med pol enajsto in enajsto uro smo čutili precej močan potresni sunek, da so ponekod zašk'epetala okna. se stresle hiše i. p. Močan potresni sunek so čutili v soboto zvečer tudi prebivalci Kobarida. Pustna nedelja v Celju Pustovanje v Celju se je začelo že v soboto zvečer z revijo mask na ledu. To bi še nekako šlo, če bi prireditelj na reklamnih letakih pripisal: »Danes se bomo na račun Pusta ponorčevali iz gledalcev«. Mislim, da ni naključje, da je bila ta revija prav v času, ko se lahko za vse, kar je neuspelo, izgovarjamo: »To je za šalo, saj je predpustni čas!«. Revija je bila slaba šala, ki je tudi Pust ne more opravičiti. Razen plesa Marjetice, Havajske rože in dvojice Bernard-Anica Kopušar so bile vse točke zelo slabe in neučinkovite. Zvečer pa se je začelo drugod — to so bile živahne predpustne zabave. Gostinci so privabili precej mask v Dom OF, Klub ljudskih poslancev In odbornikov pa je priredil maškarado v Narodnem domu. V nedeljo zjutraj so bile celjske ceste poledenele, v opoldanskih urah pa je toplo sonce zmehčalo sneg, debele ledene sveče pa so se začele' fäjati. Popoldne je sonce zvabilo več tisoč Celjanov v park. Veliko gledalcev je privabila tudi tekma V hokeju fts ledu. Zvečer pa je bila že zopet na sporedu pustna zabava »-Kladivarjia« v Domu OF. Značilnost preteklega tedna, ki je kronist pač ne sme izpustiti, je tudi ta, da je bil izvršen že tretji zaporedni vlom v izložbena okna v zadnjem času v Celju. Ce so ostali tatovi pri prvih dvem vlomih neznani, se je organom Poverjeništva za notranje zadeve pri MLO Celje tokrat posrečilo ujeti mlado tatico potem, ki je že razbila komaj po prvem vlomu popravljeno izložbeno okno špecerijske trgovine v Zidanškovi ulici. MARIBORSKA KRONIKA V soboto popoldne je imela mariborska Ljudska tehnika svojo letno konferenco. na J^ateri so njeni člami sklenili, da bodo letos čiim več delavcev in nameščencev mariborskih podjetij strokovno usposobili in prtite gmiii tudii mladino im pionirje. Zvečer istega dne je bilo v Mariboru več pustnih veselic ki se jih je udeležila največ mladina- Včeraj je bil sončen dam tud! v Mariboru zelo primeren za krajše izlete v naravo. Tudii mesto je bilo polno sprehajalcev. Sneg v Mariboru ne po. vzroča več težav, pa tudij večje čiščenje je že opravljeno. S snegom sta imela opravka le še buldožer, ki je širil cestišča in pa člamii gasilske milice. Varnostna zinaikd na mariborskih pločnikih, ki So označevali nevarne prehode so po večini odstranjeni. Največ snega s streh hiš je odstranila ga,, silska miSica- Otroci, ki so včeraj ves dan preoblečeni v pustne maškare hodili po mestu, so na ulicah ustvarjali norčavo pustno razpoloženje. Popoldne je bila v slabo zasedeni dvorani Narodnega gledališča lepo odigrana predstava »Romeo in Julija«. Nedeljski večer je mnogo Mariborčanov preživelo na pustnih rajanjih, ki so bila po vsem mestu. V maribosko bolnišnico so do večera pripeljali 9 ponesrečencev, ki so se poškodovali največ pri padcih na poledenelih cestah in pločnikih. V porodnišnici so bili rojeni dva dečka in dve deklici. Pomoč izpod- neha V zadnjih težkih dneh so nagt le. tatet opravili veliko in junaško dein. Hudo prizadetim im nedostopnim primorskim vasem so prinesli z letali pomoč v hrani in drugih potrebščinah, hkrati pozdrav vseh naših narodov, fci je Primorcem- dok.c/.a:',, da v nesreči niso osaimJ j en k da čuti t n j&ni miirjofie bratskih src, naša' fjtafisfcr oblast pa misli v tej nesreči predvsem na to, kako bi jim pomagala- in jih obvarovala pred morebitnimi novimi nesrečami. Obiskali smo podpolkovnika Branka Ivanuša, enega naših najdrznejših letalcev, ki je v zadnjih dneh nekajkrat poletel nad prizadete primorske vasi in nam je o teh poletih povedal nekaj zanimivih vtisov. »Poleg težjih letal, ki so poletela na Primorsko z zagrebškega letališča, noseč s seboj težke tovore velikih količin hrane in najpotrebnejšega, so z ljubljanskega letališča doslej v štirih poletih odletela tudi manjša šolska letala. Njihova glavna naloga je bila biti težkim letalom v neposredno pomoč in pogledati, če so padala s tovori padla na določena mesta. Majhna letala so namreč mnogo bolj gibka in zato pri-kladnejša za to nalogo, saj se spustijo lahko kar najniže nad vasi, kar večja letala ne zmorejo. Druga skupina je odletela v smer Kobarid—Bovec, kjer je natanko pregledala ozemlje pod seboj, zlasti gornjo Soško in Trentsko dolino, kakšen je tamkaj položaj, če ne groze morda novi plazovi izpostavljenim vasem ter vse možnosti, kako bi najlaže prišli do težko dostopnih vasi, o katerih usodi se do zadnjega ni ničesar vedelo. Vsi ti poleti so terjali skrbnih in natančnih priprav. Morali so urediti letališče za vzlet, letalom sneti kolesa in jih nadomestit s smučmi. Vse polete je omogočalo še posebej izredno lepo vreme, ki se je vsak dan razvilo iz meglenih juter. Ko smo končali vse orientacijske priprave, smo odleteli v smeri Blegaša, Porezna in ob vsem vencu Julijskih Alp. Najprej je bilo treba pregledati Baško dolino do Podbrda. Visoko gori pod nebom dobi človek drugačen pregled nad zemljo, kakor s tal. 'Odprl se je razgled tja do Visokih Tur in Karn-skih Alp čez vso Slovensko Benečijo in Rezijo. Tudi tam je vse prav tako zasneženo kakor pri nas. Vsi hribi so podobni ledenikom. Sonce, ki se močneje upira vanje, jim je zlizalo le zgornjo skorjo. Plazov je bilo tamkaj manj kakor pri nas in tudi niso napravili take škode. Najbolj izrazite primere te snežne katastrofe smo našli v vaseh pod Voglom in Crno prstjo — vas Nemški Ogromna škoda zaradi snega v Ljubljani Obseg snežne gmote, ki je tako nenadno padla naa glavno mesto Slovenije, je izredno velik. Odstraniti je treba sneg s streh stanovanjskih in poslovnih zgradb, gospodarskih poslopij, cest, ulic in trgov. To je ogromna površina nad 5 in pol milijona m«. Samih cest je preko 2 in pol milijona m=, od tega skoro 500 tisoč m= tlakov, kjer se odvija naj večji mestni promet. Ostale ploskve so vštete pri strehah uličnih in dvoriščnih zgradb. Računajo, da je na to površino padlo najmanj 22 milijonov ton snega. Od torka 19. februarja dalje je delalo vsak dan pri odstranjevanju snega najmanj 10.000 ljudi. Zadnje dneve so izvršili ogromno delo tudi mobiliziranci, ki delajo v treh izmenah. Dne 19. februarja proti večeru so nastopili prvi mobiliziranci, 965 po številu. V pomoč jim je bilo dodeljenih 46 tovornih avtomobilov in številna živinska vprega. Naslednji dan je bilo mobilizirancev že 4318 s 107 avtomobili in 134 vpregami. 21. februarja se je število mobilizirancev dvignilo na 5016, 102 tovorna avtomobila in 214 vpreg,v petek je bilo na delu 5105 mobilizirancev, 112 avtomobilov in 250 vpreg, 23. februarja 5123 mobilizirancev s 114 avtomobili in 257 vpregami Včeraj so pri čiščenju snega prispevali številni frontovci, ki so zlasti v perifernih ulicah organizirali odstranjevanje snega. Število mobilizirani delovni sili priključenih prostovoljcev znaša dnevno nad 1000 do 1500 oseb. Razen nekaterih primerov neresnosti so se vpoklicani letniki odzvali odredbi o mobilizaciji delovne sile MLO in se pokazali disciplinarane. Pri javljenih prekrškov zaradi odtegovanja je bilo razmeroma malo. Zaradi snežnih padavin je nastala tudi v Ljubljani velikanska škoda, ki jo cenijo na težke sto milijone dinarjev. Samo pri Električni cestni železnici je povzročil sneg že v januarju nad 1 milijon dinarjev škode, ki pa se je v februarju še povečala za nadaljne 3 milijone dinarjev. Velike so škode pri trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetjih zaradi večdnevnega zastoja. V nekaterih obratih in tovarnah so morali delo ustaviti deloma zaradi preprečenega dovoza premoga in drugih surovin in tudi zaradi vpoklica delovne sile na očiščevalno akcijo, ali zaradi odsotnih delavcev, ki niso mogli na delo. Razen tega je bilo v Ljubljani več smrtnih nesreč, n. pr. večja nesreča v Litostroju, kjer se je podrla streha nad lesenim skladiščem; več stotin pa je telesnih poškodb težjega ali Lažjega značaja in se žrtve snega zdravijo v bolnicah. Snežni plazovi so povzročili velike škode na strešnih konstrukcijah. Podrlo se je več hiš. Velika je škoda na instalacijskih napravah, električnem in telefonskem omrežju, na lesenih in litoželeznih ograjah, dimnikih, snežnih držajih, pročeljih, opeki, dalje v kmetijstvu itd. Ce seštejemo vse te okolnosti in nesreče, zastoj v gospodarstvu in prometu ter prištejemo še stroške čiščenja, gre škoda že sedaj v izredno visoke zneske. Zaradi točne ugotovitve škode, nastale zaradi snežnih padavin v glavnem mestu so postavili pri Izvršilnem odboru MLO posebno komisijo za ocenitev škode. KADAR SE UTRGA PLAZ S strahom smo se ogledovali nad grozečimi previsi debelih plasti snega, ki so =e nabrale po strehah nad našimi glavami, Ce jih ne bi tako kmalu pospravili, bi bili lahko ob prvi odjugi marsikoga pokopali pod seboj. Kolikšna je šele sila plazov v gorah im hribih, na strmih pobočjih — kakor blisk se utrgajo od njih, se usipajo čez pečine kakor bobneči hudourniki — najbolj samovoljna sprostitev elementarnih sil. Nekateri se razprše na vse ctrani. drugi dero vztrajno in v naraščajoči velikosti v dolino, kjer se nakopičijo kot debele gmote snega in kjer potem ta snežišča držijo dolgo v pomlad .ali celo v poletje, ž Vsako zimo se ponavlja isto: zaradi ohlajevanja oblakov, nasičenih z vodnimi hlapi, nastajajo snežni kristali, počasi pada’o na zemljo, kjer ustvarjajo ogromne usedline snežnih plasti. ki