PROSVETA « » -------- . GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ln upravnliki prostori: H«67 South LawndaU A v*. Offlo« of Publleatlon: 2067 South UwmU!« Ar«. ToUphon«, Kock wv IJ 4004 C^®® liat A j® 16.00 SataN« tm •t CMn—» inhMta. ■ Januar7 t«. IMS. at UM ti* Art ot OoMtn« ot lUok >. im. CHICAGO, ILL.. PONDE1JEK, 12. FEBRUARJA (F K H. 12). 1940 Subacription $6.00 Ye«rly ftTEV.—NUMIIKR 3« turCija za segla nemške ladjedelnice Nemški strokovnjaki odhajajo domov možnost razteg- nitve vojne ISTANBUL, TURČUA, 10. februarja. — Turčija je ponovma udarila po Nemčiji, .svoji »vez-niri v svetovni vojni, ko je od-brila čez sto nemških tehnikov in inženirjev. Dala jim je 48 ur £sa za odhod iz dežele. Vladni kropi pravijo, da ao bili Nemci odpuščeni po odkritju evidenee „ nacijski sabotaži. Ta je zahtevala takojšnjo akcijo a strani „irške vlade, da zatre zaroto Hitlerjevih agentov v kali. Isfanbul, Turčija, 10. febr. — Turčija, zaveznica Velike Britanije in Francije, je včeraj zasedla nemške ladjedelnice, posest Kruppove firme, ob Zlatem ro-jfu. in jih izročila nadzorstvu svojih mornarjev. Vlada je istočasno odslovila vse nemške inženirje in tehnike, ki so nadzirali gradnjo podmornic za tur-žko bojno mornarico v teh ladjedelnicah. Zlati rog leži v stra-tegični morski ožini, ki loči Malo Azijo od Evrope. Konfiskaciji Kruppovih podjetij bo sledila zasega druge nemške lastnine v Turčiji prej ali slej, se glasi vest iz zanesljivih virov. Uradni krogi niso hoteli pojasniti vzroka akcije. Izjavili so le, "da prihaja pomlad." Iz tega mnogi- sklepajo, da bosta Rusija prifeli^ proti Turčiji, da zasedeta Dar danele. Zunanji opazovalci vidijo v akciji turške vlade logično posledico deklaracije, katero je nedavno podal Sukru -Saracoglu, zunanji minister. On je dejal, "da Turčija ni nevtralna, temveč začasno le nezavojevana država." Uradni krogi so naznanili masno odhajanje Nemcev iz Turčije, zlasti trgovcev. Nekateri ki so že zapustili deželo, so bili v službi turške vlade kot svetovalci. Povedali so, da je ob-strukcija s strani turških avtoritet onemogočila izvrševanje njihovih poslov. Nemški podjetniki so imeli monopole v nekaterih področjih. Do izbruha vojne v Kvropi je bilo v Turčiji veliko število nemških strokovnjakov. Začeli so odhajati iz dežele šele potem, ko je Turčija členila zvezo z Veliko Britanijo in Francijo. Turški tisk piše o možnoati raztegni t ve vojne. "Zavezniki vidijo možnost ruskega sunka proti Uardanelom preko Balkana." pišejo listi. "Zavezniško "> turško orožje bo dalo zadostno pomoč obrambi." Ilerlin. lo. febr. — Tu nagla "»i«, da je zasega nemških ladjedelnic v Turčiji posledica pri-M« Anglije in Francije na tur-Jo vlado. Ta pritisk je posle-,llc« zavezniških naporov glede razteKnitve konflikta na druge fr,"'t* Hitlerjeva vlada se bo *č*»no omejila le na protest proti turški akciji.B Urijo pohištvenih delavcev izstopila ADF Acceptanca for ^ailing at «paclal raka of po«tag« provided for la eeetion 1102, Act of Oci. 8, 1917, authorised on June 14, 1918. Lincoln in delo .i v "Delo je več kot kapital in zasluži veliko več pozornosti. Kdo in kaj so delavci? Delavci ste vi, ki si z delom služite svoj kruh. Delavci ste vi, ki obdelujete zemljo, kopljete premog, pišete knjige in predete prejo; delavci ste vi, ki gradite stroje, prodajate blago in zidate poslopja. V Ameriki ste vi v veliki večini. J Vse, kar služi delu, služi narodu. Vse, kar škodi delu, je izdajstvo napram Ameriki. Med Ameriko in delavstvom se ne more potegniti meja. Če vam kdo poreče, da ljubi Ameriko in sovraži delavstvo, je lažnik. Ce vam kdo pravi, da zaupa Ameriki, toda delavcev se boji, je bedak. Amerike brez delavcev ni! Kdor odira delavce, odira Ameriko... - - ' — - .sija in Nemčija kmalu_JQ®|o je prej kot kapital in neodvisno od kapitala. Ka-T^rir P**' i* i" nikdar bi ga ne bilo, če ne bi bilo dela pred njim." —ABRAHAM LINCOLN. Francoska armada se zbira na vzhodu V Parizu vidijo možnost ruskega aunka Pariz, 10. febr. — Francija je dala razumeti sovjetski Rusiji, da je njena oborožena sila pripravljena na obrambo Bližnjega vzhoda, če bo rdeča armada podvzela akcijo v tej smeri. I-stočasno je vlada odločno zavrnila sovjetski protest proti zasegi važnih ruskih dokumentov v policijskem navalu na ruske trgovinske urade v Parizu. Pro-teat je v imenu svoje vlade izročil francoskim avtoritetam Jakob Suritz, ruski poslanik v Parizu. Navali so bili odrejeni v zvezi z zatiranjem komunistične propagande v Franciji. Avtoritativni krogi poročajo, da je francoska armada 275,000 mož koncentrirana na Bližnjem vzhodu. Pripravljena Je za t* kojšen vstop v akcijo, če se bodo pojavile ruske militaristične aktivnosti Um ali pa v smeri balkanskih držav. V Parizu Je bilo naznanjeno, da je oborožena sila, ki Jo tvorijo poljski vojni veterani, kateri so se umaknili v Francijo pred in po razdelitvi Poljske med Nemčijo in Ruaijo, odpotovala na Finako. Tej so ae pridružili poljsko-ameriški prostovoljci. Višja francoska zbornica ae je zdaj pridružila nižji v kampanji, da Francija nudi vsestransko pomot finski republiki, da bo lahko odbijala napade Stalinovih armad. .Poljske avtoritete v Parizu ao dobile nadaljnje informacije o (Ncago, 10. febr. — Člani kr*J«'vrie unije Furnlture Work-4Tinishera so odglasovali i/Moi> i* Ameriške delavske ------------- »n pridružitev h Kon- nadjskih masnih klanjih polj- ^ "dustrijsklh organizacij, skih prebivalcev na zasedenem * »00 , Unov u unij€ ^ u. olemlju> M«i žrtvami, ki a« Jih ^ zborovanja, na katerem naciji ustrelili v zadnjih dneh • Jf v**'lo glasovanje glede i*- v Waverju v bližini Varšave, sta 7?» ADF. Policija Je bila bila ameriška Poljaka, ot* in sin "'"'•na. da vzdrži red pr€piT: f imenom SzczygiH. Poročilo J| t.ida zborovanje Je bi- pravi, da Je bila vsaka deseta o- 'sebe v Waverju ustreljena. ' Dve nemški podmornici uničeni Nemčija izgubila že 40 podmornic London, 10. febr. — Morna-rični minister je sinoči naznanil, da je angleški ruiilec včeraj potopil dve nemAki podmornici, ko sta nameravali torpedirati angleške trgovske parnike. Kje stj^ bili podmornici potopljeni, naznanilo ne pove. Poročilo dalje pravi, da so Angleži in Fruncozi uničili najmanj 40 nemških podmornic od izbruha vojne. Poročilo je povezano z drugim, ki pravi, da so nemAki letalci ponovno napadli angleške parnike ob vzhodnem obrežju. Bombe, ki so jih vrgli, so zgreAile cilj. Eno nemško letalo je bilo sestreljeno. Napada na parnike se je udeležilo čez dvajset nemAkih bombnikov. Vest. da bodo tri vojaške divizije odrinile na Finsko — an-gleAka, poljska in kanadska — je bila včeraj zanikana. Uradni komunike pravi, da le finski poslanik v Londonu lahko odgovori na vprašanje glede zbiranja prostovoljcev v Londonu in drugih angleških mestih. Uradni krogi niso |>odali Ae nobene izjave glede Atevilu prostovoljcev, ki so se prijavili za borbo proti ftusom na strani finske armade. finski brambov- cl odbijajo ruske napade Velike izgube na obeh straneh RUSI SE PONAŠAJO Z ZMAGO HEliUNKI, U. febr.—Sovjetska ofenziva, v kateri je bilo veliko število ruakih tankov uničenih, na stotine Rueov ubitih in ranjenih, ae nadaljuje v sektorju pri Summu. Finaki brambovci ao doslej odbili vae napade na Mannerheimovo irdnjaveko črto na karelijakl zemeljski ožini in obdržali vae avoje pozicije. ? Vilpuri, Finska, 10. febr. r-Ruski težki topovi, ki so grmeli in slpatt kragte Ur finske po Cije več dni, so sinoči utihnili, ko bile sovjetske čete vržene nazaj v vseh naskokih na Mannerheimovo trdnjavako črto. Bataljoni, regimenti ln divizije so se doslej zaman zaganjale na finske postojanke, da predrejo to črto. Rusi so purkrat v navalih prodrli do finskih strelskih jarkov in začelo se je klanje z bajoneti. Vsakikrat ao Fincem priAle na pomoč čete na smučeh in pognale napadalce nazaj. Po poročilih, objavljenih v Viipuriju, niso Rusi nikjer predrli finske trdnjavske črte, dasi je sovjetsko poveljstvo v Leningradu naznanilo, da so Rusi zasedli trinajst utrdb pri Summu in Hotineni. Finski brambovci so vrgli Ruae nazaj z velikimi izgubami. Koliko Fincev je bilo ubitih in ranjenih v bitkah z Rusi, ni znmid; ve se le, da so tudi oni utrpeli velike izgube. Vlaki, ki vozijo jz VHpurlja proti zapadu, so natrimni s finskimi vojaki, kf so bili ranjeni v bitki z ruskimi četami. Ranjence odvažajo v bolnišnice v ozadju fronte. Pri Punnusjokiju so sovjetsko čete pod kritjem topniškega bombardiranja prodrle deset milj naprej. Prodiranji je krilo tudi 60 ruskih bojnih letal, ki so sipala krogle iz strojnic na finske rezervne čete, ki so priAle na pomoč brumbovcem. Finski ostrostrelci so pobili več ruskih vojaških častnikov in političnih komisarjev, ki so kora-kali z ruskimi četami. Rusi so Izgubili 700 mož in dvunajst tankov v bitki s Finci, Moakva, 10, febr. — Tu objavljeno vojno poročilo pravi, da so Finci utrpeli velike izgube v neuspešnih poskusih, da ponovno zasedejo izgubljene pozicije. "Nič važnega se ni zgodilo na fronti," se glasi poročilo. "Napadi sovražnika, da ponovno o-k upira izgubljene pozicije ua ka-relijski zemeljski ožini, so bili odbiti. Sovjetski letalci so izvedli več' uspešnih poletov in bombardirali militaristične objekte," Rooseveltova mirovna kampanja Državni podtajnik VVellea poslan v Evropo VVASHINGTON, D. t\, 11. febr.