26C T, torek 27, septembra IZHAJA VSAK DAN i*« d Mdeljah ia praznikih ab 5., ab ponedeljkih ab 9. zjutraj. Stonamlčne štev. a« prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih totaakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, P ^ojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovima, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). ,C» vLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 t one. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, c- rartnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ~.E.daIjna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-v. pa 40 stot. Gglase sprejema Inseratni oddelek uprave „ --vdTnosti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ---=== PlaZljivo In iitofljivo v Tretu. = Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I t* O O- NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira ■uoiaiat na nsdaljsko lEitaJ« „EDINOSTI" itut: oelo lato Kron 5-20, za pol lata Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ae sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li dta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. ----- PoStno-hranilnlSnl račun St 841 652. TELEFON St 11-57. BRZOJflUNE UESTI. 6rof Khuen-Hedervary na Dunaju. BUDIMPEŠTA 26. Ogrski biro poroča z Dunaja : Ministerski predsednik grof Kfcuen-Hedervary, ki je dospel včeraj na 0nnaj, je danes ob 9. uri predpoludne po-setil ministerskega predsednika barona Bie-■ertha. Ob 11. uri predpoludne je bil grof Khuen Hedervary pri cesarju na avdijenci, na kateri je poročal cesarju o političnem položaju na Ogrskem. — Po avdijenci je grof Khuen-Hedervary posetil skupnega voj-aega ministra barona Schonaicha in se je potem podal k ministru za vnanje stvari grofu Aehrenthalu, s katerim je imel daljšo konferenco. Ogrski ministerski predsednik se ob 9. uri zvečer vrne v Budimpešto. Govor bana Tomašića v Osjeku. OSJEK 26. Ban Tomašič je dospel v soboto zvečer semkaj in je včeraj govoril na nekem volilnem shodu o političnem položaju. Ban je rekel, da je krizo izzvala koalicija, ne ban. Banom bi bil mogel biti imenovan, če tudi ne bi bil hodil s koali-oijo. Ali to se protivi njegovim ustavnim ontstvom. On hoče vladati s koalicijo kakor večino deželnega zbora, vendar pod pogo-je«, da se preosnuje v enotno stranko. — Nedavno sestavljeni program nove stranke je poln protislovij. Pripravljen je delovati tudi s to stranko, ako izbriše ta protislovja iz programa in poda jamstvo, da bo brzdala radikalne elemente. Glede odnošajev naed Hrvati in Srbi stoji na stališču popolnega bratskega sporazumljenja. Hrvatski in srbski poslanci naj se med seboj posvetujejo o vseh srbskih željah in naj o tem sklepajo. On, ban, bo gotovo skrbel, da se želje izvrše. Ali ni dobro, ako se z nejasnostmi spor vedno zadržuje. Zvečer je bil banket, na katerem se je nazdravilo cesarju in ministerskemu predsedniku grofu Khuen-Hedervary-ju. Potem je bila v gledališču slavnostna predstava, iajer so bile banu prirejene ovacije. Danes jjatraj je ban odpotoval v Budimpešto. Stranke v ogrski delegaciji. BUDIMPEŠTA 26. Vlada je sklenila odkazati v delegaciji Košutovi stranki štiri »»odate, Justhovi tri, Hrvatom štiri, ljudski stranki en mandat. Vladna stranka bo imela v delegaciji 48 glasov. Stanje aviatika Chaveza se je poslabšalo. DOMODOSOLA 26. Aviatik Chavez je prebil noč slabo in ni mogel spati. Bil je ztlo razburjen. Njegovo stanje se je poslabšalo. Tatvina v Kopru. KOPER 26. Včeraj ob 4. uri popoludne so ▼ stanovanje družine Jakoba Sapela, med teni ko se je nahajala cela družina na spre-aotiu. udrli tatovi, prebrskali celo stanovanje in odnesli vse, kar se je dalo od-*osti.* Bilo je v družbi deset tatov. Sest jih je bilo na straži, a štirje so kradli. Sedem njtii je že aretiranih, med temi sedmimi so štirje ravnokar izšli iz zapora, kjer so do-statt prisojene kazni. Kolera. CARIGRAD 26. Včeraj so konstatirali 5 slučajev kolere. TRAPEZUNT 26. V soboto je obolelo na koleri 17 oseb, včeraj jih je obolelo PODLISTEK. Kako Je okati! gospod Uorel svojo pipa. spisal Jan Ne ruda. — Po&lovenil T. L. .Saj pridejo", si je govoril gospod VorH, oblečen v kratek, siv plašček in bele snlcnjene hlače, ob sedmi uri. — „Samo, da bi že bil prvi začetek- je rekel ob osmih, zapalil svojo novo pipo in puhal dim. Ob devetih pa je že stopil na vrata in gledal nestrpno na ulico, kdaj začno. Tedaj je 82a gori po ulici stotnikova gospica Pol-dinka. Gospica Poldnika je bila polnolično dekle, majhna, silnih ram in močna v boku, siva nekaj čez dvajset let. Pripovedovalo se je o njej že približno štirikrat, da se bo znožila, in svetle njene oči so imele oni izraz malomarnosti, bi rekel utrujenosti, ki se okraja v oči vseh dam, ki čakajo predolgo ■a zakonsko čepico* Njena hoja je bila zibajoča in je imela vrhutega še svoj poseben znak. V določenih -časovnih presledkih se je namreč gospica Poldinka redno iz- 16, umrlo pa 7. Del teh slučajev se je dogodil v ječi. BUDIMPEŠTA 26. Glasom komunikeja ministerstva za notranje stvari so včeraj v vsej Ogrski obolele na koleri tri osebe, mrle pa Štiri. BUDIMPEŠTA 26. Tukaj so obolele tri osebe za sumljivimi znaki kolere in sicer neki ladijski ponočni čuvaj, neki jermenski pomočnik in neki prodajalec časnikov. MOHAČ 26. Tukaj so včeraj konstatirali Štiri nove slučaje kolere. TURČIJA. CARIGRAD 26. Listi poročajo, da se veliki vezir vrne v Carigrad 9. t. m. CARIGRAD 25. Na svobodo so izpustili člene patrijarhatske narodne skupščine. CARIGRAD 26. „ Tanin" poroča, da vlada povsod v pokrajinah velika razburjenost radi vprašanja posojila. Prebivalstvo je baje pripravljeno doprinesti vsako žrtev in plačevati nove davke, da ne bi država potrebovala več novih posojil. List zagovarja nove davke in omenja idejo, ki se je pojavila za notranje posojilo, „leni Gazeta" javlja, da poseduje turški zaklad sredstva, da pokrije potrebščine brez posojila. „Ik-dam" graja vedenje Francije. Novi Sad 26. V minoli noči je pogorel mlin Sofija v Dungyerskem. Vseh pet nadstropij se je zrušilo. En gasilec je bil ranjen. Škoda, ki je pa pokrita z zavarovalnino, znaša milijon kron. Pariz 25. Včeraj se je v Rue de Ren-nes pojavila velika nesreča. Neka kočija, v kateri se je nahajala soproga sodnega ak-tuarija Villerella s svojimi otroci in njeno sestro, je prišla med dva tramvajska voza in je bila popolnoma strta. — Žena in nje enajstletna hčerka sta prišla pod kolesa in sta bili zmečkani. Druge osebe, ki so bile v kočiji, so dobile težke poškodbe. Pozvati so morali gasilce, da so spravili trupli izpod koles. Veliki Varadin 26. Kmet Emerih Vi-talis, ki je obdolžen več umorov in ki so ga orožniki že več tednov brezvspešno iskali, je bil danes popoludne v lastni hiši ustreljen od orožnikov. Berolin 26. Državna banka je danes povišala diskont na 5 odsto in lombardno obrestno mero na 6 odsto. V obrambo in za bistrenje pojmov. (Dopis z dežele) (Zvršetek.) G. pl. Plemič navaja sklepoma, da sem pozabil na sodelovanje doma s šolo ; no, ravno