ne morejo več nositi same gebe, se utrgajo z gora in zdrve čez skalovje. Moč tako sproščene ogromne snežne gmote je silna, O plazovih, ki so v minulem tednu tako prizadeli Tolminsko, okolico Kobarida in Bovca, smo brali, da so bili ponekod tako močni, da so posneli tudi pol metra in več debele smreke in nekatere gozdne predele tako pospravili, da je ostala za njimi le se bela čistina. Pri Vasi Kamno v okolici Kobarida je plaz drvel s tako silo, da je 10 metrov levo In desno od njega zračni pritisk podrl vse drevje. Naš dopisnik iz Srpenice, ki je bil ves pretekli teden, kakor sam piše v »snežnem ujetništvu«, nam je pisal o plazu, ki se je utrgal s pobočja Kanina in odnesel s seboj hišo še več deset metrov daleč čez Sočo. Strahotno in uničevalno moč plazov si lahko predstavlja samo tisti, ki je sam videl njihove posledice. Največkrat so žrtev plazov samo posamezna drevesa, a dostikrat tudi celi gozdovi (na Tolminskem je na dveh mestih pobral plaz 30 ha gozdov: ponekod posamezne hiše, po- nekod pa spet cele vasi. Ni dolgo tega. kar sm0 brali, kako je v tirolskih Alpah zasul plaz naselbine in vasi, ki so sto do dve sito let kljubovale zimam in manjšim plazovom, nekatere vasi pa je zametal sneg do vtrha streh. Samo med prv0 svetovno vojno, cenijo, je bilo okoli 60.000 žrtev snežnih plazov, izmed teh v enem dnevu — bilo je 13. decembra 1.1916 na fronti v Tirolskih hribih 10.000 vojakov in oficirjev žrtev snežnih plazov. Pri nas pomnimo doslej dve veliki nesreči zaradi plazov, in sicer 1 1936 pod Storžičem in pred dvem i leti v Savinjskih hribih. Nesreče, kakršne pa je letos zadela Tolminsko in Bovšiko, ne pomnijo več kot sto let, Ciovek se bori proti naravnim silam z vsemi sredstvi. Tudi proti plazovom se bori. V načrtnem boju proti plazovom so opravili doslej pionirsko delo predvsem švicarski fiziki, krista-lografi, geologi in inženirji, ki v posebnih laboratorijih na smučiščih visoko v gorah raziskujejo vsa vprašanja v zvezi s snegom. Prostorninska teža snega je razmeroma majhna. Zelo luknjičav sveži sneg tehta komaj 30 kg 1 m!, normalen sveži sneg tehta 80 do 120kg Im* Ko pa se sneg useda, prostorninska teža postopoma narašča in doseže 400 do 600 kg pri 1 ml ki pa zaradi do- toka in .zmrzovanja vode lahko naraste do teže 900 kg pri 1 m>, to pa je že »voda brez luknjic«, skratka — led. S spremembo prostorninske teže se spreminjajo tudi druge fizikalne lastnosti. zlasti tako imenovana viskoziteta snega. Snežno odejo bi lahko primerjali s trdoživo gmoto, ki pri visoki temperaturi hitreje, pri nizki pa počasneje leze po pobočju navzdol, pri tem pa mora premagati razne ovire: drevesa, skalnate grebene, vzpetine Rut in druge. Vse te vasi ležijo v globokih soteskah, kamor se morajo letala fe z veliko previdnostjo- spustiti’. Ugasnil sem plin v motorju in se v vijugah spustil prav nizko nad zemljo, kjer seat stoti! vas. Najti Jo1- Je bilo težko1. Sefe prav irczko' smo1 zagledali dimnike in kos slemena posamezne strehe, pa tudi razdejanje, ki ga je povzročil sneg — neštete vdrte strehe kmečkih hiš. Tako je bilo pod Voglom in Črno prstjo, podobno pa tudi pod Krnom in Bogatinom. Moral sem paziti na krila, dolina je bila ozka, zato seirt obrnil letalo v navpično lego in odvrgel zavoje, nato pa spet vžgal motor in se v vijugah pognal kvišku. Pogled z višine je odkrival dvoje: do teh vasi so domala povsod speljane smučine1, dokaz, da so jih že obiskale reševalne skupine smučarjev, ki so pregledovali teren. Te skupine so res opravile ogromno nalogo in pregledale dobršen del vsega nevarnega ozemlja. Odkrili pa smo vendar še nešteto vasi in manjših zaselkov, ,kjer teh sledov ni bilo videti. Tja gori še vedno niso prodrli zaradi težkih snežnih razmer. Strahote razdejanja na vsem tem ozemlju so šele iz zraka prav vidne. Dolgi jeziki plazov, ki so ponekod dosegli tudi čez 1000 m dolžine, so na svoji strahotni poti razrušili vse, kar jim je bilo na poti. Drveli so preko gozdov, lomili drevje m odnašali zemljo, rušili hiše, hleve in sadovnjake. Vsa ogromna škoda, ki jo je to uničenje povzročilo do danes, ni še niti približno ocenjena. Ko smo leteli nad temi kraji, smo iskali predvsem možnost odmetavanja tovorov hrane in ostalega. Prebivalci vasi, ki so bliže večjim središčem, so vsi pri delu. Kakor mravlje rijejo po snegu in si utirajo pot do hrane in vsega drugega, kar upajo dobiti v večjih krajih. Leteli smo prav nizko nad njimi. Ob brnenju motorjev so z delom prenehali in nas z rokami mahajoč pozdravljali. Odvrgli so jim zavitke. Hiteli so ponje in se zbrali okrog njih, ko pa smo jim zopet zakrožili.nad vasjo, so zavoje pustili. Vse zanimanje je bilo posvečeno nam. Spet so se z mahanjem in pozdravljanjem zahvaljevali in izražali svojo ginjenost. Tudi nam pilotom je ob tem pogledu toplo pri duši. Kaj čutimo takrat. bi težko mogli povedati. Povezani smo z niimi s tesnimi vezmi in je v nas velika zavest, .da skupna pomoč lahko ublaži težave. Včeraj smo leteli od Kobarida proti meji nad Borjano in na drugo stran po Soški dolini proti Trenti. To je najbolj tvegan del poleta. Piloti- se tega zavedamo. Vendar je potreben, pilot pa ne sme biti slabič. Cesta proti Bovcu je bila eno samo veliko mravljišče in živo gomazenje ljudi. Dejal bi, da jih je bilo več kakor tisoč. Ta živahnost pa je od Bovca proti Trenti nekako zamrla. Mir in negibnost v teh krajih sta še bolj poudarjala dušečo snežno gmoto, ki jih je prekrila in zadušila v njih življenje. Ljudje Čakajo pomoči. Začuli so nas in prilezli iz hiš. Videti je bilo, da jim je občutek moreče samote in zapuščenosti nekako prešel. Odvrgli smo jim nekaj zavojev. To jih je razgibalo. S smučmi in brez njih so pohiteli za njimi. V te kraje reševalci še niso mogli prodreti. V letalu nam je bilo očitno, da je teren nedostopen, snega je dobesedno natrpalo v ozko, globoko dolino. Se mi v majhnem letalu smo komaj prodrli do njih, v letalu, ki ne more sprejeti in prepeljati večjih tovorov. To bi zmogel samo helikopter. To je nekaj drobnih vtisov pogumnega letalca. V naslednjih dneh, dokler še ne bo mogoče prodreti po cestah in poteh v oddaljene, zapuščene vasi, so piloti z letali pripravljeni, da jim bodo v manjših količinah pripeljali najpotrebnejše. Za te gorske vasi bodo še posebej skrbeli. Pri srcu so jim! V letalski enoti podpolkovnikov Santiča in Bobnarja jih ni malo, ki jih veže na te kraje globoka hvaležnost. V zadnji vojni so se povezali z njimi. Prenekatera hiša, ki je danes menda porušena, jim je takrat gostoljubno odpirala vrata in ljudje so delili z njimi, kar so imeli. Zato so si danes blizu, zato se piloti med- seboj borijo za to dolžnost, za to nalogo — pomagati jim danes, ko so v stiski. Poleti so tvegani, res, a letalci se vračajo s polnimi srci zadovoljstva. Nosilci pomoči izpod neba se danes skromno oddolžu-jejo, z ljubeznijo in hvaležnostjo. -Vš- KOLEDAR Ponedeljek, 25. februarja: Saša, Valburga- Torek, 26. februarja: Pust, Aleksander. SPOMESSKI DNEVI 25 11.1634.—Umorjen v Hebu vojskovodja Vaciav Wallenstein, nasprotnik švedskega kralja Gustava Adolfa v 3D-letni vojni. Wallenstein a je dal umoriti tedanji nemški cesar. 25. II. 1943. — Boji Severnoprimorskega odreda na Tolminskem in v Baški grapi, zavzeta postojanka Zakriž. 25. II. 1944. — XI. brigada je napadla osebni vlak na progi Maribor-Dra-vograd. Kaj je na sporedu;: v gledališču DRA3IA Ponedeljek, 25. febr. ob 20: Potrč: Krefli. Red dramski H. Sreda, 27. febr. ob 2D: Potrč: Krefli. Red B. OPERA Torek, 27. febr* ob 20: Puccini: La Boheme. Red- G. Sreda, 28. febr. ob 19.30: Musorgski: Boris Godunov. Gostovanje dirigenta Lovra Malačiča in baritonista Milana Pihlerja. Red A. MESTNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI (biv. Frančiškanska pasaža) Torek, 26. febr. ob 20: D. Gervais: Za stanovanje gre. Četrtek, 28. febr. ob 20: I. Cankar: Jakob Ruda. Predstava po znižanih cenah. v kinu KINO »UNION«: ameriški film: »Gospa Bcrvaryjeva«. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. KINO »SLOGA-: angleški film: »Rumeni metulj«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. KINO »MOSKVA«: amer. film: Sunset Boulevard. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. v radiu PONEDELJEK 25. II. Poročila ob 5.45, 6.30, 12.36, 15.0», 17.00, 19.30 in 22.00. 5.30—7.30 Dobro jutro dragi poslušalci (pester glasbeni spored) — vmes ob 5.50—6.00 Jutranja telovadba. 6.00 do 6.05 Objava dnevnega sporeda. 7.00 do 7.10 Pregled tiska in radijski koledar. 12.00 Slovenski zbori m samospevi. 12.40 Zabavna giasoa, vmes objave. 13.00 Od melodije do melodije. 14.00 Športno predavanje — Drago Ulaga: Več športa v naše šole. 14.10 Arije iz nemških oper. 15.10 Zabavna glasba, vmes objave. 15.30 Šolska ura za nižje stopnje — Josip Rioičič: Vrabci. 16.10 iz zakladnice Cezarja Francka. 17.10 Glasbena medigra. 17.15 7. lekcija tečaja francoskega jezisa. 17.30 Južnoameriške melodije izvaja orkester Malando. 17.50 Viktor Hugo: Leta strahote (literarna oddaja). 18.10 Igrajo veliki orkestri. 18.30 Notranje« politična oddaja — Ada Klanjšek! Nekatera vprašanja o vzgoji otrok, 18.40 Poje Komorni zbor Radia Ma» ribor pod vodstvom Ferda Pirca (pre* nos iz Maribora). 19.00—19.10 Oddaj* za inozemstvo Radia Jugoslavija I nemškem jeziku na valu 327.1 m. 19.00 —19.30 Zabavna glasba. 19.40 Zabavna glasba, vmes objave. 20.00 Dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 20.10 Simfonični orkester Radia Ljubljana. 