—Predsednik Roosevelt je v avojem govoru pred reprezentan-ti Ameriškega mladinskega kongresa, ki ima tu avojo konvencijo, »enačil Stalinov režim kot absolutno diktaturo in pojasnil avoje stališče napram ruskemu ljudstvu. "Pred dvajsetimi leti. ko ate bili vi še otroci, sem Imel velike aimpatlje napram ruskemu ljudstvu," je rekel predaed nik. "V prvih dneh komunisti*- Ves čaS je delal v rudnikih. Tu nega režima aem opazoval dek> voditeljev Ruaije, ki ao se trudili, da dvignejo mase, Jih vigo-je in ustvarijo prilike mili rešimoni. Čeprav odobraval regimentacije pwl komunističnim režimom, sem vseeno upal. da bo Ruaije rešila avoje probleme. To upanje je izginilo. Sovjetska unija je dama prav tako ab*c*lu4na diktatura kot ao druge. Zveaala ae je z drugo diktaturo In napadla avojo sosedo Finako." VVashington. D. C., 10.'febr.— Predsednik Rooaevelt je sinoči začel mirovno kampanjo na Airo* ki (»odlagi, ki ima ustaviti vojno v Kvropi In vzpostaviti mir na osnovi novega mednarodnega ekonomskega sistema in splošne razorožitve. Da uveljavi svoj program, je podvfcel naslednje korake: Državni podtajnik Sumner VVellea je bil Inatrulran, naj takoj odpotuje v Veliko Britanijo. Francijo, Nemčijo in Italijo in tam zls?re Informacije o sedanjem položaju Evrope, zlusti pa o stallAču zavojevanih držav glede ustavitve sovražnosti In oklf-cu premierja. Preko državnega tajniku Hul-la je Rooaevelt naznanil neformalne razgovore med Ameriko in vladami nevtralni!} držav. Glavni namen teh razgovorov je e-ventualna ustanovitev mirovne Domače vesti Nov grob na vzhodu Gfeenbelt, Md. — Rudolf Bole, star 54 let In doma ii Postojne, je pred dnevi podlegel paralizi, ki ga je mučila nekaj let. * Zapušča družino. &e en grob na zapadu MoC-ook, Nebr. — V okolici nu farmi je umrl John Grahek, star SS let in rojen v Rožaucu pri Črnomlju v Beli Krajini. V Ameriki je bil 02 let in sapušča tri sinove in sedem hčera." ;__i t r" Vesti la Calumeta — Calumet, Mich. Pred nekaj dnevi j« v Ahmeeku u»mrl John Slerbenc, star 57 let ln doma od nekod v Beli Krajini. Semkaj je priAel pred okrog 40 leti in lapušča dve sestri. —- Frank Pontelo, rojak pionir, ki je bil dolgo času bolan in že dvakrat operiran v kliniki Mayo v Miline sotr. siTplred kratklnf vrnil du ROV pmf okrt-van. Vesel dogodek Ch<»*wiek, Pa. — Družina Julius Jerič v tej naselbini je 1. februarja dobila zdravega in čvrstega sinka, kar prav gotovo pomeni, da sta mladinska oddelka SNPJ in tudi aara napredovali Za enega člana. Čestitke 1 Pollgaler aretiran VVaukegan. III. — Pred tremi dnevi je bil aretiran 21-letni John Pustavrh, ki Je pritnal, da je zakrivil ^več požarov v tem meslu. Policija preiskuj« »0 požarov, ki so se pripetili v VVau-keganu od zadnjega septembra — zgoreli sta tudi dve cerkvi — ln sum je, da je bila večina podtaknjenih. Aretirani Pustavrh je že bil v zavodu za slaboumne. Členita prestala operacijo Detroft. Muh. Frnuces SternIAa, članica društva ftlH S. N. \>J., je 0. februarja prestala težko operacijo v bolnišnici Delray, Člani naj Jo oblAčejo-v sobi At. 10 med drugo in tretjo uro ob pofsildnevlh ali med dmo in osmo ob večerih. Pionir umrl v Penni Nanticoke, Pa. — Dne 2. t. m. organizacije, ki naj postavi po-|je tu umrl John Kotar, star H« dlago za Intervencijo nevtralcev j let in rojen v Lokah pri Hrast v svrho poravnave konflikta pod vodstvom Združenih držav. niku na Spodnjem štajerskem. Bil Je pionir v teh krajih, kajti naselil se Je tukaj pred A0 leti. Bil je vdovec In sorodnikov tukaj ne zapuAča, pač pa mnogo prijateljev in znancev. Pojasni naj vzroke poloma pogajanj Horner ni kandidat ^ za governerja BprnitffH-ld, III.. I<» M.r Governer Henry Hom^- je sinoči naznanil, da ne bo ponovno) kandidiral za govern«*rja lllinol-sa na listi demokratske stranke. Osrednji odbor demokratske organizacije v lllinoiau Je nato izbral Harrvia B. Heraheyja kot kandidata ža governerja. Kan-didaturs je bila ponudena aodni-ku Kerwrju, ki pa jo je odklonil. ~ \ . Večina Američanov šimpatizira » Finci Princeton, N. J.. 10, febr. —I Zavod za ameriško javno mne-| nje (Gallup Poli) je ugotovil z glasovanjem, da je 58 odstotkov Američanov za Ui, da dobi Finska posojilo v tej deželi za ku povanje poljedelnkih pridelkov in drugega n«*militariatičnega blaga, 42 odatotkov pa proti, fe prav opozicija trdi, da bi poao-' Jilo ustvarilo možnoat vstopa v! Amerike v vojno. Prejšnje glasovanje, ki ga je odredil la zavod, je demonatriralo, da ao aim-patije ameriškega naroda na atrani Fincev. SS odatotkov volil-; cev je izrabilo svoje simpatije s Finci, z Ruaijo en odstotek, e-najut odstotkov pa ni Izrazilo mn«*nja. Pri glasovanju glede vprašanja^ ait mi Amerika da poaojiki Finaki za kupovanje Isijnih letal, orožja fn drugega Istjnega materiala, ae Je SI odstotkov izrekk) pnMi t* odatotkov. Argument onih, ki ao Roosevolt Je s tom v zvezi naznanil, da bo Myron Taylor od-INitoval v Rim 17. feljruarJa, kjer bo prevzel |>osl« kot njagov osebni (»oslanik v Vatikanu v soglasju z vsebino poslanice, ka- J# f tero Jo Rooaevelt poslal pred bo- Ql)€llTQ žičem papežu PiJtt.-1 ^ r* VVilliam C. Bullitt. - ameriški' D . |x,sinnik v Parizu, Je včeraj do- /|fl I\00S€V€lt0 spel v VVashington in se takoj o- ______________ glasil v Beli hiši, kjer je poročal Rooseveltu o razpletu evropske situacije. Joseph P. Kennedy, poslanik v Londonu, se je Že prej j vrnil domov. Voditelji demokratov v kongresu so nu splošno pozdravili Rooseveltovo mirovno o-fenzlvo, nekateri republikanci, med temi senator Johnson, pa so jo kritizirali. "Rooseveltova administracija ae ne drži v mejah svojega območja," Je rekel Johnson. "Predsednik VVilson Ja tudi imel posebnega reprezentanta v osebi polkovnika Houss v Evropi v času svetovne vojne, toda dosegel ni ničesar. Rooaevelt je pričel poenematl VVilaone JUnl-nanj! politiki in doživel bo, kakor VVilson, razočaranje." Uposlitev Poljakov v ruskih rudnikih Miaml, Fla., 10. febr. - Ekae-kutivni svet Ameriške delavske federacije Je direktno |H»RVal predsednika Het|fal na R(N>sevelta, naj (sala Izjavo v tem amislu. "Kksekutivni svet Ameriške delavske federacije vas prisil, da objavite v Javnosti odgovore na vaš aH, ki sta ga naslovili obe-mu grupama, naj obnovita mirovna |H»gaJanja," se glasi tele-| gram, ki ga Je svet |H>alal Rooseveltu. "Voditelji ADF žele, da Pravda, javnimi dobi točne Informacije strank*,, vzrokih poloma pogajanj »"In naprti krivdo onim, ki ao odgovorni za to. Ameriško delavsko Moskva, 10. febr. glatllo komunistični* (siroča. du Je bilo več sto Polja kov, ki živeli v zupadnem de ^ __________________ Iu Ukrajine, ufsinlenlh v ruskih jjud«ivo, tiak in Javnoat hočejo rudnikih in gozdovih v zapadni ^ VM|Hi, zakaj mirovna |N>gajanja Sibiriji. Ve/ tisoč Poljakov > |#||M obnovljena. TI morajo v zadnjih dneh dospelo iz Lvova ^vnjeti ruinico. Predsednik v Donako kotlino, kjer ao dobili j Z4rufji*iiih arUv Jim lahko raz-delo v premogovnikih. krjje resnico. Cea je že, da pred- mr-r——M^truk pojaani dej«tMi arneriške- glasovali proti, je, da Amerika «« ljudstvu." oe sme dati vojnegs |xmoji1a no Dsai frileriM-IJa nima oMaati I »mi sevojevani drle vi, k#»r M jo slede |sidv»#tja korakov proti U» lahko potisnilo v vojno. 