o tem se hočemo nekoliko porazgo-voriti. To sem hotel doseči se svojim dopisom, četudi nisem direktno povedal tega. Saj sem ravno z navedbo slučaja v srednji Istri s prstom pokazal, kaj bi bilo dobro. G. pisec omenja domače vzgoje. Toda, kakšna naj bo ta domača vzgoja; kako naj naše nevedno ljudstvo vzgojuje otroke, ko samo nič ne ve. Če že trdi „da bi šola še lepše napredovala, nego napreduje, če ne bi o nji pisali ljudje, ki niti pojma nimajo, kaj je šola*, naj vsaj pove, koliko šoli škoduje kak tak člančič!? Na vsak način, da bo domača vzgoja boljša, bodi g. Ferdu Plemiču in dr. povedano, da je nujno potrebno uvajati redne takozvane „roditeljske večere", podtikala, privzdigala pri tem vselej obleko, kakor bi bila stopila nanjo. Meni se je zdela njena hoja podobna dolgi epični pesmi razdeljeni v določene kitice po enakomernem Številu stihov. Oko je obviselo na gospici Poldinki. Gospica je prišla s koškom v roki do prodajalne. Pogledala je nad vrata, kakor bi jo kaj začudilo, potem se je izpodtaknila čez prag in obstala pri vratih. Ni vstopila čisto in pritisnila si je hitro robec na no-siček. Kajti gospod Vorel je zaradi dolgega časa pridno kadil in v prodajalni je bilo polno dima. „Ponižno poljubljam roko. S čim caj postrežem ?" je vprašal postrežljivo gospod Vorel in stopil dva koraka nazaj ter položil pipo na polico. „Dve merici ječmena", je dejala gospica Poldinka in se obrnila na pol iz prodajalne ven. Gospod Vorel se je požuril. Nameril je dve merici, pridal skoro polovico in stresel v papirnat zavitek. Zdelo se mu je, da moro pri tem nekaj govoriti. .Blagovolite bili zadovoljna, milostiva gospica", je jecljal. „Tako--tukaj prosim 1" „Koliko velja?" je vprašala Poldinka s podržanim dihom in zakailjala t robec. pri katerih naj se razlaga vse, kar je potrebno roditeljem za vzgojo otrok in kako bodi dom pomoč šoli! Ko bo uvedeno to, bo naša širna slovenska domovina dolžna velike hvaležnosti učiteljskemu stanu in napredek ne izostane. In komu je ravno dolžnost uvajati roditeljske večere ?! Jaz mislim, da ravno učiteljstvu v zvezi z duhovščino. Menda vendar ne boste zahtevali, da bi „diletanti" in „šušmarji" uvajali roditeljske večere, in predavali na njih, ko sami nič ne znajo ?! „Ne le, kar veleva mu stan, kar more, je tudi učitelj storiti dolžan", — namreč za narod in njegovo vzgojo in izobrazbo. Poleg roditeljskih večerov bi bili jako koristni mladeniški in dekliški večeri, pri katerih naj bi se šoli odraslo mladino nadalje izobraževalo. Primerni za to bi bili posebno jesenski in zimski večeri. In iz te mladine vzgojili bi si značajnih in zavednih mož in žena, očetov in mater, ki bi bili lahko v ponos narodu in učiteljstvu in bi bili temelj dobri vzgoji in dobri šoli. Mladino navajajmo na čitanje dobrih in koristnih knjig in časopisov in videli bomo vse drugačen uspeh. Bi ne bilo li bolje, da bi se naši mladeniči zbirali k pouku in čitanju, nego da po vaških beznicah popivajo in kvartajo ? ! Zraven tega še nekaj. Vem pozitivno, da marsikatera ljudska šola na deželi ima šolsko knjižnico, kateri pa je sedanji narr.en le, da njene knjige in zvezke zob časa izroča pozabnosti, ter da, več ali manje v redu in neredu, čiste ali zaprašene, leže v kaki omari. Že šolsko mladino naj bi se navajalo k čitanju knjig v svobodnem času, kar bi na njo blagodejno vplivalo. Ne, ni gospod Ferdo Plemič in ne g. I.—om nista pobila dejstva, da naše ljudsko šolstvo ne doseza cilja. Da se pa ta nedo-statek odstrani, delajmo skupno, kakor uči-teljstvo in duhovščina, ravno tako mi sta-riši, ki nas pa morate poučiti. In hvaležni Vam bomo ne le mi, temveč tudi naši potomci in z vsemi vred tudi ves narod. Videli bodete, da bo z izobrazbo tudi izginjalo pijančevanje, preklinjevanje, kvartanje, poboji in vsi drugi enaki madeži ljudske mase. Konečno ^pa srčna hvala g. Ferdu pl. Kleimayeiju na njegovem pikrem dopisu! Samo bi ga prosil, aa bi v bodoče opustil tisto smešenje in naj nas raje poučuje dobrohotno in z blago besedo. Hvala g. I.—omu na njegovem stvarnem izvajanju. Pritrjam njegovemu predzadnjemu odstavku glede bolezni učiteljstva, ker sam dobro vem, da ravno učiteljstvu ne cveto rožice dobrot. Ali kaj se hoče: za našo deco moramo vse žrtvovati. Slednjič se zahvaljujem tudi g. uredniku, da mi je v svojih skromnih predalih dovolil nekoliko prostora. Konečno beležim svoje mnenje, da naj bi za odstranjenje ljulike izmed pšenice nekoliko skrbele stanovske organizacije. Če tudi ni bilo marsikomu kaj prav, se nadejam, da se me ne bo smatralo za sovražnika učiteljstva, ker pisal sem le iz dobrega namena. Oče več šolo obiskujočih otrok. Preporod na Koperščini. (Slavje v Gažonu). Kdo izmed starejših naših Tržačanov, se ne spominja onih srditih politiških borb še pred dobrim desetletjem na Pomjan-š Č i n i ? Ta, da-si popolnoma slovenska občina, je vendar bila — izvzemši kratko medvladje — v italijanskih rokah. A ta občina je bila jeziček na tehtnici, da je skozi dolgo vrsto let odločevala poprej o enem in pozneje — ko je bila uvedena peta kurija — za dva državnozbor-ska mandata Italijanom v prilog. Konečno, ko so Italijani uvideli, da si ne bodo mogli več ohraniti gospodstva v vsej občini, so odločili tri severne davčne občine : Mare-zige, Truške in Boršt, ki so vedno kompaktno glasovale za slovensko stvar — in so iz ene ustvarili dve občini. Tako so se Italijani nadejali, da jim bo možno ohraniti svoje nadvladje in gospodstvo vsaj v ostalem delu, v sedanji ob-čeni občini pomjanski. In res: leta 1899, ko so se vršile prve občinske volitve v razdeljeni občini, si Slovenci v Pomjanu niso upali niti nastopiti. — Tako je bila tudi na naslednjih volitvah leta 1903. Na volitvah 1908 so Slovenci zopet nastopili. Propadli so sicer, ali ipak so že spravili skupaj lepo število glasov. Med tem pa so za blagor ljudstva vneti rodoljubi delali na tihem na prosvetnem in gospodarskem polju. In vspeh tega dela se že prikazuje, sicer polagoma, ali stalno. Viden znak tega tihega, ali doslednega dela, oziroma narodnega preporoda je bila tudi veselica, ki se je vršila minulo nedeljo v Gažonu. Kaj pomenja slovenska veselica v Gažonu, to 'more preceniti le oni, ki ve, kaj je bil Gažon !! Bili so časi — in ni I še dolgo temu — ko slovenski narodnjak v j Gažonu ni dobil niti kruha, ko so v Gažonu i klicali Slovencem: „Fora i ščavi !u Minolo nedeljo pa so v istem Gažonu narodne tro-bojnice pozdravljale Slovence in vsprejemali so Slovence z godbo in živio-klici ! In v tej evoluciji, ki se je izvršila v tako kratki dobi na tem koščeku slovenske zemlje, je ves pomen nedeljske slav-nosti. Ia ta pomen so znali rodoljubi na Ko-prščini prav dobro ceniti. — Zato pa tudi lahko trdimo, mirne duše, da je bilo minole nedelje zbrano na Gažonu vse, kar čuti ia misli narodno na Koprščini. Videli smolam „Istrski Grmič" iz Škofij — to je onih Škofij, ki so bile nedavno temu v sovražnem taboru; videli smo tu društvo „Samo" iz Bertokov, onih Bertokov, ki smo jih še nedavno temu smatrali kakor