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan. 22.20—23.00 Plesna glasba. 22.45—23.00 Oddaja za inozemstvo Radia Jugoslavija v poljskem jeziku na vaLu 32?.l m. ŠIVILJA išče sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 66-5 ŠIVALNI STROJ za obšivanje prešitih odej na motorni pogon poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 67-4 KLJUČI, izgubljeni v nedeljo 18. t. m. med Muzejem in gostilno Lovec, naj se oddajo za nagrado v oglasnem oddelku. 69-10 KRMILNO KORENJE proda Mahnič, Tržaška cesta 71. 68-4 Umrli Kdor je poznal našega STANETA GA- šPEKSICA. sekretarja na ministrstvu za finance LRS, ve, kaj smo z njim izgubili — Ljubljana. 24. februarja 1952. — Družine: Gašperšič. Preiovec, Ogrin, Kra-mar in ostalo sorodstvo. PRIJAVITE ŠKODO ZARADI SNEGA Komisija pri Izvršilnem odboru MLO Ljubljana za ocenjevanje škode, nastale zaradi izrednih snežnih razmer, poziva vsa gospodarska podjetja, ustanove in zasebnike, odnosno oškodovance na področju glavnega mesta, naj nudijo komisiji vso pomoč pri ocenjevanju nastale škode in takoj prijavijo vso škodo zaradi snega komisiji, ki ima sedež v Lingarjevi ulici III. nadstropje, soba št. 77. Dresirani psi lahko hitro odkrijejo ponesrečenca pod plazom, i. p. Zaradi tega nastane zelo zamotan tok, rekli bi prerivanje, in sila v sredini bele, navidez mirne gmote. Pri tem pa so na delu ogromne sile in ni prav nič čudnega, če se z votlim bobnenjem lomi snežna plast in nebrzdana drvi v dolino. Včasih beremo, da je kje snežni plaz presenetil smučarja. V resnici je narobe. 2e samo lastna teža enega ali več smučarjev zadošča, da se plaz sproži. Slabo pritrjena snežna plast sproži ogromno belo snežno odejo, da se prelomi na tisoče kosov, vsenaokrog nastanejo razpoke in na mah je vsa gmota v uničujočem premiku. Ce tak silovit premik potegne v svoj vrtinec smučarja, mu ni pomoči. Ponesrečenci, ki jih zasuje plaz, že po nekaj minutah ne dajo nobenega znaka življenja, drugi so pri odkopu taki, kakor da so se prebudili iz globokega spanja. Redki pa so, ki se ob sprožitvi plazu spoprimejo z njegovimi vrtinci in se skušajo s »plavanjem« vzdržati na površini. Vse žrtve plazov na Tolminskem so izkopali izpod ruševin hiš ali hlevov. Pri takih plazovih tudi niso tako zelo potrebni psi, kakor pri plazovih na prostem. Dober dresiran pes lahko v 20 sekundah zavoha ponesrečenca, če ta ni pregloboko zakopan v snegu. Pes tudi lahko hitro skače po snežišču in V kratkem obleta Velik prostor. Da zavarujemo od plazov ogrožena smučišča, so ponekod (v Švici, Franciji in Avstriji) z razstreljevanjem umetno sprožili plazove. Kako? Snež- na plast pade na snežno plast in zato nastanejo preobtežitve, med obremenitvijo in trdnostjo snežnih gmot nastane majavo stanje, katero lahko najmanjša zunanja motnja sproži v plaz. Stari Švicarji so prepovedali zvoniti z zvonovi, kadar je bila nevarnost plazov. V minuli vojni so v Švici s topniškim streljanjem in z minome-talci sprožili več tisoč plazov. Ce gledamo umetno sprožen plaz in za katerega vemo, da ne bo povzročil nesreče, imamo vendarle občutek, da bo plaz zajel tudi nas. Velikanska gmota, ki se premika in začne grmeti v dolino kot plaz, doseže hitrost do 80 km na uno. Ce pa ima pobočje vzpetino, da plaz ob njej odskoči v zrak, se sneg razprši v mnogo večji brzini v prostoru. Najboljša pa tudi najbolj draga obramba proti plazovom je zagradi-tev naiomnih pobočij. Ce postavimo zagrado, snežne plasti ne morejo zdr-čati. Tudi tu so raziskovanja prinesla zanimiva odkritja. Uspešna obramba je vztrajno pogozdovanje. Za letošnje plazove na Tolminskem je veliko krivo načrtno uničevanje gozdov med zadnjo svetovno vojno, ki so ga opravili fašisti. Nekaj pa bodo Tolminci tudi sami priznali: za zavarovanje pred plazovi se bo treba temeljito lotiti pogozdovanja, opustili pa bodo prav gotovo kozjerejo, saj koze jim bodo pri tem samo v škodo. NAROČITE SE NA PONEDELJ- SKO IZDAJO »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« It. 8 1 25. febr. 1952 PONEDELJSR1 POROČEVALEC g DVE MILIJARDI LJUDI,ZEMLJA IN DEŽEVNIKI Dr. Thomasa J. Barretta je doletela huda nesreča, zbolel je in bil dolgo bolan, — delati ni mogel, potrosil pa je ves denar. Ko je ozdravel, mu je ostalo le še devet dolarjev. Nek prijatelj mu je ponudil poldrugi oral suhe zemlje, na robu neko doline v Kaliforniji. Na strmi rebri ob robu doline so rastle kakteje in ena sama borna breskev. Neutrudljivi zdravniški par pa je jel čistiti zemljišče. S prvo Barrettovo lopato zemlje je prišel na dan tudi — deževnik. S tem prvim deževnikom ni doktor Barrett načel samo ledine, marveč je začel nnvo življenje- Ne samo, da so mu deževniki ustvarili novo eksistenco, ampak dr- Barrett je postal celo tako znan. da ga vsako Iet0 omenijo v almanahu znanih ljudi »Who s who«. Vrtnarski strokovnjaki iz mnogih dežel s a sprašujejo za svet. Njegova hiša ni več lesena koča. marveč lepa vila. obdana z drevjem, trto, zelenjavnim in cvetličnim vrtom. Tisti prvi deževnik je doktorja spomnil na nek doživljaj v Franciji na fronti. Nekoč je opazoval starega — francoskega kmeta, ki je zbiral deževnike v jamah, ki so jih napravile granate. Pristopil je h kmetu in ga pobaral, kaj dela. »Ski-scoofer« To novo vozilo Je izdelal neki bavarski specialist. Sestavljeno je iz gosenic, ki so podobne traktorskim, lahkega motorja za motocikle in avtomobilskega volana, ki vodi dve deščici. To vozilo se premika po zasneženih pobočjih z vrtoglavo naglico. i »Le bon Dieu ve, kako se dela dobra zemlja — to skrivnost pa je zaupal deževnikom!« je odgovoril stan kmet in mu razložil, da ob vsaki priložnosti nabira deževnike, ki mu izboljšajo zemljo Za njegove najljubše , cvetice. [ »Ce je postal vrt tistega Francoza j boljši zaradi tistih nekaj deževnikov. ! zakaj ne bi deževniki delali tudi za naju?« je vprašal svoj0 ženo. Začel je proučevati knjige, ki so pisale o deževnikih — od Aristotela j preko Darwina, do najnovejših izsled-I kov. Deževniki rahljaj» zemljo spreminjajo rastlinske in živalske odpadke v dragoceni humus. Rudninske snovi sproščajo za rastlinsko hrano, skozi milijone izkopanih rovčkov pa pronicata v zemljo zrak in veda. Dr. Barrett je torej spoznal, da je edino, kar mu še v življenju preostane — »vpreči deževnike«. Svoj poldrugi oral zemlje je doktor imenoval »Farma zemeljskega mojstra«. Začel je z nekaj deževniki: ob deževnih dneh jih je nabiral po humusni dolini, ali pa si jih je preskrbel pri sosednjih farmarjih. Kmalu je spoznal, da se deževniki zelo hitro množe, če le imajo kaj jesti, njih najljubše prebivališče pa je vlažen kompost, kjer se hranijo z listi, ostanki trave, senom, živalskim gnojem in po. mijami, ki jih je zlival na svojo kul-tur0 deževnikov. 2e prvi poskusi so pokazali, da so se na tej pusti zemlji rastline zelo razbohotile. Kadar se je doktorju zdelo, da kakšen grm, drevo ali katera druga rastlina ne uspeva tako. kot želi, je med koreninami- izkopal luknjo in dal vanjo lopato »deževni-ške prsti« iz svojega komposta. Trava je zrastla trikrat tako visoko kot sicer, petunije so bile dvakrat večje, trta pa je rodila najkvalitetnejše grozdje. Prideloval je trikrat večjo peso kot navadno, nekatere njegove breskve pa so tehtale do pol kilograma! Poskusi z deževniki na nekaterih univerzah so pokazali iste uspehe. 'V 24 urah gre skozi telo deževnika — ki privrta ponoči na površino in gre čez dan v globino — toliko zemlje kolikor tehta sam. Ta sveža zemlja pa je za rastline izredno hranljiva. V nekem agronomsko-znanstve-nem institutu so ugotovili, da je v — po deževnikih obnovljeni zemlji — petkrat toliko dušika, sedemkrat toliko fosfatov in enajstkrat toliko kalija kot v navadni rodovitni zemlji. Po mnenju dr. Barretta je zdaj v njegovem zemljišču okrog en milijon deževnikov, ki predelujejo organske odpadke v odlično prst ter prodirajo Težava lateMania oboroženih, si i OZN v Koreji Drugt ljudje, drugi običaji. Prav Ista pesem je tudi s prehrano. Vsak narod im3 v prehrani svoje posebnosti in navade. Ce Slovenec zaide med južne brate, se bo težko privadil njihovih močno začinjenih mastnih jedi. Posebnosti in raznolikosti v prehrani Pa vidimo tudi v sami Slovenili. Pri. rro.ee je navajen r.n s-, ojo joentoj Prekmurec se ne osrece zlepi sl • nicam itd. Sedaj pa si zamislimo današnje korejsko bojišče, kjer se bojujejo vojaki vseh narodnosti, pa bomo razunr.elj intendanta sil Združenih narodov v Koreji, ki se je pred kratkim pritoževal zaradi težav, ki jih ima s sestavljanjem jedilnika za svoje vojaške enote. Vojak; raznih narodnosti so namreč zahtevali različno hrano. Tako so eni terjali za zajtrk samo čaj d-ug; mleko, nekateri ne Jedo svinjskega mesa. drugi hočejo samo riž, treijj se spet pritožujejo, da ne morejo jesti riža brez omake iz kobilic. Vsem je težko ustreči! Nam bi pač nikdar ne padlo na misel, da bi vlovili skakajočo kobilico, jo pomočili v sol in pojedli, kot tc delajo v Palestini. Tam kobilice prodajajo na trgu kot pri nas rake. Pripravljajo pa jih na različne načine-Najpogosteje kobilice posušijo na soncu, nato jih zmeljejo v prah. Iz tega prahu, pomešanega z moko, mlekom, maslom in soljo pa delajo kolače. Jedo pa kobilice tudi tako, da jim odtrgajo glave, krila in noge ter jih kuhajo in pečejo. Kobilic pa ne jede samo Egipčani, temveč tuđi številni drugi narodi, in to že od pamtiveka. Do danes so se ohranile freske v starem dvorcu Senašerit v Konjundžiku v Siriji, ki prikazujejo kobilice na ražnju ter nam povedo, da