1 uradnikom mednarodnih unij, ki chamberla1n udaril po nemčiji in rusiji Poročilo o poteku vojne OBSODBA STALINOVE AGRESIJE London, 10. febr. — Premier Chamberluin je izjavil, "da Nemčija a svojimi morilskimi čini na morju ne bo zmagala v vojni. Konflikt na zapadu se ruivlja tako kot hoče Velika Britanija, da se rasvija." Premier je dalje rekel, "da je nova zavezniška pomoč Finski na poti." To izjavo je podal zaeno s poročilom parlamentu o 1 »oteku vojne v Času, ko ju bila objavljena vest, da je tretji kon-I in geni kanadskega vojaitva dospel -v Anglijo. Tega tvorijo topnlčarjl, ambulančne enote, tehniki in nekaj letalcev. Velika Britanija nima nobenega vzroka za nezadovoljatvo s prvimi fazami vojne z Nemčijo. Chamberluin je 4lovlto udrihal po sovjetski Rusiji, ker pošilja svoje letalce na Finsko, kjer z bombami pobijajo civilne prebivalce, razbijajo bolnišnice fn druge nevojaške predmete z namenom, da uničijo odporno ai-lo junaškega finskega ljudatva. Pomoč, ki jo je Finaka še doalej dobila od Anglije In Francije v svoji Junaški borbi proti ruake-mu orjaku, Je velika. Premier nI povedal, Hpllko letal sta Anglija in Francija te poslala Finski, Površno aa Js dotaknil konference skupnega vojnega sveta v Parizu zadnji tedan. Katere se j« tudi on ude-leftil; Dejal Je le, "da Je skupni francosko-angleški vojni svet zdaj vitalno sredstvo v vodstvu vojne protj. NaffltiiiJJ." Kksekullva angleške delavske stranke je naznanila, da Je proti mirovnemu pogajanju a Hitlerjevo vlado. Odločno se Je izrekla za nadaljevanje vojne, ki mora trajati toliko čaaa, (la bo nacijski režim v Nemčiji strt in Češkoslovaška ter Poljska dobita svobodo. Avstrija naj aama odloči, ali hoče ostati v okviru Nemčije. Kksekutlva Je tudi o-stro obsodila Stalinov napud na finsko republiko, zaeno pa se je izrekla za ustanovitev ivnze e-vropsklh držav po zaklju&mju sedunje vojne. Tuka zveza bi bila nuj boljša garunclja za mir v Evropi. Die§ zahteva poročilo o aktivnostih trebrnosrajčnikov VVashington, D. C„ 10, febr. ^ Dieaov odsek, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je formalno zuhteval 'od Justičnags de-partmtllls objavo Izročila glede rezultuta preiskave aktlvnoati organizacija srebrnoarajčnlkov, katero je department tajno vodil zadnjo pomlad. Odaek je tele zdaj izvedel, da je department vodil preiskavo. Načelnik te organizacije Je VVillikm D. Pelley Iz Ashevilla, N. C. Pelley, ki Je bil kandidat za predaednlka Združenih držav na listi Krščanske stranke I. Iitt6, Ji pri zaslišanju. pred člani Dleeovega odseka priznal, da Je sovražnik Židu li.ili«* je priznal, da Je program njegove atranke uključe-val zahtevo glede odvzetja volilne pravice 10,000,000 Židom v tej detelj in konfiskacijo njihovega imetja, ao obtoženi raketirstva in drugih zločinov, je bil aprejet aklep. du ae vs«, ki ao apoznanl na ao-diščih zu krive, izključi Iz ADF. Green ja omenil U« zadevo v razgovoru z re|s#rterji, ki ao hoteli vedeti, ali la> federacija naetopi-la proti raketirjem v svojih vr-atah. Pojasnil Jim Je, da bo federacija storila potrsbns korake v mejah avojega delokroga proti tem eNnentofli« PROSVETA fiONDEUEJjC 12. FEBRUARJA PROSVETA THE BNLKiHTKNMKNT GLASILO im lastnina *t>ov*ntmi nasodns roorosss jkdnotb w mmd MtNAS M KM N.^mm m Urutra« (faM» CkUM«) te Um4» h m m Wto. U M u^l«. I1H •• - Cklm— la CIMro »7.M M ob tate. M« M m IT.■■■«>• •t M ifeMerlMi* r*Ua: for Um UnIUd StoU« (mM Chlma>1 •nd C*mM hm »m »mr. Ckk^M »M CiMt* »I-*« Mt mm. €M»UU« MM mt C-- M d^om.-S-fc^UI Mptwv te M M pMi 1(4.) w »hm* M f S"«"*« .. - Ilia^lM r«Ua m •crw«n«ni ManiMcripu m rmuL. mmdmamolUitmi mrtietm m lil m* M MterM*. OtMr M Morim, p Ur*, pmmm. M«.. wtU M r«Uir»M Mir vM mmm*''*' W NuU. i» »n, Ur I« I PIIOSVKTA •M T-M b U-iUtl. Af«.. C MKMSCS or TRS rBUBSATKD rssss Glasovi iz naselbin čez glavo zagrnjenega, potem j>a j bo«fo ljudstva zahtevala, da jo še ženo doli med njivami. Zdrav-1 napadejo. In ako se to zgodi, bo nik je dognal, če bRon bfHak«»i rt*lo veliko večje gorje v so-pri nji, dn HI jo mogoče še obdr-»vjelški Rusiji kakor je danes tHUm * MUMJu {9+m-l »'}*?}•_ „ te M MM S* M Mtert US flenedu Primorcem -lleliaire, 0.—Ce človek orje, ima namen tudi sejatk, ker pričakuje, da bo v doglednem času tudi žel sad svojega deia v korist skupnosti. V tem smislu sem že lani izrazil svoje misli v Pros veti namreč če bi vedel, da je na dnevnik naročenih 26 mojih primorskih rojakov, bi napisal dopis v pristnem primorskem jeziku. Mislil sem, ker se Slovenci in Hrvatje ne sramujejo svojega jezika, zakaj naj bi se ga mi Primorci. Ze sem domneval, da je moje poizvedovanje zaman, ker se ni nihče od mojih rojakov oglasil celih sedem mesecev, toda ko o-ni dan obrnem Prosveto In po- Se en finsko fašizma < Pred dnevi je bilo objavijenoiwročilo iz Rima, ki se glasi, dajeliil fašistovski tisk v Italiji zelo razkačen nad polomom Mussolinijeve kampanje za pomnožitev rojstev. Silna gonja fašistov — ki imajo v tem oziru na svoji strani .ii/vvUtntnp sodelovanje katoliške cerkve — - — ' - ■ ------———- - -mr— ■ » f M1 1 ' "mm ' " i m* i ■ proti kontroli porodov v Italiji ianjs ilaako leto za letom. Italijanski listi so z gnevom naštevali mesta v Italiji, v katerih je bil v preteklem letu najnižji odstotek naraščaja. • Konštatirali so, da je bilo na vsakih tisoč prebivalcev v Neaplu 27 rojstev, v Palermu 2$.l, Rimu 24.2, Milanu , 16.1, Florenci 16.8. v Trstu 16, Turi nu 14.9 In Genovi 14. — Najvišji odstotek rojstev je bil v provinci Litorijl v južni Italiji (torej tam, kjer, je največ nepišW«Tttrtn največ ignorauce!), in sicer 40.1, v Zadru pa 37.4. Iz gornjega izvajamo, da delavci v vseh industrijskih mestih Italije.prakticirajo kontrolo porodov še vedno in kljub fašistovski kampanji za velike družine, med tem, ko fašistovska-kampanja za otroke us|ieva samo še na kmetih. Vzrok je vsekakor ekonomski — in tega vzroka fašistična Italija še ni odpravila vzllc temu, da družine podkupava z nagradami in odlikovanji. Otroci ne morejo jesti odlikovanj! Roditelji, pa naj so še tako patriotični in verni, ne morejo nasititi šest, osem ali deset otrok z mlzerniml nagradami, ki zadostujejo komaj za enega ali dva otroka.! — lz nacljske Nemčije, kjer je tydi v teku kam-^ panja za velike družine, nI nobene statistike v* tem oziru — in stavimo nekaj, da rezultat v Nemčiji ni nič boljl od onega v Italiji. V sovjetski Rusiji so takisto po Stalinovem dikta-" tu odpravili prejšnje liberalne zakone in začeli s kampanjo za velike družine, a dvomimo, da se ruski delavci ozirajo na to, če pa ni dohodkov za povečanje družine. Naše stališče je, da velikost družine mora biti osebna zadeva roditeljev, ki so odgovorni za gmotno oskrbo otrok. Oni starši, ki hočejo imeti mnogo otrok, naj jih imajo, kajti to je njihova osebna zadeva — vendar pa ne smejo potem dolžiti slabih razmer, če so v stiskah. Oni starši pa, ki iščejo navodil * tem oziru, da bi lažje izhajali v mejah svojih dohodkov, imajo vso pravico do teh navodil. Država naj bo kapitalistična, fašistična ali komunistična —■ ki forsira državljane nll podanike k velikim družinam, bi morala prevzeti odgovornost za materialno, zdravstveno In vzgojno stanje otrok. Ce noče prevzeti odgovornosti. nima država nobene pravice siliti žensk, dn bi rodile proti svoji volji. Prav tako nima te pravice nolsma privatna organizacija, |ia naj bo to cerkev ali kdorkoli. nja, da je čitala moj dopis in Zonin v hiši na Janeza, Jakob poroča, da njih naselbina ni ve-2nidar pa v vežo nad Minco, ka-lika. toda so tam štirje Primor- tero je večkrat po glavi udaril cl, ki so naročniki na dnevnik Prosveta. Med njimi a ta j&AjQ& Sovjetski izvoz v Nemčijo Nevvvorški socialistični tednik New l.euder poroča, da se je dolgo časa pričakovani Izvoz blaga iz sovjetske Rusije v nacijsko Nemčijo končno začel. Sovjetsko blago je pa prišlo "protektorat" Csftke in i zloženo je bilo trem tovarnam, ki izdelujejo umetno maščobo uli na-domeMtilo (Khrsatz) za maščolsi; to so tvrdke Cosmos v Canlnvu. Jasma v Jirny in Santa v Pragi Kaj je pa bilo to sovjetsko blago? Velika zaloga (Mptrja. nič drugega kot 4>apir, ovojni papir, na katerem jo bila V ruščini in cirilakih črkah tiskana označba "Izdelano v USSR " Omenjene tri češke tovarne so dobile ukaz, naj odslej zavijajo svojo nadomestillift "mast" v sovjetski |»apir. Izdelek se isitem |K>šilja v Nemčijo kot pristna mast iz Rusije! Tako Hitler vleče svoje Mihelne in Dolfete! Kakšno mmJImi InhIh Mihelni imeli o ruski masti, je p*' njihova rojeva — sicer ps ne ta«dq vl» delj nobene razlike, ker so že |M»zabili, kako diši prava ma*t. - r": ~ Fakt je, da ruskih živil Tli drugih potrebščin še ni v Nemčijo. Kolikor Imajo sov jeti tega blaga, ga krvavo potrebujejo doma; če bl pa hoteli kaj izvažati, gre ta reč silno počasi, kaj* ti Mezn1tdtanrans|sirtiirijn r Rusiji je tako izglodana in polomljena, da še za lastne potrebe doma ne zadostuje. Nekaj leksporta U Rusije v Nemčijo je pa,le Nemški komunisti, ki ae prej pobegnili v Rusi. jo, »e /dig vračajo domov. Pred nekaj tedni tUsIj* v sadnji kvlvai.) Sut* pri Skofji Loki. Na tiho nedeljo v postu dopofcian od 9. do 10. ure sta res izvršila umor. Hiša stoji malo pod hribom pa sta od zadaj s hriba gledala, kdo bo ostal doma, ko so drugi od družine šli k maši v Skofjo Loko. Kmalu sta se približala hiši, šla noter in Minca jima je še prinesla orehov in kruha na mizo. 