izgubljene za narodno stvar ; bila sta tam pevska zbora iz Šmarij in Kort, ki nista hotela zamuditi te prilike, ne da bi z nova pokazala svoje narodno mišljenje ; bila je tu vsa „Straža" iz Trušk, ki se v zadnjem času veselo giblje v čast in ponos svoji fari; videli smo tu „Ilirijo" iz Pobegov, ki je vedno na krovu, kadar kliče narodna dolžnost; videli pa smo v nedeljo v Gažonu tudi pevska zbora „Neodvisnost" iz Marezig in „Zrinj-skega iz Dekani, o katerima v zadnjem času sicer ni bilo ničesar več čuti, ki sta pa to pot dokazala, da sme narodna stvar tudi na njiju računati, kadar bo potreba. Pa tudi Trst je bil minulo nedeljo častno zastopan v Gažonu; bilo je tam preko 50 Tržačanov. Z ozirom na oddaljenost in neugodne komunikacijske zveze, je to gotovo zelo lepo število. Primerno udeležbi in sodelovanju tolikih narodnih društev, je izpala tudi vsa prireditev nepričakovano lepo. Društvo Jadran" je vsprejemalo goste „Štiri groše. — Tako! Ponižno poljubljam roko I Prvi začetek od krasne gospice — imel bom srečo." Gospica Poldinka se je ozrla nanj hladno. Tak tuj branjevec! Lahko bi bil vesel, če bi ga hotela vzeti tista žajfarjeva rdečelasa Anuša, pa si dovoljuje —. Odgovorila ni ničesar in odšla. Gospod Vorel si je mel roke. Pogledal je zopet na ulico in njegovo oko je obviselo na beraču Vojtišku. Trenutek pozneje je stal Vojtišek, z modro čepico v roki, na pragu. „Tu je groš", je dejal gospod Vorel ljubeznivo, „pridite vsako sredo." Vojtišek se je zahvalil smehljaje in odšel. Gospod Vorel je zopet mel roke in menil: „Zdi se mi, da pride v prodajalno vsakdo, kogar bolj ostro pogledam. Pojde že, pojde !a Ali pri ,globoki kleti" je stala stotnikova gospica Poldinka in ravno pripovedovala gospej svetovalčevi Kdojekovi: „Toliko ima tam dima, da je vse kakor prekajeno." In ko je prišla opoludne ječmenova juha na stol, je trdila gospica Poldinka, da čuti v njej tobakov smrad" in odložila je žlico. Zvečer so si pripovedovali že vsi sosedje, da v prodajalni gospoda Vorla vse smrdi po tobakovem dimu, moka je kakor pražena in ječmen prekajen. In že niso rekli gospodu Vorlu drugače, nego „prekajeni branjavec" — usoda njegova je bila določena. Gospod Vorel ni slutil ničesar. Prvi dan je bil slab, dobro. Drugi tretji dan — no, pa saj pojde! Do konca tedna ni str-žil niti dva goldinarja — to je vendar le —! In tako je šlo vedno enako. S sosedstva ni prišel nihče, tudi kak deželan je malokdaj zablodil v prodajalno. Redno je prihajal samo VojtiČek. Edina tolažnica gospoda Vorla je bila njegova pipa. Čim čmer-neji je bil, tem mogočnejši oblaki dima so se mu vili iz ust. Obraz gospoda Vorla je bledel, čelo se mu je gubančilo, ali pipa je postajala od dne do dne bolj črna in se lesketala zdravja. Policaji na Ostruhovi ulici so gledali strupeno v prodajalno na teg« neutrudljivega kadilca — ko bi bil, s pipo v ustih, saj enkrat stopil čez prag na ulico 1 * Zlasti eden izmed njih, mali gospod Novak, bi bil dal ne vem kaj zato, da bi mu mogel gorečo pipo izbiti iz ust. Instinktivno so se nalezli nenaklonjenosti sosedov do tujca. Ali gospod Vorel je sedel čmerno za prodajalno mizo in se še ganil ni. t Stran II -EDLN'OST« št. 288. V Tratu, dne 27 septembra 1910 z zastavo in godbo na čelu. Pri vsprejemu so bila tudi domača dekleta, vsa v lepih belih oblekah, s trobojnicami čez prsa. Na i prisrčni pozdrav predsednika se je v imenu tržaških gostov zahvalil g. M a k s o C o t i č, ki je naglašal, kako živo se slovenska javnost na tržaškem ozemlju zanima za narodno gibanje na Koperščini. Če se že veseli vsacega napredka, pa pozdravlja z Majvečo radostjo današnjo (prvo) narodno prireditev v Gažonu, ki nam priča o narodnem preporodu tudi v tej vasi. Ob navdušenih živio-klicih in sviranju godbe je sprevod krenil na veselični prostor. Jako lep vtis sta napravila pozdrav predsednika „Jadrana1 in deklamacija „Slava Slovencem", deklamacija, ki jo je jako lepo izrekla neka domača deklica. Deželni poslanec g. V a 1 e n t i č je imel krasen govor, v katerem je slavil pomembnost te slavnosti in je konečnc> predstavil domačega posestnika Petra Griža-niča- Balijo, ki je bil svoj čas kakor edini narodnjak v Gažonu v boju zoper mišljenje vse vasi. Danes je možu 75 let; še je čil in zdrav in se veseli, videč, da je v njegovi vasi slednjič vendar zmagala stvar, za katero se je on boril vse življenje. Da je bil ta korenina predmetom viharnih ovacij, tega ni treba še posebej omenjati. Vrlemu starčku je žaril obraz veselja; veselje, radost in ponos mu je bilo čitati «a obrazu in solzami v očeh je zatrjal, da je to najlepši dan njegovega življenja in da sedaj rad umrje, ko vidi, da je stvari, za katero se je on boril vse življenje, zmaga zagotovljena. Bil je res lep, krasen dan minulo nedeljo. Zdi se — kakor je jako lepo omenil posl. Valentič —, da je hotelo tudi nebo pripomoči k lepoti tega dneva. Dočim je preje deževalo skoro ves teden, se je v nedeljo smehljalo na nebu čisto in jasno solnce, pošiljajoč doli svoje žarke, poljubljajoč zemljo, kakor da bi se ono samo veselilo, ko se zgubljeni in zavedeni sinovi vračajo zopet v okrilje svoje matere. Toliko veselih obrazov še nikdar nismo videli na kaki narodni veselici, kakor minule nedelje v Gažonu. Veseli pa niso bili le Gažonci sami, veseli so bili tudi vsi drugi. Osobito pa so se veselili Marezijanci in Truškanci, ki so imeli prestati toliko narodnih bojev v nekdanji pomjanski občini. In zato so pohiteli minulo nedeljo v Gažon vsi oni nekdanji ■arodni agitatorji, pohiteli so mladeniči, ki so bili kakor otroci že sami priče nekdanjih borb, ali pa so čuli o tem pripovedovati še le od svojih starišev. „Morali smo priti obiskati izgubljene sinove", tako so zatrjali. !■ da to niso bile prazne besede, dokazuje dejstvo, da je bilo v Gažonu z „Neodvisnostjo" iz Marezig in „Stražo" iz Trušk — da-si 3 ure hoda — okoli 150 oseb z vrlim županom g. Kocijančičem na čelu. Prišli so tri ure daleč peš, korakajoč z godbo na čelu skozi Pomjan. in ni jim bilo žal ; ko so videli, kako plapolajo v Gažonu ponosno narodne trobojnice, bili so obilno poplačani za ves svoj trud. Žal, da je za Tržačane le prehitro prišla ura slovesa. Odkorakali smo skupno z »Istrskim Grmičem" in „Zrinjskim" proti Kopru med pevanjem himne „Hej Slovani". Na postaji v Kopru sta zapela zbora obeh društev — ko so se jim pridružili še drugi pevci — „Hej Slovani", „Lepo našo domovino" in še par drugih narodnih pesmi. Fantje so bili zelo navdušeni in so veselo prepevali tudi med vožnjo. Na postaji v Dekanih so se pevci „Zrinjskega" takoj v krog postavili in zapeli še enkrat v slovo -Lepo našo domovino". Členi „Istrskega Grmiča" pa so v Škofijah pozdravljali od-hajoči vlak z lampijončki v narodnih barvah. — Bila je v nedeljo splošna mobilizacija naših narodnih sil na Koperščini in ta mobilizacija se je izborno posrečila. Njihovo orožje pa niso ne revolverji in ne kamenje, ampak — naša pesem ! In s pesmijo hočejo širiti tudi še nadalje med našim ljudstvom omiko, narodno zavest in s