so že s'ari asirski kralji ljubili to poslastico. Tudi grški zgodovinar Herodot, Dicdor Si-cilijski ter rimski zgodovinar PHrtij govorijo v svojih delih, da so vzhoUn narodi zelo cenili na mizi kobilice. V Indiji in Afriki pa so navdušeni rad belimi mravljami, kot mi nad kranjskimi klobasami. Te kuhajo tako dolgo, da dobijo temno barvo, potem jih pojedo. Na trgih v Kongu prodajajo bele mravlje na košare. V Indiji delajo iz njih posebne slaščice, za katere trdijo, da so zelo izdatne. Kitajci jedo sviloprejko kot najboljšo delikateso. Zato jih na Kitajskem na veliko redijo zaradi želodca in industrije. Bube jedo pražene ali pečene-V tej obsežnj deželi pa jedo tudi žabe, goenice, najrazličnejše ličinke, ostrige in celo pajki j'™ dobro teknejo. Indijanci v Peruju in Braziliji jedo celo gosenice nekih metuljev, ki živijo na bambusovem drevesu. Domačini v Kaliforniji pa jedo gosenice metuljev, ki živijo r,a borovcih. V Mehiki je zelo čislana neke vrste mravlja, ki ima v trebuhu mnogo mravljinčne kisline in poseben sladkorni sirup, ki ima okus čebeljega medu. Grški pisatelj Elien pravi v svoji »Zgodovini živali«, da so se že indijski maharadže v III. stoletju mastili z ličinkami žuželke, ki živi na palmah. Zanimivo je, da na Gvineji in v Indoneziji domačini še danes jedo te ličinke pečene, iz njih pa delajo tudi kolače. Znani zdravnik Hol-vert pa trdi, da so te ličinke odlično sredstvo za okrepitev ter priporoča, naj jih jedo slabokrvni, jetični in stari ljudje. V Mehiki pa je zelo iskana vodna stenica. Iz njenih jajčec delajo pecivo in pravijo, da je njihov okus enak okusu rib in sira. Našteli smo le del raznolikih jedil. Koliko vrst črvov, mušic, raznih žuželk in živali ter rastlin uživajo ljudje. Zato lahko verjamemo intendantu sil Združenih narodov na Ko-j reji, da mu sestavljanje jedilnika sivi i lasje. Za korejsko juho, skuhano i? I samih vitaminov, ne more navdušiti ‘ rseh vojakov. Preskrbovanje Američanov, Evropejcev ln Avstralcev v korejatol vojni Je še najbolj preprosto. - Teže opravi intendant z vojaki, ki so navajeni r.a drugačno kuhinjo. — Na sliki: skupina Avstralcev, ki se bori v Koreji, dobiva ca fr c p to hrano kar v paketih, _ I do dva metra globoko, odkoder prina-' šajo navzgor minerale, do katerih ne sežejo koreninice mladih rastlin- Milijon deževnikov tehta približno toliko kot en konj, toda moč njihovih mišic — če bi jo lahko sešteli — je najmanj stokrat večja od sile enega konja. Delajo noč in dan, prepletajo se med koreninami rastlin, kamor ne moremo niti s plugom, niti z motiko, ker bi jih sicer poškodovali — deževnik pa izkoplje koreninam mehke in rodovitne rove. Narava potrebuje, da ustvari tri centimetre debelo plast humusa nekako 500 — 1000 let. V ugodnih pogojih ustvarijo enako plast deževniki v — petih letih! Vsakdo, ki ima kompost, si lahko na ta način ustvari potrebni humus za svoj vrt, travnik in ostalo. Več kot dve milijardi ljudi živi na zemlji in naglo izkorišča humus- — »Prišel bo čas«, meni dr. Barrett, »ko bomo morali vpreči deževnike, da obnovimo zemljo...« AVTOMOBILI VOZIJO PO SNEGU Napravo, ki nam .io kaže slika, je mogoče v manj kot eni uri montirati na vsak avtomobil. Ce že ne daje .vozilu lepega izgleda, pa mu vsaj omogoča, da lahko brez nevarnosti vozi tudi po celem snegu. Gosenice, ki obkrožajo karoserijo, so montirane na standardni okvir, ki ga je mogoče uporabiti pri vseh glavnih znamkah avtomobilov. LlZBON mesto ..... Portuga Iške Portugalska leži na zahodnem delu Pirenejskega polotoka. Medtem ko je Španija sredozemska dežela, od ostale Evrope skoraj neprehodno ločena z mogočnim pirenejskim zidom, je mala Portugalska atlantska, oceanska, izžarevajoča v daljavo. S Portugalsko se Evropa neha in strmo pada v morje. Zato je Portugalska tudi živela in živi predvsem od morja. Pred pet sto leti so ga njeni ljudje znali izrabljati neprimerno bolje kot današnji rodovi. To so bili neustrašni in podjetni pomorščaki, ki so odkrili nekatero bogato zemljo in jo kolonizirali. Nekaj časa je mala Portugalska nosila celo zastavo najbogatejše evropske države. Le prehitro je bilo tega konec. Bogate kolonije so skopnele kot spomladanski sneg. Najtežji udarec je portugalskemu kolonialnemu imperiju zadala pred 130 leti ogromna Brazilija v Južni Ameriki, ko se je 1822. leta proglasila za neodvisno. Ostalo pa je Por- V sredo se je v prestolnici Portugalske začela konferenca držav Atlantskega pakta, Diplomati vseh zahodnih držav so se zbrali v tem mestu, da na konferenci sprejmejo morda daljnosežne sklepe, portugalska je pri nas slabo poznana. Morda bodo našega bralca zanimale nekatere podrobnosti o Lizboni in portugalski ... na Rossiu ali na oglih Rua Garrett in se mirno razgovarjajo. Pred dobrimi štiridesetimi leti so se Portugalci naveličali stoletne kraljevske .oblasti, pa so kralja nagnali in razglasili državo za republiko (1910—11). Dvaindvajset let kasneje se je polastila oblasti fašistična diktatura (1933) in tako je Republica Portuguesa zdaj ljudo-vlada zgolj na videz. Enotna je le narodnostno in versko. Skupno z Azorskim otočjem in otokom Madeiro, ki so sestavni del republike, meri Portugalska S2.G90 km! in šteje približno 7.5 milijonov prebivalcev. Sama celinska Portugalska bi pokrila tretjino Jugoslavije. Državni predsednik, izvoljen za Ažr- * s \ : s? - i Veliki trg Don Pedro z gledališčem v Lizboni tugalski še do današnjega dne kolonialno ozemlje, ki je 23-krat večje od matične dežele na Pirenejskem polotoku. Največ tega ima v bližnji Zahodni Afriki, drobce pa v Vzhodni Afriki, Indiji in na Kitajskem. Kljub angleškemu finančnemu vplivu pa portugalska inteligenca bolj teži na francosko stran. Izmed vseh tujih jezikov govore Portugalci najraje francoščino, ki jim tudi prav gladko teče. Od sosednjih Spancev se v vsakem oziru močno razlikujejo in se z njimi prav nič ne razumejo. V kolikor jih ravno ne sovražijo, so do njih povsem ravnodušni. Ni pa noben južnjak bolj olikan, bolj vljuden in odkrit kot Portugalec. V Lizboni se na ulici le redko sliši kričanje, petje ali godba. Ljudje stoje v skupinah Ali veste, «la... Klop lahko živi 13 let brez jedi? je bila na Kitajskem neka vrsta nogometa v modi že v 3. stoletju pred našim štetjem? — vsebuje kubični meter vode iz Atlantskega oceana 14 kg wli? — teža enega kita odgovarja teži 30 slonov ali teži ISO volov? — ima morska zvezda izredno življenjsko silo? Če ji odtrgate eno lovko, ji v kratkem zraste druga, iz odtrgane pa zraste nova morska zvezda? — so najmarij’si ljudje na svetu prebivalci gozdov centralne Afrike, imenovali Bambuti? Njihova srednja višina je pri moških 1,44 m, pri ženskah pa 1,34 m. — je življenjska doba psa 10 do IS let, mačke 9 do 10 let, lisice 14 do 16 let in zajca 6 do 7 let? — je ugriz madaga=karskega pajka neškodljiv, če je ta moškega spota, in da je smrtonosen, če je pajek ženskega spola? — so mačke, ki imajo več kot dve barvi v dlaki, ženskega spela? _ — 7ive troti le nekaj tednov, čebe-lice-delavke 8 do 10 mesecev, čebele-matiee pa 6 do 7 let? — potrebuje svetloba nam najbližje zvezde stalnice 4 leta in 4 mesece, da pride do nas, in da bi vlak, ki bi vozi! z brzino 80 km na uro, moral voziti do te zvezde S8 milijonov let? — nam kaže luna vedno isto poloblo? — so mačke, ovce, koze in svinje prinesli v Ameriko Španci, in da so bile te živali domačinom Novega sveta pred tem poj>p{norna neznani sedem let, stanuje v mogočni trdnjavi na rtu Roča ob Atlantskem oceanu malo nad ustjem reke Tejo. To je najdaljša reka na Pirenejskem polotoku. Na španskem ozemlju ji je ime Tajo (Taho), Portugalci pa ji pravijo Tejo (Težu). Plovna je, dokler nosi portugalsko ime, to je 180 km daleč. Preden se preda slanemu objemu Atlantskega oceana, se razširi v prostrano jezero, široko ponekod tudi do 10 km. Pred izlivom pa se spet stisne v nekaj nad 2000 m široko, a zato tembolj globoko strugo. In ravno tam ob ožini se je na desnem rečnem bregu vgnezdila portugalska prestolnica Lisboa. Do oceana je še nekako 30 km daleč. Kot vse velike reke je nanesla pred ustje ogromno naplavin, ki pa plovbe ne ovirajo. Močni rečni tek sam poglablja svojo strugo. Medtem ko je levi breg nizek in močviren in posebno ob začetku bolj samoten, valove na desnem griči in vzpetine, odeti v bogato zelenje in cvetje. Sklenjena naselja se vrste z dvorci in vilami v več zaporednih vrstah. Vse je odeto z rožami in trtjem, da je slika zares mikavna. Odprt proti jugozahodu srka ta pisani obalni svet v polni meri zlate sončne žarke in tople oceanske sapice skozi vse leto, ne meneč se za hladne vetrove, saj ne morejo do njega. Kopica zimskih letovišč je posejana od ustja do same Lizbone. To je znamenita Portugalska Riviera, ki prav nič ne zaostaja za slovito južnofrancosko Cote d'Azur. Svetovljanskemu svetu in zdolgočasenim bogatašem znana imena tekmujejo med seboj v razkošju, mikavnosti in posebnosti: Cascaes, Estoril. Oeiras in še drugi privlačni kraji, medsebojno in z bližnjo Lizbono povezani z električno cestno železnico in sijajno avtomobilsko cesto. Rože cveto tam že v januarju, morje pa je skozi vse leto toplo. Lizbona se je na široko razprostrla po bregovitom svetu. Pogled z morja na raznolikost njenega juž- Kokošja Eovorica Londonski zoolog Billright je ugotovil, da se koko*i v svojem »govoru« poslužujejo devetih osnovnih glasov, s katerimi izražajo lakoto, žejo, neugodje, dolgčas itd. Ko zagleda piščanec luč sveta, razume samo en glas in to je glas