'Nato pa reče; "Drva sem že nanosila, zdaj grem pa še (» vodo." Ona odide, Janez je pa sedel v hiši pri njima. Bila je puška na steni nabasana, pa jo vzame eden doli in pomert im Janeza, češ: a Jo češ? Ko pa vidi, kako se je fant prestrašil, se mu je še toliko smilil, da ni mogel sprožiti in dene puško nazaj, so takrat še staro leseno žal pri življenju, ker je še zamo-gla ostati kake 4 ure živa. Uboga je bila njih živina, ker ni dobila ne jesti ne vode 3 dni in 2 noči in to v (»letnem času.—6 ali 6 goved, par prašičev in en konj. so stradali v hlevu. Janez Hribernik je sosedov ali Zerovnikov Janez. Zena je bila Marjana Kržišnik od Svi Ož-bolta, hči zgodnjega sFojkarja. Zločince pa imajo zaprte — Zup-covega sina od Sv. Andreja in nekega Bohinca, ki je stanoval na Fojski žagi. Pa se menda še nista nič udala, ne v Škofji Loki, pa tudi zdaj še ne -v Ljubljani v zaporu. Lahko tajita, ker ni bilo nobene priče v tej samoti. Se sliši, čeprav se ne bosta uda-Ja, da ju bodo imeli eno leto zaprta. — ........«HtJohn Omeyc. gledam druj{o stran, vidim dopis Imeli s< z naelovom '"Glas Primorke." j hišo Jia sekire za klopjo zatak-Oho, sem si (»mislil, tu mora njene biti nekaj novega. In res se nisem motil. Rojakinja Jennie Jordan iz Windberja. Pa., ome- Ko slišita, da je Minca šla po veži, ki je vode v škafu prinesla, takrat skočita oba: Tomaž ■vl in je bila takoj mrtva v mlaki krvi js/preklano glavo. Tomaž Žon t ar je pa v hiši lo Kasta vea, torej moja bližnja soseda v stari domovini. Vsa čast vam, rojaki! I* naprej s čltanjem Prosvete, ki je že tisočerim odprla oči in raz-blstrila razum. Pr<*veta je edini list za tav.no mUJeče delavce. Dalje me rojakinja Jennie Jordan zagotavlja, da je v Združenih državah gotovo nad 30 Primorcev, ki so naročniki na dnevno Prosveto in me poziva, naj pišem. To me veseli, še bolj bi me pa veselilo, če bi se oglasili tudi drugi primorski naro& niki in'v dnevniku poročali poleg naročnikov, katerih še manjka 21 do 26, še novice in o delavskih razmerah. Rojaki in rojakinje, Proaveta je vedno dala svojim čitateljem prostor za rezilnem stolu do smrti, stvarna in delavstvu koristna poročila in bodite prepričani, da bo tudi vam na razpolago. Jennie Jordan je prva Primorka, ki je prebila led, zdaj pa je vrsta na drugih naselbinah. Pišite, da bomo vedeli, kod živijo primorski rojaki. Vsak začetek je bolj težak, toda če se privadil čitanju in pisanju v Prosveto, te ne zaustavi nobena sila in težavo pričakuješ, de ti jo pi-smonoša prinese. ' Jaz Čitam dnevnik Prosvete žp od prve številke do danes in prečital sem že tisoče dopisov, toda povem, da v primorskem narečju še nobenega. Torej je že skrajni čas, da v 24 letih Prosvetinega obstanka čitatelji čitajo vsaj en dopis pristnem primorskem narečju. Kar ae mene tiče, sem ponosen, da sem Primorec in tudi nisem še do danes (»zabil materinega jezika, dasi sem že od 12 let večinoma med ljudmi raznih na rodnosti. Ko sem prišel v to de želo. sem si jo predstavljal za babilonski stolp. Torej na delo, rojaki in posnemajte Primorko iz VVlndberja. l/ouis Pavlinlch. 2M. a pa v tleh davil za vrat toliko časa, da je postal nezavesten, j»tem ga je pa Še s sekiro po glavi udaril in je mislil, da je popolnoma mrtev. Nato sta šla s sekirami pod streho nad skrinje.. Očetu sta ukradla 22 goldinarjev m 28 krajcarjev in nekaj obleke, Anč-(i in Micki pa en križav gl. in 3 cvanzgarce v vrednosti 4 gl. 3£ krajcarjev. Tistih 1000 gl. je obe hranil nekje v Skofji Loki. Ko so prišli domači od maše, so našli oba v mlaki krvi. Bil je zelo žalosten pogled. Minca je lila popolnoma mrtva, Janez je pa še malo sopel, da so mu še dali poslednje olje. Menda se je strašno trdo držal za nogo pri Tisto nedeljo popoldne je bila polna dolina ljudi, ki so hodili gledati ubita. ' j. Ko so jih nesli k pogrebu ip je v Skofji I»ki zvonilo, je pri Puštalakem mostu pri Smetišni-ku en ropar delal drva. Pa vpraša, zakaj-tako zvoni. Povedali so mu, da bodo od Sv. Barbare prinesli tista dva, ki so jih pobili. Takrat se prime za glavo i h reče: "O, kako merte glava boli, daj ml Ion pa grem." Potem je prišel do Stainbirtovcga vezanega kozolca, gre po loj tri gor, dekla ga je videla, in je še nji za-žugal, da jo bo ubil, če bo povedala o njem. Ko so orožniki prišli okrog, jim je povedala. In tudi drugega so kmalu našli. Tomaž fcontar je bil obsojen na vislice, Jakob Znidar pa od 10 do 20 let ječe, ker je bil še mladoleten, In vsako leto na 2. apr O uredniku in Runi ji Cicero, IU.—Nekaterim dopisnikom se ne dopade, če kdo kritizira uredniške~*hinke v Pro-sveti, kar (»a ne soglaša z demtF kratičnimi načeli. Urednik ne piše radi samega sebe, marveč radi čitateljev, njim v pouk. In ako čitateljem ni kaj všeč, imamo pravico t/redni^a kritizirati. To ne gre, da bi ga po božje častili Janeža na m (»d Stalinom. Frank Podlipec, 419. Uredniški komentar. — Br. Podlipec ima (rrav, ko je proti temu, da bi koga "po božje častili." To pravilo bi moralo veljati tudi v Rusiji. Br. Pcdlipec mogoče ne bo verjel, toda v Rusiji« je Stalinova mašina napravila ;z mrtvega lunina božanstvo, nekaj, proti čemur bi še Lenin najbolj boril. To je napravila v prvi vrsti, da je z novim ikonom utrdfla svoj teroristični režim. Br. Podlipec mogoče tudi ne bo verjel, da Stalin zahteva, da se tudi njega "po božje časti", dokler je še živ—^ko bo mrtev, ga bo svobodno rusko ljudstvo najbrže preklinjalo. Br. Podlipec tudi pravi, "ako bi v Rusiji sedaj dobili demokracijo, bi bila to velika katastrofa za veliko Rusijo . . ." Kako on ve, da bi bila to velika katastrofa, in sicer 22 let po revoluciji? posebno, novejši razvoj doka-auje, da je za sovjetsko Rusijo velika katastrofa njena diktatura, ki je v Rusiji že napravila,- dasi iz drugega ekstrema, enake ali vsaj zelo podobne razmere kakor vladajo v Nemčiji, Italiji in Španiji. Delavstvo v Rueiji nima absolutno nič več orator, toda tli treba, da bi bil fa*jHtični Italiji ali Španiji. In s (»stom na trdem ležišču v samotni celici. Moja žena ali sestra ubitih je meni to večkrat pripovedovala, kako je bilo (»-tem strašno dolgčas, dokler niso stare lesene hiše podrli in sezi dali novo hišo iz kamna. llribernikova dva sta 29. ju-IIjk 1939 ob 11. uri (»noči še vozila snopje v kozolec, ob 12:30 čez (Kilnoč sta bila pa ubita. Zločinec je mogel priti v hišo (»d (»steljo takrat, ko sta Hriber O dvojnem umoru r Klnrem kraju Ročk Sprlngs, Wy». — V Pro- sveti je bilo v novicah iz Slove itije že večkrat omenjeno glede nlkova krmila živino. Seveda sta umora starejšega zakonskega bila trudna. Ko je zločinec za-para po imenu Hribernik pri Sv. [čutil, da trdno spita, je zlezel ii-Rarhari pri $k«f jf 1/>kf.' Naj |w»- |m»a niso izvedljive. Br. urednik me je le(» okrcal radi narodnosti. Kar je tam odgovarjal, mu dam popolnoma prav. Stvar je ta, da se včasih ne znamo tako razločno izraziti, kar da priliko uredniku, da potem lahko (»bije dopisnika. Resnica je ta, da mi delavci ne simimtiziramo s sovjetsko Rusijo samo radi tega. ker je slo-vanska, marveč tudi radi tega. ker je kmečko-delavftka republika, Prav tako simpatiziramo z drugim delavstvom v drugih državah, kjer so v boju za svojo svobodo, dasi nisb Slovani. In dasi Stalinovih dejanj ne more- kjer nima ljudstvo nobenih pravic, pač pa je pod peto diktatur re, pa bila rdeča, črna ali ruja-va, kako more biti taka dežela "kmetsko-delavska republika?" Bistvo odločuje, ne pa znamka, dejstva govore, ne pa domišljija ali blufarija. Argument, da Rusija "še ni zrela" za demokracijo, nam je znan. Pod to pretvezo so boljše-viki zadušili tudi vse druge delavske stranke in skupine, pomorili in "likvidirali" tudi tisoče komunistov in zadnja leta sploh popolnoma opustili vsako misel, da mora- biti diktatura *4Ie začasna", kakor je Lenin učil. Zdaj smatrajQ, da mora biti njih diktatura permanentna ali večna, kakor pravi Hitler v Nemčiji In tako Rusija ne bo "nikdar zrela" za demokracijo, kakor ni nobena