tem kulturo. Prodajalna je postajala dolgočasna in ubožna. Približno po petih mesecih so začele obiskovati gospoda Vorla sumljive postave, Židje. Pri vsakem obisku je priprl gospod Vorel steklena vrata prodajalne. Sosedje so si zatrjevali, da doživi Mala Stran gotovo bankerot. „Kdor je enkrat začele z Židi!" Okoli svetega Pavla se je pripovedovalo, da se gospod Vorel preseli in hišni gospodar iz prodajalne zopet napravi stanovanje. Slednjič, dan pred selitvijo, je ostala prodajalna zaprta za vedno. Naslednjega dne pa je bilo pred zaprto prodajalno gospoda Vorla od devete ure zjutraj do večera neprenehoma polno ljudij. Pripovedovalo se je, da hišni gospodar ni mogel nikjer najti gospoda Vorla, zato je dal šiloma odpreti prodajalno in na ulico je padia klop, a zgoraj na vratih je visel nesrečni branjenec. Ob desetih je prišla sodna komisija in šla skozi vežo v prodajalno. Sneli so samomorilca in gospod Uhmiihl, malostranski policajni komisar je pomagal. Segel je v plašč ranjkega in potegnil pipo ven. Držal jo je proti svetlobi in dejal: „Tako krasno okajene pipe še nisem videl — poglejte fu Vili. austrijski vinarski Kongres na Danala. Vinogradništvo je v naših južnih deželah važna panoga kmetijstva in vino dragocen pridelek. Žalostno se je pred leti naš kmet oziral po opustošenem vinogradu, ko mu je trtna uš uničila vinorodne trte. Ko mu je pa država, deloma s cenejšo razdelitvijo novih trt, deloma z brezobrestnim posojilom in davčno olajšavo, segla pod pazduho, lotil se je novih nasadov z vso vnemo in podvojeno pridnostjo. Tekom zadnjih dveh desetletij se je z ozirom na vinogradništvo in rekonstrukcijo novih vinogradov storilo mnogo, in nekaj zaslug pri tem ima res tudi država, ki je šla našemu vinogradniku dejanski na roko. Kakor v vsaki stroki, tako je potreba tudi v vinarstvu spopolnitve, napredovanja in praktičnih izskušenj; različni kraji in lege zahtevajo različne vrste, različno vzgojo in obdela vanje. V prospeh naprednega vinogradništva se vrše od časa do časa vinarski kongresi; to so nekaki sestanki mož iz prakse in teorije; tu prihaja mnogokateri praktični vinogradnik se svojo izkušnjo do besede; iz različnih strokovnih referatov se doznaja marsikaj novega in zanimivega ter prihajajo po burnih debatah različna tehnična vprašanja k svojemu cilju. Letos se je vršil VIII. avstr. vinarski kongres, združen s strokovno razstavo, na Dunaju od 4. do 10. sept. t. 1. V prostorih dunajske vrtnarske družbe je bila dne 4. t. m. slovesna otvoritev mednarodne razstave vinogradskega in kletar-skega orodja ter drugih znanstvenih pripomočkov: v navzočnosti zastopnikov vlade, posamičnih dežel, dunajskega mesta, raznih kmetijskih korporacij, strokovnih učiteljev in drugih veščakov. Načelnik razstavnega odbora, dvorni svetnik dr. Pio j, je pozdravil navzoče goste, zahvalil vlado za podporo ter naglaša,! da so razstavljala ustvarili zares lepo delo. Namestnik grof Kielmansegg je z jedrnatimi besedami označil današnji položaj avstrijskega vinogradništva ter posebno povdarjal, da je bila srečna misel združenje vinarskega kongresa s strokovno razstavo, ki je znak vsestranskega napredka v vinogradništvu. Govoreč nadalje je omenjal različnih težkoč, s katerimi se je dandanes boriti vinogradniku. Nista le trtna uš in peronospora nadležna sovražnika vinogradništva, ampak tudi konkurenca tujezemstva in Ogrske. Enako ima pa tudi vinogradništvo svoje prijatelje v vedi, industriji in mehaniki. Veda, osobito kemija, ta prijateljica resnice in naprednega kletarstva, stoji na strani vinogradniku, ko razločuje dober pridelek od slabega. Govornik je zaželel kontčno, naj današnja razstava blagodejno vpliva na zbrane vinogradnike. S tem je proglasil razstavo otvorjeno in voščil vinogradnikom po njej najboljšega vspeha. Razstava bila je zelo poučna, in je pač zaslužila, da bi si jo sleherni vinogradnik, ki se zanima za to stroko, obiskal in ogledal njene mnogoštevilne zbirke. Razvrščena je bila v štiri oddelke: I. Orodje, stroji in razno v vinogradništvu uporabno blago. Raznovrstne brizgalke, žvepljalniki, cepilni stroji, vzorci cepljenja, stiskalnice in grozdni mlini II. Razno v kletarstvu uporabno orodje in stroji. Raznovrstni leseni in cementni stroji, razna vinska posoda, cevi, ročne in hidravlične stiskalnice, hladilniki, priprave za pasterizovanje vina, razni filtri itd. III. Oddelek za postranske izdelke vinarstva in kletarstva. IV. učila, znanstvene poizvedbe in slovstvo. V tej skupini je bila zanimiva izložba c. k. bakterologične postaje dunajske, ki je za vinarstvo in kmetijstvo sploh velikega pomena. Sleherni vinogradnik, in naj je še tako priprost, je videl na razstavi mnogo poučnega ter gotovo ne bo nikomur žal, kdor je žrtvoval časa in denarja, da si je ogledal to važno prireditev. V ponedeljek 5. t. m. je bil po predsedniku prelatu Pifflnu slovesno otvorjen kongres v sejni dvorani dunajskega mestnega sveta. Zbrali so se tu zopet zastopniki oblasti, dežel, kmetijskih korporacij in strokovnjaki od blizo in daleč. Strogo po programu so se vršili od 5. do 10. t. m. vsaki dan dopoludne referati vinogradniških strokovnjakov, popoludne pa izleti v vinorodno dunajsko okolico. V soboto 10. t. m. je bil kongres zaključen. Mi Jugoslovani, ki nas je bilo na kongresu dobra četrtina, smo se vračali domov z željo, da bi se na bodočem kongresu vpoštevalo naš jug in priredilo sestanek v solnčni Dalmaciji, ki je jedna prvilr vinorodnih dežel v Avstriji. Hrvatska kriza. Vspeh akdje bana Tomašića. — Koalicija formalno razdvojena. Zagreb 23. IX. — C — Banu Tomašiću je bil — ka-kakor je svoječasno sam priznal — namen, da razbije koalicijo. Vsled zaključka koalicije od 22. septembra, v katerem je koalicija naglasila svojo celokupnost, in vsled odprtega pisma bivšega poslanca d.ra Mažuranića, izišlega v istem času, v katerem je pisal odtočno nastopil proti temu, da bi koalicijski poslanci konferirali s Tomašićem — mislili smo, da je koalicija opazila nevarnost, ki jej preti. Mislili smo, da se koaliciji posreči ohraniti se celokupno. Po tem je javno mnenje posvečalo vso svojo pažnjo programu nove fuzijoni-rane stranke. Program je bil izdelan in vsprejet „Stranka prava", „naprednjaki" in „samostalni klub" so se fuzijonirali v edinstveno stranko. Pričakovalo se je sedaj, da bo kriza rešena, in mi smo — zabele-živši ta fakt — napisali, da se je kriza za korak primaknila k svojemu rešenju. Motili smo se! Ban Tomašič ni vsprejel celotnega programa nove stranke, ampak le kakor bazo. K temu pa je prišel odločni nastop d ra Mažuranića proti Tomašiću v znanem članku „Jasna situvacija — Poslušna stranka". S tem člankom se je položaj med koalicijo in banom zopet poojstril. A če tudi smo mi skeptično spremljali delovanje koalicije, mislili smo vendar, da se koalicija emancipira od vpliva „patrijotičnega" bana d.ra Tomašića in od vpliva „merodajnih krogov". — Ali motili smo se. Tomašiću se je ponudila „slavonska grupa" koalicije v podlago za osnutje nove guvernamentalne stranke. Prvak