koklje. Da se piščanci nauče »govoriti« in razumeti teh de-Vft §las9V pijtfgjpujejp 240 dflir njaškega lica človeka resnično navduši. Prav svojevrsten je zahodni del mesta, ki čepi v takih strminah, da se mnoge njegove ulice proti mestnemu središču zaključujejo s poševnimi vzpenjačami ali celo z dvigali. Vzhodni mestni predel se je zgnetel ob reki. Prednjači v njem tekstilna industrija. Novi del prav na skrajnem zahodu, grajen pravilno, kaže s svojimi velikimi modernimi zgradbami velemestno iice Dali so mu ime Buenos Aires. Pravo mednarodno pomorsko življenje utriplje pod njim'v prostranem pristanišču, saj je Lizbona zadnja evropska luka na poti v Zahodno Afriko in Južno Ameriko. Temu primeren je tudi njen promet. Tod je tudi znano izhodišče čezoceanskega letalskega prometa. To je ena stran portugalske medalje. Na drugi plati je pretežna večina, najmanj dve tretjini njene ga prebivalstva, in to so kmetje Portugalska je kmečka dežela. Zemlja pa je povečini last veleposestnikov in tako živi kmet slabo, zelo slabo. In analfabetov je med Portugalci kot redko kie v Evropi — nad polovico prebivalstva. Toda južnjaška narava gre preko dnevnih tegob in na vasi se neredko čuje njihova stara popevka, žalostna po napevu in vsebini. Poje. vedno ena sama oseba ob spremljevanju mandoline ali kitare. To so »fadu«. portugalske narodne pesmi. Izvirajo še iz časov Mavrov, napev je arabski V. P. Humorističen predlog Ameriški humoristični tednik »Tivam. pus« je poslal sovjetski humorisiični reviji »Krokodila naslednji predlog: »Twampus« bo objavil vse šale o Trumanu. ki jih objavlja »Krokodil«, če bo tudi »Krokodil« objavil vse šale o Stalinu, ki jih objavlja »Twampus«. Ruske „iznafci&e4 V sovjetskih učbenikih, pa tudi v tisku, so začeli objavljati trditve, da so neštete iznajdbe ruskega izvora. Skoraj vse naprave, ki jih uporablja sodobna tehnika, naj bi bile rusko-sovjetska iznajdba: od letala do radia, od žarnice do telefo«a. od parnega kotla do atomske bombe. Te trditve je uporabil karikaturist, ki je upodobil »iznajdbo« ruskega telefona nekdaj v preteklem stoletju ... GOVOREČI TAKSIMETER Neka ameriška tovarna avtomobilov je poslala na trg zelo praktičen in koristen izum — govoreči taksimeter. Od tega izuma pričakuje tovar-na in tudi ameriška prometna policija precejšnje znižanje prometnih nesreč Taksimeter je povezan z gramofonsko ploščo, ki se sproži, če vozi šofer s preveliko hitrostjo. Ko doseže avto hitrost 60 km na uro, opozori šoferja resen glas: »Veste, da je ta hitrost dovoljena samo na odprtih cestah, v mestnem prometu pa je prepovedana«. Pri 70 km opominja glas v taksimetru: »Se vedno ste gospodar svojega vozila, toda morate paziti! Se lahko zanesete na svoje zavora?« Ko zveča šofer hitrost na 100 km čuje opozorilo: »Pazile, odslej ste vi sami odgovorni za vse, kar se vam lahko pripeti«. Ce še ta opomin ne zaleže in šofer še zveča hirost. bo slišal pri 120 km globok glas, kot bi prihajal iz groba: »Priporočite se pogrebnemu zavodula 5000 boso d na minuto Neki izumitelj Iz Alzacije je sestati! registrski aparat za radiolelegraf. ske znake, ki lahko sprejema Morse-ieve oddaje in jih beleži s hitrostjo 5000 besed na minuto, kar predstavlja pravi jje&ord x hitrosti, "FILM sluga s/ etn CHARLIE CHAPLIN O SVOJEM NOVEM FILMU »Limeiight« (Na sceni) je naslov novega filma, ki ga pripravlja znanje mesece Charlie Caplin, iteceno je Dtio, da je veliki igralec zaključil svojo Kariero s filmom »uospod Verdou.v«. V resnici 63-Ietni Chaplin nima v načrtu samo fiima Limelight, za tem želi še snemati 2—3 leta v Franciji, kasneje v Italiji itd. ... Lepi nacrti za človeka teh let. »... Zasnoval sem pred šestimi meseci svoj zadnji film Limelight. Opisal sem doživljaje iz svojih otroških let, svoje spomine iz te dope. Prizorišče fiima je London konec prejšnjega stoletja, vsebina — življenje družine v neuem cirkusu, glavna osebnost stari klovn ob koncu svojega življenja ...« je odgovoril Chaplin nekemu novinarju, ki ga je ooisxal na njegovem posestvu v Kaliforniji. »Ali bo imei ta ‘film kaj skupnega s filmom Cirkus, ki ste ga snemati 1825. leta?« — Prav nič. Moj sin Sidney Chaplin bo glavni igralec. »Ali ga nameravate potemtakem res samo snemati, kakor misli svetovna javnost?« — Ne. Sam bom igral starega klovna (... ki umre na koncu fiima od srčne kapi. kakor je novinar kasneje ugotovil). »Kateri igralci bodo še sodelovali?« — Jutri pričnem z zbiranjem. Najtežje mi je zaradi neke igralke, ki bi morala biti zelo mlada, zelo sposobna in še dobra baletka obenem. Mora biti Angležinja, nemogoče ie namreč najti Američanko s čisto angleško izgovorjavo. Ne maram že slavne igralke. Želim najti mlado dekle, morda neko londonsko igralko ali baletko! Skratka, potrebujem igralko, ki bo znala vpiti, divjati in jokati- jokati s pravimi sol- Splošr.o zna.it filmski lils Charlie Chaplina zami. To je najtežja vloga, ki sem io kdaj napisal! »Kdaj nameravate snemati »Limelight«?« — Se nisem napisal glasbene spremljave. Te dni komponiram zadnje partiture. Tekst pišem že več kakor dve leti. Računam, da bo priprava končana nekako v dveh mesecih Film bom snemal v svojem studiu, scene na prostom v samem Londonu. Cez dve leti računam. da bo film kontom. — Staremu klovnu se publika več ne smeje, brez moči je in brez soosotntisti! Kaj drugega preostane klovnu, ki ne zna več izvabiti smeha, kakor pijančevanje? Ko se nekega večera vrne v svojo revno hotelsko sobo. ue tovi, da se hoče v sosednji sobi neka m!rđa baletka zadušiti s plinom. Njegovi -ljenje je brez pomena, brez smisla :n vsebine: toda njo se lahko reši. le njemu nihče več ne more pomagati K r je obupana, jo mora naučiti upati, znova zaživeti! Mlada baletka ga ljubi, on pije. pije vsak dan huie. Or; se navsezadnje poroči z nekim miss.n fantom. Oh umre osamljen, kljub vsemu srečen! To je vsebina filma »Limeiight«. ki ga bomo Krko gledali na filmskem platnu čez dve leti kakor ie obljubil Charlie Chaplin sam. 6561 vonjav Dokončno je bilo ugotovljeno, da večina ljudi razlikuje le esem do deset vonjav. Po računih ameriškega zdravstvenega instituta pa je na svetu 6561 različnih vonjav. 2ivali imajo neprimerno bolje razvit vonj kot človek in morejo razlikovati precej večje število vonjav. Moč romana Ker je angleški romanopisec Priestley prav tako slovit v Združenih državah Amerike kot v svoji domovini, ga ■e ameriški založnik povabil, da bi prišel ob izdaji njegovega zadnjega romana »Festival v Ameriko. Priestley je o potovanje izkoristi! in ob tej priložnosti obiskal tudi mesto Wickenburg v Arizoni, o katerem piše v svojem delu »Polnoč v pustinji*. Toda tu ga je čakalo veliko razočaranje. Trg ni bil več tak kakor ga opisuje v svojem delu. V kratkem času je iz trga nastalo pravo mesto s kavarnami, hoteli, elegant n: ni trgovinami z neonsko razsvetljavo itd. »Kdo je kriv te strašne preobrazbe?* vpraša osupli Priestley nekega sta-egz prijatelja. »Ki«, mu odgovori prijatelj. -Po objavi vaše knjige so turisti kar navalili v rvaš* Wickenburg in sedaj vidite uspeh!* »Nikar se preveč ne trudi, da bi prišel potihoma, saj bo tako ali tako nastal kmalu pelfienski trušč.,.a >•.,•*■*** skakalci ¥ Včeraj je bil v Celju težko pričakovani mednarodni troboj v smučarskih skokih med mladinskimi reprezentancami Avstrije. Italije in Jugoslavije. Izven konkurence so na tej prireditvi nastopili tudi nekateri naši znani skakalci, da je zanjo vladalo v mestu izredno zanimanje. Prijetno sončno popoldne je privabilo v park okoli 3000 gledalcev, ki so živahno spremljali potek tekmovanja, potem pa še obiskali prijateljsko hokejsko tekmo med Ljub ljano in domačim Kladivarjem. Tehnična stran prireditve je bila v dobrih rokah in se je tekmovanje razvijalo v naglem tempu, vendar zasluži kritiko, da organizatorji niso ccen posameznih skokov objaviljali sproti, še bolj graje vredno pa je, da je bila rediteljska služba zelo površna, take da ?e je občinstvo po mili volji pre-mika‘o pod skakalnico — posebno med odri r> in na koncu tekmovanja. Rezultate so objavili šele po vsaki seriji skokov, kar je za organizacijo medium enega značaja premalo. Skoki so občinstvo zadovoljili, posebno zaradi tega, ker sta bila samo dva padca. V konkurenci v tem prvem mladim, skem troboju na naših tleh je nasto. pilo 8 Avstrijcev, 3 Italijani in 8 Jugoslovanov, poleg njih pa je startno liste povečalo še 12 članov, ki so nastopili, izven konkurence. Zmagovalec troboja je bil Jugoslovan Gortine, ki je pred-vsempokajzal veliko borbenost, videli pa j e strino še neizdelan, čeprav ima pogoje, da bo z marljivim treningom lahko uspešno posegel v mednarodne, konkurenco. Osts.ii naši tekmovalci, razen Rcjine. so pokazali samo veliko volje, medtem ko tehnično niso posebno zadovoljili. Med Avstrijci je treba poleg štirih najbolje plasiranih omeniti še odličnega Grillenhoferja, ki je bii lavor it današnje tekme, je pa pri prvem skoku padel in si pokvaril plasman v celoti. Stilno je bil boljši od zmagovalca in ;e z drugim skokom do. segel tudi največjo daljavo v konkurenci (35 km). Italijani so poslali svo-je najboljše predstavnike, ki pa so v vseh pogledih zaoiitajaii za našimi, na. si bo v slogu in tudi po dolžinah Delno je njihovih slabosti gotovo tudi krivo dolgo potovanje in ut.rulenost pr. njem, saj so pripeli v Celje šele na večer pred tekmovanjem. V skokih izven konkurence so pokazali predvsem Zalokar, Adlešič in Jaicvec zadovoljivo znanje. Zelo se jim je približal tudi miadi Kavar iz Tržiča, ki je na najboljši poti, da bo prej ali slej ojačil vrste naše državne reprezentance. Tehnični rezultati so bili naslednji: mošt’. 