dežela, dokler se ne osvobodi absolutističnih monarhov ali drugih trinogov, ki ji vladajo železno pestjo. Kdor širi ta "argument", le indirektno pomaga trinogom pri teptanju njih ljudstva. Kakšna je Rusija? .... Norman Thonuus in Joel Seidmun | SVOBODA GOVORA—k Člen 126 nove sovjetske ustave določa: "V soglasju z interesi delovnega ljudstva in Vsvr ho okrepitve socialističnega sistema, je zako-nito garantirana državljanom USSR: "(a) Svoboda govora; "(b) Svoboda tiska; < "(c) Svoboda zborovanja in sestajanja; "(d) Svoboda pouličnih procesij in demonstracij. - "Te pravice so zagotovljene državljanom s tem, da se dajo delovnemu ljudstvu in njih or. ganizagijam na razpolago tiskarne, tiskovni papir, javna poslopja, ulice, komunikacijska sredstva in druge pritikline, ki so potrebne u izvajanje teh pravic." Treba je pripomniti, da ta člen ni jasen. V Združenih državah polsg drugega pomeni svoboda govora pravico zSgoVarjenja socializma, anarhizma ali kakršnegakoli sistema politične ali ekonomske organizacije. V Sovjetski uniji so danes te svobodščine garantirane le tistim, katerih aktivnosti so "v skladu z interesi de. lavskega razreda" tn tistim, ki bodo "okrepili socialistični sistem." Toda vprašanje je, kdo bo odločal, kakšni govori in kakšne aktivnosti bodo okrepile tisti sistem, ali kaj je v interesu delavskega razreda. Pri slehernem koraku se lahko pojavijo nesporazumi glede taktike, ki bi ojačala socializem. Odgovor seveda je, da bo odločala vlada, kar pomeni Stalin in njegovi ožji sodelavci. Iz vsega tega sledi, da je v smislu te ustave edino ta svoboda, da se lahko mr/ilutrlnn ul.ul i i.f inialni "lini i i" u f H.I nUn v-nacijski Nemčiji, svobodno sledi oficielni "liniji" stranke. Se poročilo o zborovanju SDD Cleveland. — V zadnjem dopisu sem med drugim tudi j»roča o prvi seji letnega zborovanja delničarjev Slovenskega delavskega doma na Waterloo rd. Collinvvoodu, današnje poročilo se pa tiče ostatttr-dveh eej 29. in 30. jan. Na pondeljkovi seji je bilo še nekaj poročil s strani zastopnikov podpornih in kulturnih organizacij. V prvi vrsti je bila Čitalnica SDD, ki je odsek doma. Poročalo je več članov in odbornikov, da ima ta kulturna ustanova mnogo raznih knjig bogate vsebine in tudi razne časopise— sluvenske, hrvatske in angleške. Ta ustanova se vzdržuje največ od prostovoljnih prispevkov posameznikov ^ in društev, kakor tudi od preostanka svojih predstav oziroma letnega koncerta. Letošnji se bo vršil 10. marca. Občinstvo je uljudno vabljeno, da ga poseti. Med navzočimi je bila tudi kolekta za čitalnico in nabrana vsota znaša, če se ne motim, $21.61. Kot zapisnikar čitalnice se v njenem imenu vsem darovalcem iskreno zahvalim. Ostali čas te seje je bil porabljen za tolmačenje novih pravil. Na tretji ali toritovi' seji je bilo na dnevnem redu veliko raznih stvari in številk, kakor tudi delal na tistem gruntu celih 10, Torej Ma letala a do torka dofiol-živel. Na tistem gruntu je bila due. ko jih je neka dninarica takrat vdova, (ni imenu Helena na-da. Ko je prišla pšenico /et, Bukovec, omoiena De!>eljak. O- pa zagleda, ko ona doli med nji-n* Je bia sestra Mtnce in Janeza vami.leži in vpraša: "Kaj pa le-Bukovca, ki ao jih 2. aprila 1876 žiš tam dol,** toda ni bilo nobe-pobili. Zdaj je bil le drugič tak nega odgovora. Ko pride blizu, slučaj pri tej hiši, da sta bila zagleda vse polno muh in črvov kar dva naenkrat ubita v 63 le- okrog nje In v »a prestrašena tih. leti siNtedotn povedati, kaj je vl- Takrat Je oče Lorenc Bukovec dela. kar pa skoraj niso mogli prodal aa 1000 gold.- (on je verjeti, tisla so takoj «)dniji na-t lesom kupčeve!). Pa sta se dva fnanill. . . lopova dogovorila, da gresta pft| Ko je komisija prišla na Uc«* tisti denar Jakob Znidar Je bil mesta, so našli v »pnlni sobi ja-tar 16 let. doma is žabnice. T(»-jneta Hribernika v mlaki kKi luaft 2ontar j»a 26 let, dvma is1 pri postelji na tleh « kovtrom f In med številka- šamo razumevati, ker tam ne mj tajnika in nadzornega odbo-gre za kakšno stranko, marveč ra in med uslužbenci in nata-za sovjetsko državo. i^rjj. Oni imajo unijsko plačo Kaj pa urednik Prosvete ve, 62c na uro in plačo in (»I za natikaj je v Rusiji treba? Radi toga urno-delo To plačo so tudi redno se mi tako pisanje v Proevetl ne in poSteno prejemali, a besed pa vidi umestno in je resnica, da je bilo toliko, da smo bili vsi se veliko članov zgraža nad ta- navzoči že siti prav do grla. Vr-kim ples njem. To vem, ker pri- šile so se tudi volitve desetih no-dem osebno s čitatelji v dotiko. vih direktorjev. Dosedanji di-Zapomni.naj si to. da je rusko rektorij je sicer predloiU resolu-ljudstvo veliko pretrpelo pod ca- cijo za znižanje direktorija od ritmom in so ae borili in oavobo- 16 na U članov, toda je bila podili. In če je danes v Rusiji res ražena. V debati so bili omenjeni kaj nambe. bodb ta Je sami ure- tudi MkimovciN. ki so btlt v zad- dili. Kapitalistično čanopiaje jo dovolj na|iada v«ak dan. Cul sem. tU hočejo napraviti tako propagando v svojih listih, da njem In menda tudi v prejšnjih direklorijih (o takocvanih ki-movfih bom pozneje pisal). To (Dalje as 1. strast.) Ta člen ne pomeni nič novega v USSR. Tudi prva ustava sovjetskega režima, ki je bila sprejeta leta 1918, je določala svobodo govora, tiska in zborovanja delovnemu ljudstvu. Te pravice so bile zanikane le bivšim višjim razredom. In v Sovjetski uniji ni nobenega vprašanja več glede bivših vladajočih skupin, ker so bile likvidirane, vsled česar bi se zdaj lahko vsem dovolile svobodščine. Treba je omeniti, da so v dneh leta 1918 delavci v resnici posedovali in se tudi posluževali vseh v ustavi navedenih pravic, danes pa, ne glede kaj govori ustava, ni nobene možnosti, da bi ljudstvo uživalo po-polne civilne svobodščine, dokler ni odpravljena tajna policija. Nova ustava torej pomeni malo ali pa sploh nič napredka, kar se tiče teh važnih pravic. 'v : ■ Koliko lahko Rusi govore? Odgovor je, da lahko govore o vprašanjih, ki kaj pomenijo, le v mejah, katere določa strankina "linija". Države, institucij in Stalina se ne sme kritizirati — glede teh je le eno mnenje, in to je oficielno mnenje. Karkoli pravi vlada ali stranka glede tega ali onega vprašanja, pa bilo to že vzgoja, -poezija ali pa produkcija železa, se mora tistega mnenja držati sleherni Rus, ako noče priti v neprilike.. Tisti, ki popolnoma soglaša s stalinizmom, ima seveda vso svobodo; ampak to velja v vseh državah za tiste, ki odobravajo obstoječo vlado. V Rusiji ni nobene svobode govora za tistega, ki se ne strinja s sklepi stranke glede važnih vprašanj. Vsaka važna razlika v mišljenju, bodisi na desnici ali levici, je proglašena za kontrarevolucibnarno in zatrta. Po radiu se slišijo-le tisti glasovi, katere odobri _ birokracija. Toda v Rusiji je dosti kritike, mogoče yec kakor v katerikoli drugi državi. Ampak dovoljena je le taka kritika, kakršno si želi vlada in kakršna se vedno tiče le detajlev. Delavec na primer lahko kritizira svojega predstojnika, posebno še, če se dela škoda v produkciji radi nesposobnosti ali birokracije, toda ne more brez posledic kritizirati strankinih voditeljev na vrhu. Ljudi bodrijo, naj kritizirajo tiste, ki vneto ne slede vladni politiki, ne smejo pa kritizirati vladne politike kot take. In s stalnim kritiziranjem hib drugih, posameznik lahko s tem obrne pozornost višjih na svojo vne-tost in ortodoksnost in se s tem povzpne na vi*-je mesto. Dogodi se tudi, da tisti, ki pričakuje kritike, se sam javno izpove svojih hib in obenem obljubi, da se bo v bodoče bolje obnašal. Tako postopanje je v Rusiji znano kot — "samokritika". Toda vse to ima malo skupnega s pravo svobddo govora, dasi igra važno vlogo pri razgaljanju nesposobnosti in birokracije. Nedvomtoo je dovolj tudi vsakdanjega godrnjanja, katerega se navaden delavec «1« kmet lahko poslužuje brez strahu pred kaznijo, ako ni osumljen politične opozicije. Leta 1927, predno je bila v stranki zatrti (Daljo na 3. »trani.) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 12. februarja 1920) Domače veatL V Fayette Cityju» Pa. Je Prl delu v jami ubilo 30-letnega Jožefa Skrlja u Vremenskega Britofa na Primorskem član* SNPJ. Delavukr renti, V Pittaburghu, Pa. " >f ustanovila Vseameriška farmarsko-d< lavsk* zadružna komisija. Iz inozemstva. Antanta je dala Jugo*la>0' ultimat glede reškega kompromisa. Sovjetska Rusija. Leninova vlada je čila Poljski popolno neodviwn(>st ^in sVolnH^ (Dalj« Is prv* kokrne.) sta se tudi vrnila v Prago dvs češka koma"' stična voditelja Gottwald In Smer«l. ki njo pomlad poliegnila V Moskvo. Stalinov k' munUti in Hitlerjevi nacijl ao zdaj kakjn- et* družiiia in počutijo ae seto zadovoljne . - -T Novice iz starega kraja kOBOftKI SLOVENCI ZA SVOJK KULTURNE PRAVICE r.lasilo koroških Slovencev lKoroški Slovenec", ki izhaja v Celovcu, je dne 3. Januarja t. 1. nriiifslo dolgo poročilo o občnem zboru Slovenske prosvetne zve-[e v kateri so včlanjena vsa slovenska društva na Koroškem in voditeljskem tečaju za krajev-L- vodje slovenske prosvete. Iz Llanka povzemamo najvažnejše edfctavke. Tih božični dan je bil, ko so L v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Celovcu zbirali krajevni vodje kulturnega živ-jjenja slovenske narodne druži-ne;aa si osvojijo in potrdijo mi-LliTn smernice za svoje predsto-ječe, odgovornosti polno delo ter zadržanje in da času in pri-Irkam primerno manifestirajo svojo zvestobo narodm, kateremu pripadajo po krvi in duši, in državi; katere zvesti državljani so. Odziv na vabilo k dnevu slovenske prosvete v Celovcu je bil nenavaden, moška in že«ska mladina je zastopala prav, vse kraje dežele, koder biva slovenska narodna družina, sivolasi narodni delavci, se niso mogli na-čuditi številu in gorečnosti vrs-ste mladih delavcev, osrednji odbor pa je smel z zadoščenjem ugotavljati stmjenost in disciplino zavednih koroških Slovencev. Se zunanji okvir zborovat nja je bil primeren: na pročelju okinčane dvorane je v velikih črkah blestel Zupančičev verz: "Moj narod star je težkih tisoč let, moj narod moder je ko kralj Slovenec dolžan, da je čuvar Matjaž!" Himna "Slovenec sem!", podana po osrednjem pevskem zboru, je otvarjala veliki slovenski zbor, nakar je navzočih 200 u-deležencev z odobravanjem pri- trdilo brzojavnemu pozdravu, naslovljenemu na notranjega ministra dr: VVilhelma Fricka, z naslednjim besedilom: "Slovenska narodna družina na Koroškem pošilja povodom letnega občnega žbbra Slovenske prosvetne zveze gospodu notranjemu ministru svoje udane pozdrave in jih druži s prošnjo, naj bi gospod minister zajamčil slovenski narodni skupini svobod-šcine kulturnega delovanja." . Voditeljski tečaj je izpolnil dvoje predavanj, kratkih, nazornih, sledeči razgovor pa jih je dopolnil. "Kulturni stiki med Nemci in južnimi Slovani" je bil naslov prvega. Predavatelj — urednik "Mladega Korotana" — je segel nazaj v pradavno zgodovino, k" so imela arijska plemena še »vojo skupno domovino, in v številnih liesednih primerih naJca-al slanosti izrazov pri Nemcih in južnih Slovanih. Kulturna zgodovina slovanskih ljudstev" je bil naslov drugega predavanja. Krepka Adamičeva "Kaj ti je Mojca", |Mxlana po tridesetčlan-™ "*red?t'jem pevskem zboru, J« ."tvorila občni zbor. Podpred-"•dnik Janko Ogris je nato ugotovi. da j«. „d 35 v zvezi včlanjenih društev navzočih 33 čla-lzr*zil je veselje, da dosega ^•vilo zastopnikov nad 200 o-in iKKlal zborov spored. Mla- * repki Bilčovša/ii so uvodni dodali par aočirih svojih "• mir. nakar je podpredsednik v J,,|r"atem in globokem govoru ";il"zal številno vzpodbud in o-1 Johnov /a novo delo v novem ^venskem kulturnem društvu." i "N* živih stebrih Je zgrajen 1 ■ul,urni (lom koroških Sloven-''"tanec, Krajger, Grafe-i Brejc, Kinspieler, Jane-M OMr ZUjnki, Slomšek, Jar-k^J" " sto drugih alovenskih 'K4tn"v *a jf gradilo. Da bi ne *'"> le-tr-h ■ | ■ \>( ■ stovoljna, od krajevnih prilik za-visna organizacija ne bo nikakor moglo odpomoči vsem nedo-statkom našega kulturnega življenja, vendar * bo njeno delo dajalo vsemu narodu dovolj moralnih sil, da pod težo razmer ne bo omagal. Ob vsakih prilikah ima narod dolžnost, da j delom dokazuje avojo voljo do življenja. To voljo dokazuje najbolj primerno z neumornim in discipliniranim prosvetnim delom, ki je najhvaležnejši kos narodnega življenja. Državna oblast je nova društvena pravila potrdila. Njeno potrdilo nam mora biti ukaz, da se v pravilih predvidenih kulturnih svobod-ščin v polni meri poslužimo! "Cuvajmo ""slovensko dostojanstvo" —- je bil naslov drugega govora, podanega po prosvetnem tajniku. Naj nanizamo iz njega nekatere glavne misli: "Pred 1300 leti je naš narod posedel to zemljo, koder se danes nahaja. S svojim delom, s svojo kulturnostje ji je utisnil svoj pečat. Tudi zemlja je utisni-la svoj' značaj njegovi nosti in še njegovi postavi. Kulturno pravo koroških. Slovencev je zasidrano v njihovi tisočletni zgodovini, ki je polna dokazov slovenske narodne volje-ed dobe ustoličevanja preko stoletja turških vpadov in zoreče kmeč-ko-stanovske zavesti v dobo preporoda evropskih narodov in zavestne kulturne rasti" slovenskega ljudstva. Svojemu narodnemu dostojanstvu je koroški prebogate kulturno-zgodovinake tradicije, kajti v njej je ukoreninjena njegova slovenska zavest. Svojo državljansko zvestobo izvajamo koroški Slovenci iz na-rodne zvestobe. S solidnim gospodarstvom na kmetijah, z zdravimi, mnogoštevilnimi družinami, z dejavno pomočjo revnim in ubožnim, z rednim plačevanjem javnih bremen in letos še s stoodstotnim odzivom slovenskih fantov in mož k vojaškemu službovanju dokazujejo koroški Slovenci dan za dnem svojo državljansko zvestobo. Zato so lokalni očitki politične ne-zanesljivsti koroških Slovencev docela neosnovani in brez vsake podlage. V . najkrajši dobi bo Slovenska prosvetna zveza po vzorcu lanskega leta g. notranjemu ministru tolmačila narod-no-kulturni razvoj koroških Slovencev v drugem letu njihove politične pripadnosti k Veliki Nemčiji. . . Vse svoje duhovne, duševne in gmotne sile hoče slovenska narodna skupina odslej v še večji meri posvetiti narodno-kulturni samopomoči. Previdnost, ki do-deluje vsakemu narodu njegovo posebno nalogo, nas bo ohranjala in varovala, dokler bomo prinašali na žrtvenik svoje kulture svoj' idealizem, svojo'nesebičnost in svojo železno disciplino." Iz podanih poslovnih poročil posnemamo nekatere podatke: Zvezin smoter naj ostane kulturno življenje in delovanje koroških Slovencev neokrnjeno in neovirano na zunaj, solidno in zdravo na znotraj, je bilo vrhovno načelo vsega delovanja. Po blagajniškem poročilu je povzel kratko besedo med šolskim letom službeno odsotni predsednik S. P. Z. dr. Joško Tischler. * Po zaključnih podpredsedni-kovih besedah je vstala vaa dvorana in v mogočnem zboru je večnolepa "Nmav čriez jizaro" izzvenela v glasno zaprisego novega, svetega idealizma. I* Primorja Velik mraz na Primorskem Gorica, januarja 1940__Zima, ki je hudo pritisnila po vsej Evropi, seveda ni prizanesla tudi topli Primoreki. Vso Italijo je zajel val mraza, ki je bil po-sedbno hud v odprti padaki nižini v Severni Italiji. Povsod tod je padlo živo srebro znatno pod ničlo. Sneg je padel tudi daleč v južno Italijo in so tako imeli Rimljani priliko se smučati po rimskih cestah in Napoli-tanci so uživali v pogledat na zasneženi Vezuv. Takega mraza že dolgo ne pomnijo stari ljudje. V naših krajih pa je bila podobna zima pred dobrimi desetimi leti, t. j. L 1929 v februarju. Zdi se, da bo sedaj nekaj podobnega. ' Na Krasu 'je divjala te dni silna burja, ki je napra-bila mraz še neznosnejši. (Pihala je s hitrostjo 100 km na uro in je seveda napravila kup večjih in manjših neareč. — Temperatura je padla v tržaškem meatu na 9 pod ničlo, dolgo ni bilo. (L. 192» je ^temperatura dušev- padla celo na 18 podfn Goriškem je bilo nekaj mraza in so zabeležili le 8 stopinj pod ničlo. Seveda pa je mraz v krajih proti jugoslovanski meji in v Gorah primerno večji. Da je res velik mraz, dokazuje zaledenela Soča na nekaterih krajih v njenem gornjem toku, kar ae je zgodilo sar mo le v že omenjenem zelo mrzlem letu, 1929. Pri industrijskem mestu Tržiču pa so ob izlivu Soče zamrznila jezera in močvirja. Tudi snega je po vsej Primorski razen v Trstu in nekaterih krajih v Istri. Taka ne-predvidevana zima je prinesla ne samo kup neareč, temveč večji in manjši zastoj v prometnih žilah. Slabo bo to tudi za vse prebivalstvo, ker bo tu pa tam nastopila influenca, posebno ko bo mraz malo ponehal in nastopilo bo Južnejše in vlažjiejše vreme. Glasovi iz HH naselbin : ; (Nadaljevanj« ■ g strani.) rej ostane še vnaprej 16 direktorjev, kar pri tako velikem podjetju ni nič preveč, ker dela je za vse dovolj, samo ako ga hočejo opravljati. Sprejeta je bila tudi resolu-cija za znižanje mere za žganje (ne pa za pivo in vino), ker je večja kakor drugod. l)el tega preostanka gre za zvišanje plače domovim delavcem. Kako se bo to uredilo, ne vem, ker oni imajo že unijsko plačo. V direktorij so bili izvoljeni: Math Petrovič h, Frank Kolin, Albin Prime, Joaeph Pugel, To-ny Prime, Ludvik »Samabor, Mihael Jakin, Anton 2igman, Charles Lampe in Harry Prime (podpisani ni več kandidiral). Izvoljenih je bilo tudi nekaj namestnikov. Prvi je Louis Požar, sedanji oskrbnik doma, ki je dober, vesten in priden, kakor tudi njegova žena, in ni nič več ko pošteno, da mu je zbornica izrekla popolno zaupnico; Tik pred zaključkom zborovanja je imel tajnik V. C. razburljiv govor o investicijah. O tem in še nekaterih drugih stvareh bom pisal prihodnjič, da se stva- _____ ri izčistijo. Pisal H>om kritično,|rio prY mojih toda zmerno in pošteno, tako kot Na tštvaiT stoje. KonSno poudarjam^ manj Waterloo na pošteni in trdni podlagi. Anton Jankovich, 147, 11 mrtvih je povzročil plaz v Čedadu Gorica, januarja 1940.