te grupe dr. Pinterović je povabil bena d.ra Tomašića na konferenco v Osjek. To je vsekako vspeh bana. To pomenja, da koalicije v dosedanjem obsegu ni več. Ali koalicija — kakor da ne opaža tega — mirno čaka dalje. Ne vem — česa?! V njenih vrstah je politična zmešnjava. Ali eno jej še preostaja, ako se noče popolnoma izigrati na vzgoraj in spodaj: učvrstiti mora svoja omajane vrste, da stopi v najjačo opozicijo in zaprične brezobziren boj za svoje stare ideale. Kajti sedaj je jasno, da se ban ne bo več brigal zanjo, ko ima materijal za mameluke! Ni dvoma več, da Tomašić stopi samostojno v volilni boj zoper koalicijo. Sedaj ni več časa za omahovanje. Ali popolnoma pod Toma-šićevo kapo, ali pa v odločilen boj zoper njega! Srednje poti ni možno več najti. Koalicija naj se torej odloči, a narod bo sodil — na volitvah! Za koncentracijo narodnih sil. Te dni smo bili zabeležili glas poslanca p. Šilingerja po koncentraciji narodnih sil v dunajskem parlamentu. V to svrho je rečeni poslanec izjavil, da ne odklanja tudi sodelovanja s poslancem Masarykom, naglašujoč, da razlika v nazorih o kulturnih stvareh ne sme izključiti skupnega narodno-političnega dela. Danes beležimo zopet sličen glas iz istega češko-katoliškega tabora. Predminilo nedeljo je govoril poslanec dr. Zahradnik na volilnem shodu v Voticu in je izjavil: Ako Lichtenstein in drugi svečeniŠkemu stanu pripadajoči poslanci morejo z notoričnimi neverniki in los- von-romovci ostati složni v sklenjenih vrstah v boju za primat nemškega naroda, potem more in bi moral vsak Čeh in sosebno vsak češki poslanec izhajati z drugimi v boju za naše narodne, politične in gospodarske pravice in v boju za naša učilišča. Nas je na Dunaju le malo in še ti so ne-edini. Vrhu tega je bilo med nami neiskrenosti in nezaupanja. Bili smo veliko bolj strankarji, nego pa Čehi! Nikoli ne bi bil Bienerth postal tako močan, ako bi ga ne bili podpirali mi sami se svojim cepljenjem. Jaz sem gledal to našo obnemoglost in bornost že pred tremi leti in često obžalujem, da v najresnejših fazah politike ni bilo jednotnega postopanja, marveč le ščuvanje posamičnth strank. Naša politika se je spreminjala tako rekoč od dneva do dneva in mi smo — izgubljali in izgubljamo. Ako bodo te razmere trajale nadalje, se bo vsakemu inteligentnemu in poštenemu možu gabilo udeleževanje na politiki. Ako naj se ustvari reme-dura, je potrebno tesno strnenje poslancev v namen skupnega postopanja. To se mora zgoditi pod dvema pogojema: da vsi češki poslanci vrše svojo dolžnost in da skupno postopajo pod parolo discipline v vseh skupno narodnih vprašanjih. To naj bi si vzel k srcu tudi velik del časopisja in pa govorniki strank po deželi. Tem izvajanjem posl. Zahradnika so zborovalci burno pritrjevali. Tako »govore češki duhovniki-poslanci češki javnosti in na adreso strank. Kedaj se oglasi slovenski duhovnik-poslanec s takim apelom do naše javnosti, naših strank in našega časopisja ?l Mari pa je naš narod že toliko na boljem se svojimi skupno-narodnimi stremljenji, da mu ne treba več tega, kar rodoljubni češki duhovniki ozna-čajo kakor glavni pogoj vspešni in plodni politiki ?! Sicer v govorimo radi vsi, kako daleč smo še za Čehi v vseh pogledih, ali dejanja naša ne kažejo na tako spoznanje, da skupne koristi treba stavljati nad narodne koristi! Da bi Bog dal našemu narodu Šilin-gerjev in Zahradnikov! Dnevna novice. .Dubrovnik" — jecBal srbski narodni list v Dalmaciji js nehal izhajati. Zadnja leta je bil toliko globljen in proganjan, da je moral slednjič ustaviti svoje delovanje za Jugoslovanstvo. Sedaj more germanska nakana tudi v Dalmaciji inscenirati kak „veleizdajniški" proces. Lahko bo to izvršiti. Nadejati se je, da s podporo vseh Srbov list čim prej začne zopet svoje delo. Z avstrijsko-srbske meje. Na zadnji konferenciji srbske vlade je bilo sklenjeno, da je srbskim obmejnim oblastim izdati nalog, da vsako prekoračenje avstrijskih čet na srbska tla (ostrov Samurović) smatrajo kakor kršenje srbskega teritorija in da take dogodke rešavajo z avstrijskimi obmejnimi oblastimi ter da morajo o tem takoj obveščati vlado v Belemgradu. Srbski princ Gjorgje. Glasovi, da je srbska vlada zahtevala od princa Gjorgja, naj odide v svojo garnizijo v Čačak, menda niso točni. Po nasvetu zdravnikov ostane princ preko zime v Belemgradu. In še le na pomlad odide po lastni želji v Niš. Srbska trgovinska pogodba z Bolgarsko. Doznaje se iz zanesljivega vira, da se bodo pod konec tekočega meseca vršili dogovori med Srbijo in Bolgarsko radi sklepa trgovinske pogodbe in za minimalne tarife. Potemtakem se zdi, da je bila vest o srbskoturškem sporazumu tendencijoznt poslana v svet, da bi se Bolgari omehčali in da bi Srbija dosegla čim povoljnejo kupčijo. Slovanska antologija. Iz Sofije javljajo, da izide tam te dni v tisku „Slovanska Antalogija", ki je imela iziti že v juliju, za časa kongresa. V tej antalogiji bodo zastopani pozna-neji pesniki vseh slovanskih narodov. Od Slovencev so : Zupančič, Aleksandrov, Prešeren, in Aškerc z več pesmami. Kardinal Puzyna nevarno bolan. — „Nova Reforma" poroča, da je krakovski knezoškof, kardinal Puzyna nevarno obolel in da se je vsled njegove visoke starosti bati katastrofe. — Kakor znano, je bil kardinal Puzyna oni, ki je na zadnjem kon-klavu uložil „veto" v imenu avstro-ogrske vlade proti izvolitvi kardinala Rampolle za p2peža. Portugalski parlament je s kraljevim dekretom sklican na 12. decembra t. 1. Milijonsko posojilo mesta Zemuna. Mestni zastop v Zemunu je sklenil najeti amortizacijsko posojilo dveh in pol mil. kron. — S temi sredstvi se v Zemunu izvede kanalizacija mesta, se zgradi vodovod ter se izvršijo še neka manjša javna dela. Vedenje finskih voditeljev strank. Iz Helsingsforsa: Rivši senator baron Wrede poživlja v nekem članku Fince, naj se pripravijo za pasivni odpor, ki da bo bržkone trajal dolgo, ker da protifinska struja v Rusiji ne izhaja samo od vlade, ampak tudi od narodnih strank. Leo Mechelin kategorično dementira vest o političnih izne-nadenjih v Finski ter naglašuje, da se bo finska opozicija gibala v zakonitih mejah. Zmanjšanje števila ruskih prznikov. Iz Petrog.