3: 1. Avstrija 1039.3 točke, 2. Jugoslavija 1076.2 točke. 3. Italija 526.1 točka (po oceni prvih šestih plasira- nih); S * A « H HOLANDSKA OBRAMBA BOTVLNNIK : KORILO V (Sovjetsko prvenstvo, Moskva 1951). 1. dz—dl f7—f5 2. g2—g3 Ben se torej ne poi*u—eG 15. Sc7: eG Bč.i o: tu tanko dosege, znatno boljšo konen.co s 15. saö; LbJ. lo ab5i Taö: 17. Lcü: bcö. 18. Tal. Namesto tega pa rajši vzame kmeta. 15. ... li.fl: c3 IS. Tb3: b7 TnS—d8- 17. Koz—cl Sc,—ui is. Tin—el Ta8—cs 19. lo.—bz Teo—c j Zv. ez—es sdi—b5 21. Tel— dl l-dh—c8 £2. T-dl—d5? Do tu je šio vse v redu in beli bi si bi. z iz. LA Sa3 23. Ldo lahko nadalje ojačil poz.crjo. Namesto tega pa forsira napačno zamenjavo, po kateri je kljub kmetu več verjetno že izgubljen. 22. ... Tc3; d5 23. Lg2: Ć5 -r Ke6: d5 24. Ti>2: u5- Kdi—e4 Seveda! Kralj sedai vdere med bele kmete, k: jih ni mogoče braniti. P rešene-njivo je, da svelovm prvak tega vdora n: dcvc.j upošteval. 25. Ti)3—b7 Tc3—eS! Crni pripravlja pzotiigro s svojimi središčnimi kmeti. 26. Tb7: a7? Tu bi bilo gotovo bolje 26. Kd2 Kf3 27. Kei. 26. ... Ke4—f3 27. a2—a4 Kf3: f2 28. a4— a5 pi- Crni kmetje so vezani in jih zato ne bo mogoče ustaviti. Beli a— kmet pa ne more prodreti. 23. a5—aS Kf2: e3 39. TaT—b7 e7—e5! 31. aC—37 TeS—a8 32. Tb7: h7 (J) 198.5 190.9 (32, 185.8 (31, posamezniki: 1. Gorjanc (34, 33.5 m), 2. Mayer (A) 32.5) , 3. Eaumgartner (A) 32), 4. Dernožnik (A) 184.1 (32.5, 32.5) , 5. Schwarz (A) 181.3 (29.3, 31), 6. Rojina (J) 180 (31. 30), 7. Šuštar (J) 179.9, (31.5, 31.5), 8. Frasnig (A) 179,9 (29, 30.5), 9. Podlogar (J) 179.1 (31, 31.5), 10. Santner (A) 177.6 (29.5, 23), 11. Giaconelli (I) 176.9 (30, 29.5). V skokih izven konkurence so bili rezultati takile: 1. Zalokar 213.4 (36, 36.5) , 2. Adlešič 203.5 (35, 36), 3. Ja-šovec 203.2 (34, 35), 4. Kavar 201.7 ednarodni borbi (37.5, 37.5), 5. Braz 191.5 (31.5, 32), 6. Pavel 182. 6 (30, 32). Hokej: Ljubljana : Kladivar 11:1 if0:0, 6:0, 5:1) V hokejski tekmi je moštvo Ljubljane zmagalo nad ekipo domačega Kla-divarj.n 11:1 (0:0, 6:0, 5:1). To je bila zaslužena zmaga boljšega moštva. Gledalcev je bilo okrog 500. Zanimive tekme r Mavi kova Smučarski klub Branik iz Maribora jej 1. Cetina (Celje) 3:31.7, 2. Križaj (Ljubelj) priredil v soboto :n včeraj zanimive dru- 3:48.8. 3. Sober (Branik) 3:32.6. Logar štvene smučarske tekme. V soboto je j (Ljubeij) 4:44.9, 5. Bzik (Lok.) 6:55.4. bila ob žičnici na Pohorju »Pohorska ! Včeraj je bi! na sporedu »Mariborski slalom«, ki so ga izvedli na nov način Olimpijski spored je končan kombinacija«, kjer je. sodelovalo 11 društev. in sicer .Taborima in Bosne. Lokomotiva iz Zagreba, Ljubelj. Enotnost. Branik in PD Celje. Nastopilo je 46 tekmovalcev. med niiimi več olimpijskih kandidatov »Pohorska kombinacija« je svojevrstno tekmovanje, na katerem so morali smučarji hkrati pokazati svoje sposobnosti v smuku, slalomu. veleslalomu in teku. Rezultati so tile: Člani (proga 2890 m s 690 m višinske ramdke): 1. Janko Krmelj (Ljubelj) 3:14.5. 2 SI. Lukane (Ljubelj) 3:15,9. 3. Demič (E.) 3:23.5. 4. Križaj (Ljubelj) 3:32.0. 3. Buđ’inek (E.) 3:39 3. 6. Dornik (Ljubelj) 3:40.2. 7. Ivan Sevčnikar (Branik) 3:45.7. 8. LTršič (Celje) 3:47.4. 9. Jože Krmelj (Ljubelj) 3:47.6. io. Jože Sevčnikar (Branik) 3:57,5; starejši mladinci (ista proga): Tekmova ci so hkrati nastopili na dveh progah, ki sta bili dolgi po 500 m. imeli 50 vrat ter 140 m višinske razlike. Nastopi o je 63 tekmovalcev. Rezultati: Člani: l S. Lukane 2:01.7, 2. Dornik 2:03.3. 3. Hladnik (E.( 2:08.9. 4. Ivan Sevčnikar 2:09.7. 5 Rudnin ©k 2:10.3. 6. Janko Krme’, j 2:10.5. 7. Križaj 2:12.4. 8 Jože Sevčnikar 2:22.0. 9. Jože Krmelj 2:23.4, 10. Cizej (Branik) 2:25.3: članice: (Ista proga); 1. Darinka Lukane (Ljubelj) 2:41.9. 2. Hanuš (E.) 2:58.8. 3. Železnik (Branik) 2:34.4: mladinci (ista proga): 1. Križaj (Ljubelj) 2:17.4, 2. Cetina 2:25.9, 3. Logar (Ljubeli) 2-26.7. 4. Bzik 2:45.4. 5. Bračič (Lok ) 2:51,1 Prehodim; pokal je drugič osvojil Slavko Lukane. Oslo, 24. febr. Velika revija najboljših smučarjev sveta je dosegla svoj višek danes prav na tistem kraju, po katerem je norveško smučarstvo najbolj zaslovelo — na znameniti holmenkollenski skakalnici, okoli katere se je zbralo do pričetka olimpijskih skakalnih tekem ob 13.30 najmanj 150.000 gledalcev. Tekmam je prisostvoval tudi norveški regent Haakon. Prizorišče pod skakalnico je nudilo veličastno sliko, kakršna se na zimskih športnih prireditvah najbrž ne vidi nikjer drugje, kakor v deželi zibelke smučarstva. 44 tekmovalcev iz 12 držav Po nekaterih poskusnih skokih je točno ob spovedanem času zapustil prvi tekmovalec — vsega skupaj je nastopilo 44 izbranih skakalcev iz 12 držav — Šved Nordln. Dosegel je dolžino 63.5 m in tudi razmeroma dobro oceno 104.5 točke. Takoj za njim je bil na vrsti švicarski skakalec Daescher. ki je prišel na 62.5, bil pa je v slogu manj zanesljiv in so ga ocenili z 98.3. Tretjo start.no števili o je imel Poljak Wieczorek. ki je skočil 60.5 m. bil pa je zelo slab v zraku in pri doskoku ter so mu sod-p’ki prisodili samo 69.5 točke. Sodniški zbor je bil sestavljen iz dveh Severnjakov (Norvežana in Šveda), dveh Sred-njeevropejcev (Avstrijca in Francoza) ter enega Američana, OlfmpUska skakalnica v Hoimenkoiinu Vsake zimske olimpijske Igre imajo svoj zaključek z veliko tekmo v skokih. Letos je bilo to na starodavni in sloviti skakalnici v Holmenkollnu. Pri tem je zanimivo da je ta skakalnica izmed vseh v zadnjih olimpijskih igrah uporabljenih — najmanjša. Tako je ime! St. Moritz kritično točko pri G5 m. Garmisch-Partenkirchen pri 80 m. Ho.menke", len pa jo ima pri 60 m. če namerno za pod‘.ago norme FIS. ki so veljale pred letom 1949. Kovmcnkollen je imel v obdobju 1939-49 kritično točko pri 63 m. zdaj je pa skakalnica zmanjšana. Toda kritična točka še ni vse. Medtem ko sta imeli prejšnja olimpijski skakalnici v doskočišču 38 in 39° naklona, ga ima Holm en ko! len samo 36"! To pa pomen: znatno povečanje pritiska pri doskoku Ta skakalnica Je tedaj v znatno večji mori, kakor so jo vajeni Srednjeevro-pejci. preizkušnja za sigurnost pri doskoku in za sposobnost smučati v iztek brez padca. Na prvi pogled se zdi, da si je Norveška. ki ima veliko število skakalcev, izbrala najbolj skromno skakalnico za olimpijske igre. Zalet je tesno odmerjen, da ne nudi prevelike hitrosti, zato pa je velik poudarek na odskoku z mosta n na čim mirnejšem letu. pri tem pa seveda popolna sigurnost v vseh fazah skoka. Veliko vlogo bodo igrale dobro pripravljene in hitre smučke. Skakalec mora računati na čim višjo zračno krivuljo v/ oo'etu in absolutno siguren doskoka. Veliko vlogo -so igrale dobro kalnici v Srednji Evropi. Norvežani favoriti Občinstvo je burno spremljalo vsakega skakalca, toda poznalo se je. da dobro ve ceniti posamezno izvedbo, predvsem pa da goji velike simpatije do svojih rojakov. Prvi Norvežan, ki je prišel z mosta, je bil edem velikih favoritov za zmago, in sicer Artim Bergman, ki je že pri prvem skoku prekosil vse dotlej dosežene daljave in sigurno pristal na 67.3 m. Ocena: 112 točk. Japonec Kavašima se je kljub svoji majhni postavi zaradi drznega predklona povaljal po snegu. Za Bergmanom je med tisoč glavo množico veljalo največ zanimanja drugemu norveškemu asu, in sicer Torbjörnu Falkangerju. Tik pred m.iim se je spustil čez strmino znani avstrijski skakalec Sepp Bradi, ki pa to pot ni imel sreče. Po slabem odskoku se ni mogel več popraviti in je pri 60.5 m dolžine padel in odstopil od nada.ljnega tekmovanja. Sodniki so mu prisodili za neuspeli skok 68 točk. Potem je prjšel Falkamgcr. V krasnem slogu se je pognal 68 m daleč in * tem prekosil svojega rojaka v dolžini za pol metra, pa tudi v celotni oceni je dobil eno točko več od njega (113) ter je po prvi seriji skokov ostal dokončno .prvi in najresnejši kandidat za zlato kolajno. Zelo dobro so se v tej eliti skakalcev držali Nemci. Najmočnejšega moža so imeli v Tonniju Bratscher ju. ki je že v prvi serih" skoči! 66.5 m daleč in dobil eno najboljših ocen 111 toč. Dobro jc prestal prvo preizkušnjo tudi Rudi Weiller ki je za svoj skok na 67 m dobil 10? točk. Polda in Klančnik nista posogla v borbo z a prva mesta •Jugoslovanska skakalca Janez Polda in Karel Klančnik sta prvi preizkus pre stala mani zadovoljivo. Polda je dosege! daljavo 62.5 m in so ga ocenili s 101 točko. Klančnik Karel pa je za 60 m dolgi skok dobil oceno 96.5 točke, s čimer pa se j*» vseeno uvrstil med prvo dvajsetorfco tekmovalcev. Poznavalci so ju videli skakati že v lepšem slogu, kakor na tej odločilni tekmi. V dragi seriji skokov se je borba za najboljša mesta zaostrila do zagrizenosti — za vsakega pol metra daljave in za vsake pol točke. Dotedaj drugoplasirani Bergman je v dragem skoku podaljša» daljavo za pol metra in popravil tud slog — saj je dobil zanj ocene 1.9, 18-5 in 18.5. tako da so mu sodniki priznali vsega 114 točk. kar je pomenilo, da sc je močno približal najvišjemu priznanju — zlati kolajni. Cela vrsta tekmovalcev ki se je zvrstila za njim. je večinoma skakala slabše kakor prvič (posebno gle de daljave), kar velja tudi za največjega favorita — dotedaj prvoplasiranega Norvežana Falkangerja. ki je bil v drugem skoku kar za 4 m krajši (64) in je tudi na oceni (ing.3) utrpel toliko izgube, da je precej zaostal za že zanesljivim zrna govalcem Bergmanom. Med ostalimi s< se dobro držali Nemec Bratscher. Norvežan Hull. Finec Hiverinen, Nemec Weiler in še nekateri dragi. Jugoslovana Polda in Klančnik sta dragi seriji skokov še občutneje zaostala M drrrih tekmovalcev. Polda je okrajša» druri skok za pol metra in obstal na 62 m z oceno 95 točk. Klančnik je bil še Zagreb : Crvena zvezda 2:1 (2:0) PORAZ DRŽAVNEGA PRVAKA V Zagrebu je bila včeraj prijateljska .. 