—V Čedadu se je prve dni tega leta zgodila strašna nesreča. Velik zemeljski plaz je v mestu zasul tri hiše. V bližini znamenitega Hudičevega mostu" na desnem bregu Nadiže se je utrgalo 1200 ton zemlje in kamenja, ki se je z velikim truščem navalilo na spodaj stoječe hiše. .To se je zgodilo ob 4.30 zjutraj 4. t. m. Porušene so tri hiše in nesreča je zahtevala 11 mrtvih. Žrtev bi bilo še več, če ne bi bila tretja hiša prazna. Lastnik se je hotel v kratkem naseliti v njo, kar P<* se je na srečo zavleklo. Smrt pod avtomobilom Trst, januarja 1940. — Kata-karabinersko kasarno ji je pripeljala v mesto na kolesu. Pred karabinersko kasarno ij je prišel nasproti težak tovorni avto. V hipu se mu kolesarka ni mogla izogniti, ker ae je to zgodilo tako naglo in je zaradi tega zgubila ravnotežje ter padli z bi-cikla ravno pod težka koleaa tovornega avtomobila. Šofer je nesrečo opazil in takoj ustavil, toda bilo je že prekasno. Katarina Pagac je ležala mrtva pod zadnjimi kolesi. Na kraj nesreče so takoj.prišle oblasti, ki so zapisale vse podatke o nesreči. bo Prešeren ali Sava pela.__ da je Slovenski delavski dom na tog, da ju niaem zadnjič slišala. zastopnik Prosvete. Nekaj o "srčkih" Oglesby, 111.—Približuje se dan sv. Valentina, veliko veselje za otroke. Podpisana nisem več otrok, kljub temu sem lani dobila lep srček in škatlico bombonov od male deklice, kateri sem botra. Kako vesela aeiit bila tega darila, kefr kaj takega nisem nikoli poznala. V starem kraju smo res imeli Valentine, ampak ne v obliki srčka. Letos sem se odločila, da pošljem vsem Valentinom srčke, kl so mi pri srci. Ali ni to Čudno, kako velik pomen ima srce? Se opisuje in o-peva, dramatizira in muzicira— vse radi srca. Nekoč je učitelj v šoli predaval: "Naše srce bi se moralo imenovati pumpa človeškega telesa, ker kri se izliva v srce in srce pumpa kri po žilah telesa. Torej pravilen izraz bi bil za srce, da je pumpa človeškega telesa." Dvigne ae neki u-čenec in pravi: "Kako bi se pa glasilo, če bi pisali ljubavna pisma? Sedaj pišemo: 'Ljubo, drago moje srce,' 'te nosim v svojem srcu,' 'ti darujem moje srce,' 'moje srce bije za tebe,' 'ti si edino moje srce' Itd. Potem bi pa morali pisati: 'Ljuba, draga moja pt»mpa/„!te nosim v svoji pumpi,' 'ti darujem svojo pum-po,' 'moja pumpa samo za tebe bije,' 'ti ai edina moja pumpa' itd." Učitelj je priznal, da ima fantiček prav in tako je še danes ostalo srce. Citala aem dopis, prlobčen 5. febr., strica Antona Valentinči-ča. Ne vem, če vas poznam, rada bi pa vedela za naslov in ime nekega Valentinčiča, ki je z nami potoval v stari kraj na parniku Normandiji. Simpatiziral Ja s tamkajšnjimi ognjegaaci. Jaz imam ,še vedno tisti dolar za og-njegasce in rada bi mu ga poslala, toda sem izgubila naslov. Ce ste vi tisti Valentinčič, vas imam v zelo prijetnem spominu. Prosim, pišite kaj o Parizu, kako amo "fikaali" tisti -~"vui, vui." Vi znate bolje nego jaz. Majčkena pomota v vašem mrmmmm hr> M o*ctr mi bi se ne shajali ng prosvetnih dnevih. Od m"L "mo si navzeli ideaJiz-" ^'terim amo preboleli ne-10 otem, ko so Javno iz javili, da so pretrgali vae stike z Moskvo, je naznanilo, da se na ImmIo udeležili tajne seje. Naciji ustrelili 13 sorodnikov iikakhega policaja Chicago, 10. febr. — Policij, ski saržent Joseph H|smder Je bil informiran, da so naciji u-stralil^njegovega očeta in dva-najst drugih sorodnikov, ko ao Hitlerjeve čete invadirale Poljsko. Informacije vsebuje piamo, katerega je M|>onder prejel od svojega brata Johna, bivšega letalca v poljski armadi. On Je bil ranjen v bitki z Nemci in potem Je pobegnil v Kumunfjo, kjer še zdaj nahaja. Blagajnik komunistih ne stranke pred noditeem New Vork, 10. febr. — Robert W. W«iner, blagajnik komunistične atranke, se mora zagovarjati pred- li*i<*rainJni sodiščem na obtoži>o, da je potoval a ponarejenim potnim listom v tujini. Obravnava ae vrši prsd iatim ao-diščem, kije obaodilo Karla liro-tvderja, tajnika komuniatične stranke, na štiri leta za|»ora na podlagi slične obtožbe. Ceiki patriot je pod policijskim nadzorstvom ' Praga, 10. febr, — Iz zanesljivih virov J# prišla veet, da ao nacijske avtoritete postavile čez petato čeških voditeljev iti patriotov pod policij«ko nadzorstvo. cen m državljanstvo v letu 1939 Več koi 213,000 deklarautov (inozemcev s prvim papirjem) je v fiakalnem letu 1000 (od 1. julija 1938 do 30, junija 1909) vložilo prošnje za naturalizacijo in državljanstvo je bilo v istem' letu podeljeno 188,818 osebam. -Sploh fiskalno leto 1039 Je bilo rekordno leto tudi sa število prošenj za "prvi papir" kakor je razvidno iz poročila priaeljeni» ške in naturallzacljske oblasti. Prošenj za "prvi papir" je bilo 11>6,2A6. Skratka, več kot pol milijona inozemcev je v minulem letu storilo kak korak napram naturalizaciji. Naturalizacij bi bilo še mnogo več, ako bi naturalltacijaka oblkšt fmela sredstva za hitrejše reševanje prošenj. Ker nima zadosti oaObja, morajo inozemcl čakati mnogo mesecev predno pridejo na vrsto. Morajo dostikrat čakati mnogo mesecev, vča-ai celo več kot leto dni, predno ae prošnja reši, Re« Je aloer, da je kongrus v zadnjem zaseda^ nju dodal Četrt milijona dolarjev za stroške prisoljeništva in na-turalizacijske službe, ali tudi sedaj se maiukdaj dogaja, da bi . prosilec za drugi papir bil poklican na državljanski liptt prej kot oaem mesecev potem, ko je poalal prvo predhodno prošnjo. Več kol četrtino izmed 188,-818 oseb, ki jim Je bilo podelje-no državljanstvo K 19tt9, so tvorili bivši britanski isnianiki — namreč 47,500. Za njimi prihajajo po številu Italijani z .'11,»M novimi ameriškimi državljani, potam 21,886'Poljakov in 19,040 oseb is Nemčije In Avctrije. Nemci sploh pokazujejo visok naturalisacljski odatotek; po ljudskem štetju I. 1980 je 72Ji odstotkov vseh ljudi, rojenih na Nemškem In živečih v Združenih državah, bilo naturalltlra-nih. Druge skupine so poprej po-kazovale manjši uagon sa spremembo državljanstva. Na primer I« ftkotov, tukaj živečih I. HHtO, je bilo ameriških državljanov, le 60 J % Franco zov-Kanadcev, 00.6'/f Italijanov In fto.7'. Poljakov. Olada teh dveh zadnjih skupin Je treba aeveda omeniti, da apedata k tako zvani "novi imigraciji" in se zato ne more ^od njih pričakovati tako viaok«*ga odstotka kot od akupin "atare {migracije", h kateri »padajo Nemci in nekatere britanske skupine, Izmed drugih novih državljanov ne je rodilo I j,499 v Rualjl, 7M4M v Cehoalovakljl, MM« v Jugoslaviji, 4718 na Avedakem, 4347 na Madžarakem, 3640 na Grškem, ms v Litvi 2047 na Kinakeni in 2810 na Norveškem. "T e Izgubljeno Moška, črno obrobljena očala v rumeni u«njett| torbici med 87. iu .'IO. cesto na I«awiMiale Ave-1'ioaim. vrnite sa nagrado: 2832 ii. Ilamlin Av«..