- Zakonski načrt o zmanjšanju števila ruskih praznikov je našel v državnem svetu malo odziva. Zakonski načrt bo pred-žen dumi s poročilom, v katerem se pov-darja, da se ruski trgovski industrijelni in gospodarski krogi silno tožijo na veliko število praznikov — 91 na leto — ki da siin« škodijo vseskupnemu gospodarskemu razvoju Rusije. ___ Domaće vesti. „Passatempi". Prejeli smo : V notici pod naslovom „Passatempi provocatori di funzionari slavi" (Provokate-rične zabave slovanskih funkcijonarjev) opozarja „Piccolo" od dne 21. t. m. predstojnika okrajne sodnije za civilne stvari na „zlorabe" rečenih funkcijonarjev. Dogodilo se je bilo namreč, da je neki pisarniški uradnik pomotoma poslal nekemu trža-šketrtu odvetniku kuverto s slovenskim napisom. Kar pa se je to dogodilo — nag!a-šamo še enkrat — le pomotoma, nočem® molčati na „Piccolovo" perfidijo, s katero hoče predstojnika okrajne sodnije naščuvati proti slovenskim pisarniškim uradnikom. Tu se rečenim uradnikom proračunano dela krivica. Pa zasučimo sulico in vprašajmo gosp. predstojnika, kako opravičuje, da rubežni spisi izgledajo kakor pol tič — pol miš ! Pol slovensko, pol italijansko. Tiskovina je n. pr. slovenska, zapismk o rubežni na njej pa je italijanski. V tem listu se je že večkrat op ozar-jalo g. predstojnika na to nedopustnost, ali vse zastonj. Mi spoštujemo g. predstojnika in ga ne nadlegujemo radi. Ali, ker vse nič ne pomaga, bedi mu zopet povedano, da s terorizmom se ne rešuje vprašanje jednakopravnosti. Poživljamo ga, naj že enkrat odpravi take — passatempi. Kar se dovoljuje drugi narodnosti, se mora dovoliti tudi slovenskemu ljudstvu. Mi smo prisiljeni drezati in ne odnehamo, dokler ne bo na tej sodniji izvedena popolna enakopravnost. Rojanski odsek tržaškega „Sokola-4 v Rojanu naznanja slovensfc-m stirišem ro~ janske okolice, da se začnejo vaje i a naraščaj s 1. oktobrom in se oodo- vršile vsako sredo in soboto odi 3. in četrt do 4. t V Tr^tu, 27. septembru 1910. „JlDLNOST41 at. 2*8. Stran ITT in četrt ure za deklice in od 4. in pol do 5. in pol popoludne za dečke. Vpisovanje bo v sredo dne 28. t. m. ob omenjeni uri v prostorih „Kons. društva" t Rojanu. Ker si je odsek nabavil blizu že vse orodje, kakor drog, bradljo, skakalnico, palice, obroče itd., zamogel se bo naraščaj izobraževati vsestransko. Ob enem vabimo vse gospice, ki mislijo še pristopiti k rojanskemu odseku, naj se vpišejo vsaj do 4. oktobra, ker se potem pričnejo že vaje. — Vaje za Sokoliće bodo, počenši s 5. oktobrom, vsako sredo in vsak petek od 7. ure in pol do 8. in pol zvečer. Čudno! Na tržaški c. kr. poŠtah ne vedo, kje da je — „Trgovska zbornica" ! Neko pismo, naslovljeno „Trgovska zbornica p. della Borsa" je bilo vrnjeno stranki z laško opazko : „Al Tergesteo Sconoschiuto, (V Teresteju — nepoznan!) Vrlo dobro ! Dotičnemu učenjaku na pošti — medaljo iz repe ! ! Postajališče Oglej. Med postajo Bel-vedere in postajališčem ter nakladališčem Terzo na progi Cervinjan—Belvedere ležeče in doslej le za osebni in prtljažni promet urejeno postajališče Oglej se otvori 1. okt. 1910 tudi kot nakladališče za omejeni blagovni promet. Vozne listke se bo izdajalo od tedaj naprej pri železniški blagajni v postajališču in nakladališču ; prtljago se pa bo odpošiljalo proti naknadnemu plačilu pristojbin. Vspeh NDO v prosti luki. Po dolgem čakanju je trgovinsko ministerstvo vendar enkrat ugodilo eni najvažnejših zahtev NDO za delavstvo v prosti luki, namreč v zadevi penzije. Danes je namreč prejelo strokovno tajništvo NDO obvestilo od ravnatelja javnih skladišč, dvornega svetnika Minasa, da je trgovinsko ministerstvo dovolilo uslužbencem v tržaški prosti luki sledeče poboljške: Namesto dosedanje podlage za penzijo, ki je iznašala dve tretjini zadnje letne plače ali zadnje 52 kratne tedenske mezde, velja sedaj za predlago penzije 80 odstot. zadnje letne plače ali zadnje 52 kratne tedenske mezde. Za pridobitev polne penzije se ne dhteva več 40 let temveč 35 službenih let. Odpade določba, da se more penzija dobivati še-le po 35. letni starosti. Penzijo torej lahko uživa tudi uslužbenec, ki je star manj kot 35 let. Po 10 letih službe ima uslužbenec pravico do penzije v izmeri 40 odstot. pen-zijske podlage, za vsako nadaljno službeno leto pa nadaljna 2 40 osdstot. Vse te odločbe stopijo v veljavo z dnem 6 okt. 1910. NDO je torej tu dosegla lep. uspeh. Ne rečemo, da je to samo njena zasluga, a '/endar v veliki meri, ker je prav NDO postavila to zahtevo na prvo mesto poleg zvišanju plače. Seveda ostanejo še ostale zahteve v veljavi, katere bo treba še izvoje-vati. Ali s tem začasnim uspehom je NDO lahko zadovoljna. Iz kolesarskih krogov. Dirka za primorsko prvenstvo je bila torej prepovedana, ker je vlada kapitulirala pred italijansKimi kričači. To ubogo slovensko športno društvo ne sme torej dirkati niti po slovenskih tleh! Italijanski kričači pa smejo prihajati na slovenska tla in žaliti Slovence s ščavi in raznimi drugimi psovkami. — Kako dolgo še bo moral slovenski narod v bližnji in daljni ©kolici prenašati taka izzivanja ?! Ko smo mi slovenski kolesarji dirkali z Italijani na pretvezno mednarodnih dirkah, so nas Italijani metali s koles in zapirali ceste po italijanskih kolesarjih, da le slovenski kolesar ni mogel priti do veljave. Zato pa zahtevajmo odločno, da dotlej, dokler ne bo slovenskim kolesarjem dovoljeno dirkati po slovenskih tleh, tudi Italijanom ne sme biti dovoljeno dirkati izven Trsta. Kaka bo posledica temu? Italijani naj le pomislijo! No, da vidimo, kdo se bo poslednji smejal. Trgovski tečaj za gospodične se začne s 1. oktobrom v Trgovsko-izobraže-valnem društvu. Slovenske stariše opozarjamo na ta tečaj, kjer bo njih hčerkam omogočeno, da se z malimi stroški usposobijo za vstop v kako trgovsko pisarno, banko itd. Vpisuje se vsaki dan pri gosp. Deteli, blagajniku Trgovsko-obrtne zadruge. „Družba sv. Cirila in Metoda" ima dan za dnevom večje stroške, kajti dan za dnevom se večajo njene važne naloge. Njeni dohodki pa ne rastejo v tej meri in marsikaj mora „Družba" opustiti, ker ni dovolj denarja. Zato pa je dolžnost vseh res rodoljubnih Slovencev podpirati bolj nego dozdaj .Družbo" pri njenem delovanju. Vsakdo res -ne zmore velikih narodnih davkov, lahko pa daje „Družbi" indirektni davek — s tem, da kupuje blago, ki je naprodaj njej v korist. In tu stoji v prvi vrsti „Kolinska kavina primes" v korist „Družbi sv. Cirila in Metoda". Danes je menda ni hiše, kjer bi ne rabili kavinih primesi; zato bi „Kolinska kavina primes" lahko prinesla „Družbi" velikih dohodkov, če bi jo slovenske gospodinje povsod dosledno zahtevale. „Družbine" odružnice, narodno učiteljstvo in drugi ro- doljubni faktorji naj delujejo na to, da bo v vsaki slovenski hiši le cikorija v korist „Družbi". To jim bo lahko doseči, ker ta kavina primes lahko izborno konkurira z vsemi tujimi izdelki, ima fin okus in lepo barvo, sploh vse one dobre lastnosti, ki jih mora imeti dobra kavina primes. Zato zahtevajte, slovenske gospodinje, povsod le Cirilmeto-dovo kolinsko kavino primes! Mal položi dar Domu na oltar! Slovanskim kolesarskim društvom. Jugoslovanska dirka se je vršila v letu 1909. Dirka za jugoslovansko prvenstvo se vrši vsaka tri leta, a jugoslovanski prvak- zmagovalec dobi trak. — Jugoslovanska dirka spada v področje kol. društva „Balkan" v Trstu in jo priredi drugikrat leta 1911 v spomladi. Ker pa je bila dirka za primorsko prvenstvo prepovedana, se bo vršila tudi dirka za primorskega prvaka prihodnje leto, kar naj blagovole kolesarska društva vzeti na znanje. ODBOR _kol. dr. „Balkan". Tržaška mala kronika. Aretirani radi tatvine. V ulici Ca-serma so v nedeljo aretirali 23-letnega vslužbenca Martina Trunschitza iz Šmohorja na Koroškem ker je 22. t. m. okradel nekega Ludovika Mušika. Včeraj zjutraj ob 6.30 uri je bil vsled ovadbe Ignacija Skubica, stan. v