4-‘metna tt-kma med članoma 1. zvezne lige Zagrebom in Crveno zvezdo iz Beo-graaa. Zagreocam so po ooijši igri zas.u-leno premagali kompletno moštvo Beograjčanov. Gole so dali: Medved in Jurišič za Zagreb ter Kostič za Crveno zvezdo. Gledalcev je bilo okoli 10.000. Hajduk : Lokomotiva (Z) 7:1 (4:0) Včeraj je bila v Splitu pred 6000 gledalci odigrana prijateljska nogometna tekma med Hajdukom in Lokomotivo iz Zagreba, v kateri so domačini visoko zmagali 7:1 (4:0). Visoka zmaga Hajduka je rezultat zelo dobre in uspešne igre napadalne vrste, čeprav je treba priznati, đa^ tudi enajstonca Lokomotive ni bila izrazito slaba. Hajdukovci pa so igrali zelo koristno in so z dolgimi pasovi naglo pridobivali na terenu ter tako pogosto prihajali pied nasprotni gol. Pri Haj-‘ ćuku so najbolj ugajali Mladmič, Andri-jaševič. Matošič in Beara. ki je med drugim ubranil tudi po Čonču streljano enajstmetrovko. Pri Lokomotivi, ki je bila kolikor toliko dobra v polju, pred vrati pa je zaigrala sleherno šanso, so se odlikovali Cone, Bobek II. in Papec. Gole so dali za Hajduk: Andrijaševič 3 (v 8., 32. in 89. minuti), Matošič 2 (v 40. ;n 48. minuti) in Mladinič 2 (v 15. in 69. minuti). Častni gol za Lokomotivo je ustrelil Hmeljina v 79. minuti. Tekmo je sodil domači sodnik Simonelli. Po današnjem nastopu Hajduka in njegovi učinkoviti zmagi nad močno zagrebško enajstorico vlada veliko zanimanje . za prvo tekmo v zvezni ligi, ki jo bo Ne pomaga niti 32. To3t Ke2 33. Ta3 i Hajduk prihodnjo nedeljo igral doma s 14 itd. Crveno zvezdo- Partizan : Spartak 4:2 (4:0) V Subotici sta se v prijateljski tekmi pomerila domači Spartak in Partizan iz Beograda. Pred 4000 gledalci so Beograjčani beležili zasluženo zmago. Njihovo moštvo je bilo zlasti v prvem po:času mnogo boljše od svojega nasprotnika. Proleter : Dinamo (Pančevo) 3:2 (2:1) Prijateljska tekma med Proleterjem iz Zrenjanina ir, Di: amom iz Pančeva se je končala z zmago Proieterja 3:2 (2:1). Domače moštvo si je že v prvem p-olčasu zagotovilo prednost enega gola in jo obdržalo do konca tekme. BSK : Vojvodina 4:3 (1:3) nov iz prostega strela iz daljave 20 m. f V 29. minuti je Krstič povišal na 2:0, pet minut zatem pa je bila razlika že 3:0. Gol je dal Rajkov. Med tem časom Beograjčani niso izkoristili treh priložnosti in so šele v 43. minuti po Marinkoviču znižali razliko. Po odmoru se je moštvo BSK zelo razigralo in svojo premoč izrazilo tudi v rezultatu. V 18. minuti je Kaloperovič znižal na 3:2. V 23. minuti je Antič po lep; kombinaciji vsega napada izenačil, v 31. minuti pa dal zmagonosni gol za BSK. Pri Beograjčanih so bili dobri Račič, Daviaovic, Antič in Kaloperovič, pri Vojvodini pa Milovanov. Dinamo : YEF 3:1 (1:0) Nogometaši zagrebškega Dinama so se na turneji po Turčiji pomerili v soboto s članom carigrajske profesionalne lige VEF. Zagrebčani so igrali zeio dobro, njihova hitra in tehnično dovršena igra pa je prišla do izraza šeie v drugem polčasu. Za Dinamo so bili uspešni Cizarič. Benko in Wölfl. Najboljša igralca sta bila Cizarič in Delič. Domači sodnik je sodil pristransko v škodo Zagreočanov. Belgija : Italija A 2:0 (2:0) V Bruslju sta se včeraj pomerila A-repre zen tanci Belgije in Italije. Belgijci sc- s svojo gladko zmago presenetili svetovno športno javnost. Najslabši del iia-.ijainskega moštva je bila napadalna vrsta, ki je imela več ugodnih priložnosti za gol kakor nasprotnik. Prvi gol je doseglo domače moštvo v 25. minuti, deset minut pozneje pa že drugega. Po odmoru so se Belgijci omc-jiilii.v glavnem na obrambo, ki je svojo nalogo uspešno opravila. Italija B : Turčija 1:0 (0:0) V Napoliju sta se srečala B reprezentanca Italije in Turčija. Odločitve dolgo ni bilo. Prvi polčas je minil v obojestranskih napadih, vendar nobeden od nasprotnikov ni utegnil doseči gola. Sele po odmoru se je Italijanom posrečilo spraviti žogo v mrežo, kar je bii tudi edini gol dneva. V Srbiji so opustili republiško ligo v tnogejsietu Na plenumu upravnega odbora Nogometne zveze Srbije v Beogradu so sklenili ukiniti republiško ligo, ki jo bodo odslej nadomeščale podzveze s sedeži v Beogradu. Prištini, Nišu in Kragujevcu. Poleg tega bo v Beogradu še podzveza. ki bo združevala klube beograjske oblasti. S tem sklepom so ukanjena vsa dosedanja nogometna vodstva po oblasteh, kakor tudi. mestni nogometni odbor. Ostal bo edinoie pokrajinski odbor za Vojvodino. V okviru ustanovljenih podzvez bodo potekala prvenstva, v katerih bo sodelovalo 8 najboljših klubov za prvaka Srbije. in sicer 3 najboljši klubi iz Vojvodine in prvaki ostalih podzvez. Partizan in Milan v finalu Pred 12.000 gledalci je bila včeraj v Beogradu prijateljska tekma med moštvoma BIK in Vojvodino. Beograjčani Tg8 36 Kfl Tel.°. le s težavo zmagali in se tako kon?aj j levanži: ali za poraz preteklo nedeljo v 32. ... f5—f4 33. g3: f4 g5: f4 34. Kcl—dl Sicer dobi e4 in nato Ke2. 34. ... F4—f3 35. c2—C4 Na 35. Kei sledi 35 37. Kei f2~r. 35. ... Ta8—*d8 36 Kdf— c2 f3—f2 37 Novem Sadu. Th7—f7 TaS—as. Reli vđa. j Vojvodina je zlasti v prvem polčasu Sledilo bi seveda š. TaT-. rnkar bi me .grala zelo povezano in je vodila že 3:0. ral beli dau trdnjavo za t— kmeta. |Pivi gol je v 22. minuti dosegel Milova- OGOMETNI TURNIR V VIAREGGIU Mednarodni mladinski nogometni turnir v italijanskem mestu Viareg-giu bo končan danes s finalno tekmo Partizan : Milan. Beograjčani so se uveljavili v finale po zmagi nad moštvom Inter. Tamkajšnji poznavalci nogometa sodijo, da je Partizan najresnejši kandidat za prvo mesto, ker Je tehnično najbolj vigrana enajstorica s solidnim tehničnim znanjem. Ce bo Partizanu uspeio ponoviti uspeh iz lanskega leta, potem bo postal karnevalski pokal iz Viareggia njegova trajna last. Partizan : Inter 2:1 (1:1) 2e prvi napadi so prinesli gostom uspeh. V tretji minuti je vodja napada Milutinovič pobegnil srednjemu krilcu in po kratki kombinaciji poslal žogo neubranljivo v mrežo. Hiti-o in nepričakovano vodstvo Partizana je domačine zmedle. Partizan je to hibo spretno izkoristil in popolnoma zf gospodana igrišču. Sele po petnajstih minul ah g. je Inter uredil svoje vrste in izvedel nekaj nevarnih napadalnih akcij, izmed kaierih je v 18. minuti eno zaključil z golom. Vratar Stojanovič je prvi strel odbil z rokami proti desnemu krilu, ki je žogo takoj podal desni zvezi, ta pa z ostrim, voiey udarcem mimo vratarja v mrežo. Po odmoru so imeli Beograjčani spet prvo besedo na igrišču, vendar se je poznalo, da sta nasprotnika precej utrujena. Igra se je razvnela in razvila v ogorčeno bitko šele v zadnjih minutah, pri čemer je Milutinovič izkoristil napako italijanskega branilca in s polvi-sokim strelom dosegel vodstvo in priboril svojemu moštvu zasluženo zmago Milan : Fiorentina 3:0 (1:0) V drugi polfinalni tekmi sta se pome- ii!i italijanski moštvi Milana in Fioren-t: Miipnčani so bili ves čps boliš na- -pro!'iik, ki se je odlikoval zlasti v za j-i.nih akcijah. manj zbran In Je v precej povprečnem i najboljših vse štiri zastopnike, med nji* slogu srečno pristal na 56.5 m in dobil) mi prvega in drugega ali z drugimi be* oceno 92 točk. Tako je zapravil svoje] sedami še eno zlato in srebrno kolajno, precej častno mesto v prvi. dvajsetorici. j f ast Švedske, ki je na teh olimpijskih Po končanih tekmah je Polda izjavil) igrah daleč zaostala za uspehi na prejš-novinarjem: »Našem več stari Poida, bo-' njih. je rešil Kar Holmström, ki se je lezen me je precej izčrpala in zato na) plasirat na častno tretje mesto io Driboril tem zahtevnem nastopu nisem bil do- j svoji državi bronasto kolajno. Presenet-volj siguren. Vsekakor upam, da bo ta ljivo se je plasiral Nemec Bratscher, ki prehodna slabost minila in se bom slej- deli 4. mesto z Norvežanom Ne-ssom. koprej spet vrnil v nekdanjo formo.« Kakor smo obveščeni, bosta Stefe io Mulej iz Osla odpotovala naravnost v domovino, medtem ko bodo ostali štirje naši udeleženci, im sicer Polda in Klančnik ter Birkova in Kordeževa sodelovali na bližnjih prireditvah o a Švedskem. Današnje skakalne tekme v Holmenkollnu so znova pokazale, da norveški skakalci še vedno nimajo enakovrednih tekmecev na svetu .Tisoči in tisoči Norvežanov so danes nemalo pripomogli, da so njihovi Vcakalci vložili v vsak skok največ, kar so mogli. Značilno je bilo ro. da so vsakega tekmovalca pozdravljali samo po tem. kolikor se je približal znanju norveških tekmovalcev, vsakega svojega pa so sprejemali z burnim aplavzom. Olimpijski prvak v skokih je Norvežan Bergman Finci so rešili dve častni mesti med prvimi desetimi. Nemci pa podkrepili svojo moč v tej smučarski disciplini še z osmim in desetim mestom po zaslugi Weilerja in Kleisela. Plasman Polde in Klančnika ni izpolnil naših pričakovanj, kar velja posebno za slednjega. Prav gotovo pa je bil ta nastop tako pomemben in težak, da so bile priprave zanj premalo skrbne. Podrobni rezultati skakalnih tekem so bili naslednji: l. Artin Bergman 226 (67.5, 68 m), 2. Torbjörn Falkanger (oba Norveška) 221.5 (68. 