(Adv.J NOC PO IZDAJI . UAM &FLAHERTY ROMAN Poslovenil OTON ŽUPANČIČ jssssssrrsrrrrrrrrrrr ........................................................................... -f^ J J Jf / Jf ff f f f < 44 t 1 I' *.......P.......................................... Tedaj »e je Gallagher silno stresel In surovo pehnil Msry od sebe. Izbruhal je celo ploho skoraj nerazumljivih kletvin, potegnil pištolo ter zgrabil Mulhollanda za vrat. Mulholland & je zajavkal ter se spustil na kolena. "Nikdar me ne strejal, zapovednik," je jecal, "jaz nisem kriv. Ta človek je vrag iz pekla. Coper je na-njem. Ne streljaj, za božjo voljo." "K vragu ti in tvoj Bog", je zarohnel Gallagher in ga suftll Od sebe. Planil je v vežo. > ~ "Za njim", je zatulil. "Za njim. Za njim." Nikogar ril bilo. ki bi se mogel zmeniti zanj. Vsi so bili na cesti za Gypom, razen stražnika, ki je neodločen stal med vrati prazne cele, s pištolo v roki, z nazaj obrnjeno kapo ter je pre-Mtrašen zijal v Gallagherja: Nato so prihajali po stopnicah brzi koraki, je možje so nesli Flynna. "Kdo je to?" je kriknil Gallagher. "Flynn je, zapovednik," je zašepetal eden. "Čeljust mu je stolčena v čežano," je zašepetal drugi. Prišli so do spodnjega konca stopnic. Gallagher je blisnii z očesom na iztegnjeno, onemoglo Flyn»ovo telo. * ... "Vrzite ga takoj tam notri na klop," je rekel. "Mulholland. pojdi sem, kje so drugi?" _"Tule "Ne duha ne sluha za njim, zapovednik," je - hropel Tornmy Connor, skakaje po stopnicah. "Mislili smo, da je najboljše, če se vrnemo." "Prav," je rekel Gallagher. "Ste vsi tu?" Zdaj je govoril s strahovito mirnim glasom. To je bilo grozno. Prvi hip ni nobeden odgo-' voril. - - • "Hiti, Peter," je rekel Connor nekomu, ki se je prikazal vrhu stopnic. Bil Je Hackett. Tekel je, brez sape z divjimi očmi. Zdaj so bili vsi zopet nazaj. "Kdo je odgovoren za to?" je zavpil Gallagher. Nobeden ni odgovoril. Zaklel je in stopil po veži proti celi. Connor in Mulholland sta šla za njim. Drugi so stali kakor urečeni. Gallagher je od pehnil stražnika s kletvijo ter stopil v celico. Prižgal je svojo svetil j ko. Videl je vse. Mrzel pot. se mu je počasi nabral okrog senc. Zdrznil se je. Stopil je iz cele in za njim oba moža. Nobeden ni zinil besede. Vrnili so se k možem pod stopnicami. Ko je Connor prišel do sobe. kjer je bila Mary McPhillipova, je stekel noter; pobral jo je s tal ter posadil na klop. Nato je odhitel k Gallagherju. Gallagher je nekaj trenutkov stal in gledal v tla z možmi, ki so molče stali okrog njega. Nato je ošinil vsakega posebe s srepim pogledom. Govoril Je mehko in v prijateljskem tonu. "Tovariši," je dejal, "za življenje nam gre. In kar je še več, organizacija je ogrožena. Naša stvar je ogrožena. Tovariši — tega — tega moža — treba — najti. Tega moža treba najti, pa če nas stane sto moL Razumete?" "Razumemo, zapovednik", so vsi vneto zaklicali. "Finnigan in Murphy ostaneta tukaj na straži, Ali slišite?" Molče so trčili s petami. "Mulholland, ti vzemi druge v tovornem avtu s seboj in ga poskusi odrezati od mostov. Hotel bo priti čez reko na jug, da bi izginil v gore. Odrinite takoj. Razposadi svoje može, sam se postavi na buttaki most. Tja ti bom poslai ojačenja in še enega častnika. Slettery, ti pojdeš po ojačenje. Skliči na noge deset mož iz tega okraja, izberi ^jih iz svojega seznama. Pojdi, Urno. Odrini. Bartly. Pomni, da gre _ za stvar. Izgubljeni smo, ako ta mož uide. Nemara je že na poti k policiji. Hitite, za življe-, nje vam gre." S fanatičnim navdušenjem so zdrevell po stopnicah. V treh sekundah je bil Gallagher sam pod stopniščem. En stražnik se je postavil vrhu stopnic. Drugi je odšel s Flynnom v stražnico. Mary McPhillipova je stala na vratih v *obo za priče; od straha je skoraj histerično drgetala. Gallagher je malone minuto nepremično stal ter s skorsj zaklenjenimi očmi gledal proti stopnicam. Nato »e je zgrozil in šel v stražnico. Stražnik, rdečelas, mlad branjevski pomočnik, je obvezaval Flynnu čeljust z rdečo svileno ruto. Edino, kar je bilo videti Flynnu obraza, so bile oči. Gallagher je opazoval, kako je ktraž- Nato nik pentljal voza) za Flynnovo lobanjo, je pogledal Flynnu v oči. Flynn mu je vrnil hladno srep pogled. Dasi je trpel od zlomljene čeljuati neznanske bolečine, mu niso izdajale oči z najmanjšim znamenjem nič trpljenja. "Ali ai streljal nanj, Dart?" je zašepetal Gallagher. Flynn je lahno prikimal. "Pa ai ga zadel V Flynn je vzdignil desno roko in mahnil od desne na levo, kakor opazAvalec na strelišču, ki daje znamenje, da je etrel zgrešil. Gallagher~~Je zavzdihnil. . "Potrpi," je rekel hladno. "Poslali bomo po zdravnika, samo da pride ojačenje. Ali moreš pogoltniti kapljo koajaka?" Flynn je pokimal. "Tu je moja steklenica. Na." Dal je steklenico Flynnu v roko. Pri tem je stisnil roko. Nato je odšel iz stražnice ter stopil tja čez k Mary McPhillipovi. Ko je videla, da prihaja, se je umeknila s praga. Našel jo je sedečo na klopi. 1 Zamišljen je stal poleg nje, gledal v tla ter jo prijel z desnico za ramo. Prestrašilo jo je njegovo vedenje, njegoy molk in njegov obraz, ki ga je v mraku rftražločpo videla, Lice mu j* post Io pepelnato. Oči so mu upadle in osteklenele. Kri mu je zbežala z ustnic. S kočniki je neprestano počasi ikrtal. "Dan," je.naposled zašepetala, "kaj je s teboj r - Nekaj sekund ni odgovoril. .Nato se je zdrznil, hlipnil In izpustil njeno ramo. Stopil je naglo dva koraka proti vratom. Postal je ter si položil roko na čelo. Obrnil se je in jo čudno pogledal. "Ah, saj res," je dejal mirno. "Pozabil sem. Oprosti. Na nekaj sem mislil, pa nisem slišal, kaj af rekla. Počakaj. Da." Sedel je poleg nje. Nežno jI je prijel desnico z obema rokama ter jo začel božati z mehkimi, rahlimi mačjimi kretnjami. ;Gledaje predse v tla je začel govoriti milo, z mehkim otožnim glasom. "Zdaj boš morala ostati tukaj z menoj, Ma-ry," je rekel, "dokler ne odidem. Nemara bova morala ostati dve uri, nemara več. Gypo je pobegnil. Ne morem se geniti dokler ne dobim vesti o njem. Ujetnik je pobegnil," je ponovil skoraj neslišno. "Ako ga ne najdemo, bo to moj konec, Mary. On toliko ve." ~Mary se je goreče obrnila proti njemu in sapa se^ji je zataknila. Oči so se ji orosile, ustnice so ji vztrepetale. Nežni zvok njegovega glasu ji je prodrl naravnost do srca. Vleklo jo je k njemu, ne s strahotno očarljivostjo, kakor jo je vleklo k njemu prej, temveč z mehko, blago vabljivostjo, podobno tistemu, kar si je predstavljala, da je ljubezen. Ne mirno, preračunljivo spoštljivo nagnenje, kakršnega je čutila za moža, ki ga je hotela vzeti, za Josepha Au-gustina Shorta, temveč tista viharna, razjedajoča strast, ki naj bi bila po njenem pričakovanju prava ljubeaan. ljubezen, ki je popisana v knjigah in peamih. Ah! kako bi ga mogla ljubiti takega! Mehkega in milega, kakor je zdaj. Mogla bi se mu približati in se ga dotakniti, dotekniti ae nečesa v njem, kar je mehko in milo in sočutno in človeško. Nevarnost mu preti. Mili Bog! Prav je, da mu preti nevarnost, če mu le pomore, da razodene svoje resnično bistvo. Oslabila ga je, ta nevarnost, ker ga je osvobodila atraine. neprodirljive moči, ki ga je delala okrutnega in hladnega. Ce bi ga mogla imeti zaae takega, bi žrtvovala za njegovo ljubezen celo svojo vero. Bil Zanj, če bi bil tak. bi zavrgla celo Boga. Tako je mislila, ko ga je gledala s solzami v očeh. Rahlo ga je božala z roko po ramenu ter mu šepetala: ~ "Dan. v nevarnosti si. Ali ti morem pomagati. Dan? Dan. saj veš, da bi dala zate življenje." J Gallagher se Je počasi okrenil proti nji. "Ali res, Mary?" je rekel mehko.' Pokimala je. Nenadoma si Jo je vzel v narobe. "Ljubiš me. Mary. Reci. da me ljubiš. Ma- ry.H "Ljubim te, Dan," mu je dehnila na ustnice. (Dalje prihodnjič) En prašiček in dve sreči , Tako je. Nečakinj In nečakov ijnam. da jih vaeh niti ne poznam. K no izmed nečakinj pa imam v prav po*e»>mh čislih. ker je brihtns in ims vaak dan de-vet »reč nad neboj. Zaradi te svoje dobre lastno«!i se.je seveda kmalu privezala na dobrega mota. ki zavzema eno izmed vodilnih ment velikega podjetja, ''••klic ga je poklica) t Beograd in tako je tudi nečakinja Nada rada odšla ž nJim,'da mu med \ zalimi Beograjčankami s I a d I dneve življenja. Sredi Beograda. tam za Terazijami, sta si najela v novi zgradbi in seveda v petem nadstropju lepo stanovanje, ki sta ga obiskovala s pomočjo dvigala. Ikupno naročena na dnevnik Proaveto. to takoj nainsniti nprsvniltvu IWs. in obenem doplačati dotično vaoto liatu Proiveta. Ako tega ne stori, ted«j mor« upravniitvo tnliaU datum m to vaoto naroiniku. PROSVETA, SNPJ, »057 S«. U«rnd«le Av«„ CMe«f«. H> Pri ločeno pošiljam naročnino ia liat Proavet« r—U S....... .....f.............................Cl Z« Citero ia Cklcag« J«....*7J« 1 tednik In.............«M t tednik« fa........................•10 S tednike In............' " 4 tednike Hi............2.7« 5 tednikov la......................' 5# .........90.00 1) dmštva št N««l«v t Teta vite tednik in v« pripMite k m«Ji naročnini «d aledečih čl««" moje drallne: .................Vii-s..........G. draštva št.....«" ..................................^ draštts ........... 4).........................................čl draštva št........ •>••...............r.......................CL dradtva M........ ....................Drftava.................... ...............Rtu naročnik..... Nov naročnik