64 m), 3. Kar Holmstrom (Švedska) 219.5 (6S, 63.5), 4. in 5 Toni Bratscher (Nemčija) in Arn Ness (Norveška) 21S.5 (6S.5, 62.5). 6. Hull (Norveška) 213.5 (66.5, 63.5), 7. Siverinen (Finska) 213.5 (66.5. 61.5). 8. in 9. Sepp Weiler (Nemčija) in N*. Uotincn (Finska) 213 (67 in 63), 10. Kieisei (Nemčija) 29$ (SG.5. 62.5). ... 14. Steinecker (Avstrija) 206.3 (61.5. 63) .... 16. do 17. Polda (Jugoslavija) 200.5 (62.5, Norveški skakalni šport je zadnji dan; 62). Descher (Švica) 200.5 ... 30. in 3L olimpijskih iger slavil svoje veliko zrna. j Klančnik Karel (Jugoslavija) 188.5 (60, gosiavje, saj ima med prvo desetorico 56.5), Hans Eder (Avstrija) 188.5 itd. Kanada oümni s I prvak v Ii u Turnir v hokeju na ledu se je pred- mesto. V drugi tekmi so Švicarji, kakor sinočnjim nadaljeval s štirimi tekmami, je bilo pričakovati, premagali Nemce, izmed katerih sta srečanji Švedska : Svi- i izida tekem sta naslednja: ca in ZDA : CSR odločali vrstni red v prvem delu lestvice. Zlasti zadnjo tekmo so gledalci pričakovali z velikim zanimanjem, ker sta bila nasprotnika po papirnati formi močno izenačena. Potok tekme je to tudi potrdil, le v srednjem delu igre so Ceiioslovaki nepričako\ano popustili, kar je njihovim nasprotnikom prineslo zmago. Izidi tekem so bili naslednji: ZDA : CSR 6:3 (2:1, 4:0, 0:2) Švedska : Švica 5:2 (1:1, 4:9, 0:1) Kanada : Norveška 11:2 (5:2, 3:0, 3:0) Poljska : Finska 4:2 (2:2, 0:0, 2:0) Zadnji dan hokejskega turnirja so Ce-hoslovaki pripravili nepričakovano presenečenje. Tekmo z evropskim prvakom Švedsko so gladko odločili v svojo korist in Svede s tem pripravili ob drugo Branisvić v finalu na t^rnis*ju v San Remu Na mednarodnem teniškem turnirju v San Remu se je Jugosiovan Branovič z zmago nad Italijanom Rolandom del Bellom uveljavil v finale, kjer se bo srečal z Drobnim. V polfinalu je Branovič premagal Rolanda Del Bella 8:6. 6:2, 4:6. 6:4. Drobny pa Marcella del Bella 6:3. 9:7, 6:3. V igrah dvojic igrata Mitič in Palada v polfinalu z italijanskim parom Rolando del Bello-Bellardinelli, v mešanih parih pa sta Bellani-Mitič premagala dvojico Manfredi-William 8:6, 7:5. * V finalu mednarodnega teniškega prvenstva ZDA na pokritih igriščih sc bosta pomerila Američan Talbert in Savit. Talbert je v polfinalu z lahkoto cdipravil Kanadčana, Savin pa Patty ja 6:2, 6:3, 6:4. CSR : Švedska 1:0 Švica : Nemčija 6:3 Lestvica udeležencev olimpijskega turnirja je naslednja: Kanada 7 7 0 0 6S:11 14 CSR 8 6 0 2 47:18 12 Švedska 8 6 0 2 48:19 12 ZDA 7 6 0 1 40:18 12 Švica 8 4 0 4 40:40 8 Finska S 2 0 6 21:40 4 Poljska 7 1 1 5 17:53 3 Nemčija 8 1 1 6 21:53 3 Norveška 7 0 0 7 12:42 C Vrstni rod držav na VI. zimskih olimpijskih igrah V vseh dosedanjih tekmovanjih r.a letošnjih zimskih olimpijskih igrah vodi pred zaključkom tekmo\anja v hokeju Norveška s 194 5 t-crkc. Osiale države so dosegle naslednje število točk: ZDA 71.5, Finska 63, Avstrija 54. Nemčija 41.5, Švedska 25.5, Holandska 24, Itali.a 22. Švica 21. Francija io. Anglija 10. Kanada 8.5, Madžarska 4, Beigija 1 in Japonska pol točke. Pregled dobljenih olimpijskih kolajn (prav tako brez konkurence v hokeju na ledu) kaže. takole sliko: Norvežani so osvojili največje število olimpijskih kolajn. in sicer 15, meri njimi 7 zlatih. 3 srebrne in 5 bronastih, nato pa so šle olimpijske kolajne še mod naslednje države: Amerika io (4 zlato. 5 srebrnih in 1 bronasto). Finska 9 (3 zlato, 4 srobrne in 2 bronasti). Avstrija 8 (2 z’ati. 4 srebrne in 2 bronasti). Nemčija 7 (3 zlate, 2 srebrni in 2 bronasti). Holandska 3 (srebrne), Švedska 3 (bronaste). Italija 2 d zlato in i bronast«), Švica 2 Anglija 1 (zlato). Madžarska i (brona to), Francija 1 (bronasto) in Kanada 1 (bronasto). Začetek atletske sezone V dvorani državnega instituta za fiz-kulturo v Beogradu je bil včeraj prvi letošnji atletski miting, na katerem so se zbrali vsi najboljši beograjski atleti. Naj lepši uspeh so dosegli tekmovalci Crvene zvezde, ki so osvojili najboljša mesta v vseh disciplinah. Najboljši rezultat je dosegel Sarčevič. ki je vrgel kroglo 15.20 m. kar je za 26 cm boljši rezultat od lanskega leta. V skoku s palico je zmagal Milakov, ki je skočil 3.60 m. V skoku v višino je zmagal Nikolič (173 cm), med ženskami pa Pantovičeva (Crv. zvezda) 135 cm. V troskoku je bil najboljši Radovanovič, ki je dosegel 12,76 m. Atletsko tekmovanje v Bradeškov spomin Letošnja največja atletska prireditev v Celju bo posvečena spominu umrlega funkcionarja AK Kladivarja Staneta Bradeška. Po prvi zamisli se bo ta prireditev imenovala jugoslovanski atletski kriterij, na katerem bo lahko nastopilo samo šest TVD Partizan. Narodni dom poziva vse svoje članstvo, posebno pa starejše telovadce, da se polnoštevilno udeleže pogreba tov. Staneta Gašperšiča. V Beogradu bo 7. maja prijateljska mednarodna tekma med italijanskim prvakom Milanom ter nogometnim klubom "artizan. Prvenstvo Slovenije v kegljanju V nadaljevanju prvenstva Slovenile v kegljanju je Branik premagal v Mariboru Triglav iz Ljubljane v razmerju 2271:2178 keglji. Kobal je podrl 403, Lah (oba Branik) 401 kegelj. * Pri rezultatih prejšnje i>ede’.je je treba popraviti izid tekme med mariborskim Železničarjem in Kranjem, ki se je končala z zmago Kranja 2291:2094 kegljem. najboljših atletskih klubov v državi. V vsaki disciplini bo lahko nastopil samo po en tekmovalec sodeluj r-čega kluba. Novost tega tekmovanja bo še v tem, da bo posamezen atlet lahko nastop.i samo v eni disciplini in enkrat v Predsednik AK Kiadivar Fedor Gradišnik pravi, da bo to tekmovanje dalo še posebno sliko moči naših najboljših atletskih klubov. Tradicionalne britanske igre bodo od 21. maja do 2. junija v Londonu. Na tem tekmovanju bodo poleg najbok.vh atletov Velike Britanije nastop;;: tud: tekmovalci iz ostal.n držav. Britanska itletska zveza je povabila od naših tekmovalcev Ceraja, Cttenheimerja in godina. Francelj, ali se ri zdi da Je zmeraj hladneje Pred plazovi ie treba biti previden Obilen val snežnih padavin, ki je zaje! rbmočje Julijskih Alp, Kamniških planin. Karavank in ostalega gričevja, predstavlja veliko nevarnost snežnih o’azov, ki se najrajši prožijo na pobočjih z naklonino nad 15". še prav posebno pa v višinah nad drevesno mejo. t. j. nad 1800 m. Plazovi so n-ajsUnejše orožje zime. zato naj bodo obiskovalci zasneženih gora na izletih in turah nadvse previdni. Plazova v gorah so zahtevali že ogromno smrtnih žrtev. Mnogim je znano, koliko vojakov so uničili na frontah v prvi svetovni vojni, pa tudi borcem NOV niso prizanesli. Tud: naša planinska m smučarska skupnost je žrtvovala plazovom že 17 mladih življenj. Toda. če bi se p'anćnci in smučarji zavedali velike nevarnosti plazov, ne bi bilo tragičnih žrtev Hermine Brix, ki jo je sneg zagrnili pod slapom Rinke 29. III. 193". na nesreče 28. III. 1937 pod Storžičem, ko je v snegu izdihnilo 9 mladih življenj. Ce bi bili previdni, ne bi bilo treba umreti pod olazom na Tnkretu pod Desko mlademu Žitniku in Poljanškovi, nrav 1ako bi lahko ohranili pri živ-'ien.ju tudi Toneta Dularja in mnoge druge, k* so postali žrtve snežnih plazov Kako neusmiljeno so gospodarili pla-Tovi med vojaki v prvi svetovni vojni, govori datum 16. decembra leta 1916. ki je v zgodovini lavinskih katastrof znan kot »črni četrtek«. Ta dan je postalo *rtev plazov na dolomitski fronti 6000 Avstrijcev in 40 Italijanov. Ena sama ogromna lavina na Marmolati je ooko-raia 300 vojakov. Na Monte Passubio jbej strokovnjaki za plazove. Mathias 7d=rsky je dejal: »Vetrovi so povzročitelji in graditelji plazov Ljudje so moral že v prvih začetkih u dej štovan j e v gorah sore jeti neusmiljeno borbo z n Muni.« Profesor V/. Paulcke je Zdarske-ga dopolaü: »V času, ko vetrovi in yfc- har ji nosijo sneg po gorah, bodi previden. nevarna pobočja ne r eč. povečaj razdaljo v navezi ali družbi. V primeru plazov povečaj srčnost in trezno presodi položaj Pri reševanju pe izgubljaj dragocenih minut, bodi vztrajen do končnega uspeha. Stori vse za ponesrečenega tovariša, bodi previden in med reševanjem pazi na nove plazove.« Dober poznavalec zime v gorah opozarja: »Plazovi so strašno orožje zimske prirode Proti nilm se ne moremo uspešno boriti s pogumom in navdušenjem, potrebna je skrajna previdnost in prisebnost « V času padavin se mkar ne oddal^KJ-mo od planinskih postojank. Sele dva a M tri dni potem ie nevarnost manjša. Plazovi so mokri ali suhi. Mokri plazovi so nevarni za zlome, v suhih na se č*.o. vek lahko zaduši. Re«»va.nje izpod plazov naj bo vztrajno. Rešenega tymesre-čenca natančno preglej in ugotovi poškodbe m šele n a*o začni z umetnim d•*h an 'em ali masažo. Obiskovalci zasneženih gora naj vestno upoštevajo vsa pravila, ki so jih kjerkoli in kadarkoli čitali ali slišali, kako se je treba varovati pred plazovi in kako je treba reševati no-nesrečence izpod plazov. Posebno alpinistični odseki, fizkultumi aktivi, smučarski klubi ter vodje tečajev in smučarski učitelji naj stačno obna- ’-ajo to prepotrebno znanje. U. 2. Izdaja: Tiskovni konzorcij OF Slo- venije. Direktor konzorcija Rudi Jan-huba. - Glavni in odgovorni urednik Sergej Vošnjak. - Uredništvo Ljublana. Knafljeva ulica 5. telefon 55-22 do 55-26. - Uprava Ljubljana, Čopova ulica 50-111.. telefon 45-75 in 46-21. — Oglasni oddelek Ljubljana. Selenbur-goT,a ulica 5. tel. 38-96. za ljubljanske naročnike 24-63. za zunanje 38-32. — Poštni predal št. 29 Tekoči račun NB 601-90321-0. Mesečna naročnina 140 din. Poštnina plačana v gotovini. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca«! J