ul. del Molin a vento št. 52 aretiran težak Josip Solič, star HO let, iz Trsta, stan. v ulici della Scorzeria št. 16, ker je osumljen, da je vkradel Skubicu v krčmi v ulici Sette Fontane štev. 2 zlato uro, vredno 70 kron. Tomaž Jari, star 28 let iz Spodnje Avstrije, brez posla in Osvald Zamarin, točaj v hotelu Volpich sta stanovala skupaj v neki sobi v ulici Stadion št. 19. — Včeraj zjutraj je Zamarin zapazil, kako je po noči izginilo z mize več zlatih predmetov, ki jih je bil zvečer prej položil na mizo. Gotovo, da ni mogel tatvine izvršiti drugi, kakor njegov tovariš in prijatelj. — Včeraj ga je dal aretirati, izlasti tudi z ozirom, na to, da so mu pred nekoliko časa, tudi po noči, izginile hlače. Pretep na poti. Minulo nedeljo okoli 9. zvečer se je družba, sestoječa iz Josipa Kervarja, 22 let starega, Alojzija Kodriča 29 let starega, Ivan Vekjeta, 39 let starega in Marij Cijaka, 20 let starega, vsi stanujoči v Sv. Mar. Magd. sp. vračala na enouprež-nem vozu iz Boljunca domov. V bližini Domija se je omenjena družba srečala z 21-letnim Ivanom Sancinom, stanujočim v Škednju, 21-letnim Erne-stom Šturmom, stanujočim istotako v Škednju Jn 17-letnim Albertom Černetom, tudi iz Skednja. Med obema družbama je prišlo do prepira in pretepa. Kervar je bil ranjen s kamenjem in je padel z voza. Potem je potegnil revolver in ranil Sancina. Na strele iz revolverja je priletela policija, ki ima v bližini svoj inšpektorat ter je aretirala Sancina in Kervarja. Ker sta bila oba ranjena, je policija spravila oba v bolnišnico, od kjer je bil Sancin puščen domov, dočim je bil Kervar pridržan v zaporu, ker je nosil orožje brez dovoljenja. Truplo v morju. Na pomolu Sv. Karla in sicer tik parnika „Graf Wurm-l brand" so včeraj našli truplo. Nekateri čolnarji so ga privlekli na kopno in na povelje pristaniške oblasti ponesli v nek lokal urada za prihode. Dr. Huber je preiskal truplo dozdevno 50-letnega moža, sodeč po obleki mornarja. V žepu so mu našli 10 K 88 stot., nikakega papirja pa, iz katerega bi Vsem cenjenim čitateljem najtopleje priporočamo znano tkalnico za platno in druge tkanine Bratov Krajcar v Dobruški na Češkem. Predno kaj naročite, zahtevajte bogato kolekcijo vzorcev imenovane tvrdke, kojo dobite zastonj in franko. Vsakdo naj se prepriča s tem, da poskusi. Naznanilo Ker se-» prevzel trgovino z jestvi-nami od AL. MRCHELODDl na svoj račun, se priporočam cenjenim odjemal oem. Imam vedno najsvežeje blago. EMIL C10CC0LANTI Via Ssn Giacomo in Monte 7, Trst a zdravljenje attme 1 K ter se dobiva v odlikovati lekarni I TRŽBSKI SLOVAKI I po raznih opravilih, mer^ejSe zbirališče v in posebno oko ičani ki prihajajo v mesto imajo najlepše in najpri-dobrop:> znani — = PRAXMARER - „, Trst (mestna hiša) Fofita«] posiljutve te isvriujejo takoj in franko, ak* se dopvSl.e Kron l lO. ,AI DUE fcORI" Telefon 377 :: 3(ava?ni Universo :: ki se naha a na trgu pre«.« Narodn. domom* št. 1, up>av nasproti res.avracije „Balkan". V kavami so poleg izvrstne kave ua razpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laški časniki in vse boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC. AViUKiZOV. DUNAJSKA :: SOLA — — (ustanovljena leta 1S90) — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in parili ANA NOVAK - TRST □lica San Lazzaro 16, lil. A ZO do SO K no dan zasluži lahko vsakdo pri nas s prodajanjem garantiranih srečk in papirjev vedne vrednosti. Vsak, kateri pridno dela, mora si prisk beti najboljšo bodočnost Nagrada je velika — Ponudbe na opravo „Me Fortuna" Budimpešta 7M Borse, PostTach 78 Krolatalcn za civiliste in ualoke Franjo Polanec v Trstu, vi« S. Giacomo (Corso) 6 IL n. Priporoča se slavnem občinstva in vojefttvu zrn vsakovrstna dela. Blage prve vrsto, M« sel Mas, cene zasra«. Mffljs pspoila lira. K SLAMA ? Ic-i G. J. SBRRAVALLO Trst. Po treh letih praktičnih preizkušenj si dovoljujem naznaniti Vam, da sem dosegel z Vašim izdelkom ŽELEZNATO KINA - VINO SER-RAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo), jako dobre uspehe, posebno pri oslabelih in bledičastih otrocih in da ga od takrat ponovno pripisujem. ZD1C, v decembru 1909. Dr. Fr. SLAV I K. r nilifffTU IIIII iM I lili POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO % ■V PO ZMERNIH CENAH % RAFAELE ITAUA| TRST - VIA MALCANTON - TRST | t kinematograf „^iflria" Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Vsaki torek, .četrtek in soboto nov program. irnmik: LiatoMfti., itrod ii w|iii 20 to. n noto 20 lil, otrociiiioJiH 101. »EĐLNObT« st. 268. V Trstu, 27. septembra 1^10 se dala sklepati njegova identiteta. Ker je kilo truplo že deloma strohnelo so je fotografirali in potem pokopali. Žepni tat aretiran. Gospej Irmi Sco-deJlari je včeraj zmaknil neki predrzen vzmo-vič zlato uro s srebrno verižico, oboje vredno 35 kron. Vzmoviča so aretili in sicer je to mornar Klement Dedis, star 23 let, ii Makarske, stanujoč v zagati del pozzo št. 4. Tatvina. Soprogama Antonu in Filo-■eni Brajevica, ki stanujeta v ulici Pescheria št. 6, je bilo minulo soboto — med tem, ko sta bila odsotna iz svojega stanovanja, ukradenih 240 kron, več perila in obleke, kar vse je bilo spravljeno v nekem kovčegu. Bilo je takrat izvršenih več aretacij, a glavnemu krivcu, nekemu Giuliani-ju se je posrečilo, da je pobegnil. Doznajemo pa, da je bil omenjeni aretiran te dni v Benetkah. Policija je napravila potrebne korake, da se istega izroči. — Nezvest mešetar. Rosa Kaus, ulična prodajalka, je še dne 17. decembra 1909 izročila 31-letnemu mešetarju Rugjeru Bradasca, • iz Trsta, pristojnemu v Červinjan in stanujočemu v ulici deli' Olmo št. 7, deset svilenih čeveljčkov po 2 50 K vsak, da bi jih jej prodal. Bradasca jih je res prodal, a i pridržal si je ves skupiček. Včeraj ga je Kjaus iztaknila in ga dala zapreti. Bradasca je rekel, da se je z oškodovanko pogodil, ki mu je obljubila, da umakne ovadbo. — Vzlic temu ga je policija pridržala v 2aporu. Tatvina na ladiji. — Na Lloydovem p arniku „Euterpe" je bil aretiran včeraj 17-etni Marij Glavan, iz Zadra, ker je osumljen, da je neki osebi posadke ukradel 20 K. Glavan taji. Padel s kolesa. Alfred Stiglic, star 19 let, uslužbenec v zalogi senožeskega piva, stan. v ul. Ferriera št. 5 se je peljal včeraj s kolesom v Koper. Nedaleč od Milj je pa padel s kolesa in se je poškodoval na raznih delih telesa. — Spravili so ga najprej v Koper, odtem so ga pa prepeljali v Trst. O ta ljubezen ! — Marija Bartolu zzi, stara 19 let iz Sv. Mar. Magd. Sp. št. 110, uslužbena v zavodu Modiano je včeraj popoludne v samomorilno svrho pila octovo kislino. Pozvana zdravniška postaja jo je spravila v bolnišnico. Vzrok: nesrečna ljubezen. Koledar in vreme. — Danes: Kozma in Damjan muč. — Jutri: Venceslav vojv. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -r 22° Cels. — Vreme včeraj: lepo, veter. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Odborova seja bo danes v torek ob 8.30 uri zvečer v društvenih prostorih. Ker so na dnevnem v^redu nujne stvari, so naprošeni " vsi bratje odborniki, da se udeleže zanesljivo te seje. Na zdar! Odsek tržaškega Sokola v Rojanu naznanja p. n. občinstvu in vsem bratskim društvom, da priredi v nedeljo 2. oktobra plesni venček v prostorih „Kons. društva v Rojanu. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja, prosi obile vde-ležbe ! Ob enem naznanja, da priredi sporazumno s pevskim društvom »Zarja" v Rojanu v istih prostorih dne 9. okt. „Vinsko trgatev". Da bo pri tej prireditvi kar najbolj živahno in zabavno, za to se bo, skrbelo kar najbolje. Po „trgatvi" bo petje in na to ples do potanoči. Podrobneje sporočimo še! Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu •pozarja vse gg. pevke in pevce, da se začnejo redne pevske vaje v četrtek dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer. Vabijo se tem potom tudi vsi, ki imajo veselje do petja in pevse izobrazbe, naj pridejo omenjenega dne k vaji, ki bo v prostorih „Kons. društva" v Rojanu. 7. odborova seja Slovanske Čital-nee bo jutri v sredo, ob 8. uri zvečer. — Radi važnosti dnevnega reda so naprošeni v« p. n. gg. odborniki, da se je gotovo udeleže. Pevsko društvo „Lipa" v Bazovici skkcuje svoj izredni občni zbor v nedeljo ine 2 oktobra 1910 ob 5 uri popoludne v prostorih „Konsumnega društva" — Vabljeni so vsi členi in prijatelji društva. Odbor. Plesne vaje v tržašk. podp. in braln. društvu, ulica Stadion Št. 19, začnejo v nedeljo, dne 2. oktobra, ter se bodo vršile vsako nedeljo in praznik od 4—8 ure zv. Plesna šola bo vsak ponedeljek, sredo in soboto od 7—9 ure zvečer. Orgelce. Drevi vsi člani v našo prestolnico, gostilno pri Čeku, alla Meridionale. Triila se bo velika krvava rihta. Tata I. Naše gledališče. Otvoritvena predstava v našem gledališču bo v nedeljo ob 8. uri zvečer in igrali bodo slavno rusko (Gogolj) komedijo : Revizor. V tej igri se nam predstavijo naši vrli igralci in v tej igri nam hoče odbor pokazati splošni milieu letošnje sezone. Letos bomo namreč videli največ iger iz slov. slovstva in dobre, zabavne burke iz francoske literature. Komedija Revizor, o kateri bomo j še govorili, je nedosežna satira na ruske razmere po širnih provincijah in vsebuje mnogo zabavnih in smešnih prizorov, ki gledalca poučujejo in izvrstno zaba-vajo. Že te dni so bodo dobivale vstopnice pri vratarici „Nar. Doma", ker je pričakovati velikega navala tudi iz srbskih in hrvatskih krogov tržaških. Vsak naj se torej požuri za svoj sedež ali prostor. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTl. Danes tretjič Massenoteva opera „Manon". EDEN. Varijetetna predstava. DAROVL — Za „vinsko trgatev" pevskega društva „Trst" so darovali g. C. K. in g. A. K. po 1 K. — Za podružnico CMD pri sv. Jakobu so darovali odjemalci konsumne zadruge NDO v ul. Miramar 4 K v spomin obletnice krvoprolitja v Ljubljani. — Za možko podružničo dr. sv. Cirila in Metoda daroval gosp. G. Gaspari 10 K v počeščenje spomina pok. g. Maksa Jegliča.__ RJar. de!, organizacija. Sestanek cestarjev iz proste luke se vrši v četrtek, dne 29. t. m., v prostorih NDO v ul. Lavatoio št. 1. Na sestanku se prečita spomenica, cestarjev na trgovinsko ministarstvo. Vabimo k polneštovilni udeležbi. ___ Vesti iz Goriške, Akad. fer. društvo „Adrija" sklicuje dne 30. t. m. ob 10. uri zjutraj pri „Jelenu" izreden občni zbor. Dnevni red: 1) Čitanje zapisnika. 2\ Podporni sklad. 3) Slučajnosti. Tovariši in starešine, pridite vsi! Vabila se ne razpošiljajo. i Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: Kat. slovensko izobraževalno društvo v Me-dani (pol. okr. Gradiška). Vesti vl Istre. Društvo „Slovanski dom* v sv. Barbari in Elerjih bo imelo svoj letni redni občni zbor v nedeljo dne 2. oktobra 1910 ob 3. uri popoludne v prostorih g. Josipa Elerja krčmarja. Dnevni red : 1. poročilo odstopajočega odbora, 2. prečitanje in odobritev računov 3. volitev novega odbora. K polnoštevilni udeležbi vljudno vabi odbor. Mali oglasi Hfirits o v Bajem meblovana soba pri sloven-UUUd O« 8ki dn.žint v ulici Farneto 49, II. n., vata 16. _ _1580 gospodično zmožno slovenščine in italijanščine s vimerao izobrazoo in dobre družine za večjo piodaja'no krnba in slad&c. Na pIi-v pove Inaer»tm oddelek Edinosti._li>92 z 2 soban h in kuhinjo, klftjo in z malim L levom za prešiče ter vrtom, fe piotia. Naslov: Sv. Mar. Magd zgornja štev. 442, na cet-ti k Batom 1590 TRST, hI. Ca>aiia 2 B PEKARNA IN SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE Prodaja sveže g« kruha 4-krat na dan. - Postrežo* točna U na dom j ALEKS. FRA5€ MATER - TRST I žgalnica lmwe TELEFON 1743. HaJboljSl vir s a, dobivanje pafieac kavo FRIDERIK SCHWARZ Trst, Via Valdihvo št 3, Trst j Zastopnik : znanih : mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■■ SZABATKA ■■■■ Prvi pnrni mlin BćKćscsaba Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo. VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 REZBARSKA DELAVNICA. UMETNI ZOBJE Plombiranje ao:ov Izdiranje zobm brm vsake bolečine Iščem Hiša nova Asi se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA' ĐI TRiESTE M, niica (riosne Cartncci št. 40 (prej Tonete) Tam dobite Moške obleke . . . od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otrobe obleke . . od Kron 2 a o 20 Ve)ik J7.b'>r blaga iz inozemstva in iz domačih tovara. V j. i tka zaloga srajo, hl&6 in drugih predmetov za uelavoe. bprejerr ajo se naročbe po meri. ALLA en TA' Di TBlESfE M, nl;ca Giesne Cartai štei. 40 (prej Torrcnte) ogomil Fino fi: bivši urar v Sežani : ?ma svojo novo PRODAJALNICO: UR v TRSTU --.uiioa V. Belimi i 3 :•' (na^preti cerk*»i »v. Ant. nov ) tMourstne verižice Dr.J.Cermak! V. Tuscher : zoboz9ra';tsik : j; kenessij. zebni Sshnifc - TRST - ulic •• deli«?. Caserm.'. ite 13. 5z, d. ■■ Antonio Spar^ghero ' MT DEKORATIVNI SLIKAR _ Naslednik tvrdke DELALN1CA : DGMENIC0 DELISE. Via Madonnina 7 Telefon 160 Trst Telefon 160. VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tevarn. Prevzame vsakovrstna stavbena deia in dekoracije za sobe. — SPEGiJALiTETA : imitacije lesa In marmorja, izloinn table K n & n Sj Prodajalnica manufckturn. blaga I Enrico de RunscU PO TOVARNIŠKIH CENAH jg m—aan Svetloba stotih, sveč s stroškom 1'/« stotinke na uro Brez tekočine, brz dima, bres vsaie mrežice. — LllČ iia benzill „T1TUS" je najbolji, najbolj perfektni in najbolj ekonomični način razsvetljave. Cenik zastonj. GASPARI & MICHELtCH uiloa F. Venezian št. !6, Trst. TELEFON 24-59 Trst, u!ca delie Posle št. 10 vogal ulicp Valđirivc) VELIKA IZBERA bembaževine, trliža, fušta-nja, volnenega b'ag.;, izdelanega moškega in ženskega perila in drobnih predmetov po najzmernejših cenah. & Jabol Učenca nekol ko izur jeaegs sprejme takoj tr-g vina jestvin. Tcdf-nsko plačilo. — Svojo hrano. Naslov Inaer . oddelek Eklint sti. 1588 llhirolpp in popra^ja^J glasovirjev se pri-UUK OlCb porcea »lavnemu občinsivu Andreja Pečar, ulita Dante AligLieri št 3, II. n. 1522 lov7'! fllp£ ee vr3i v Skopam ine 2.oktobra |Jlv>o pri katerem bo svirala godbn iz Anionio Oobner — urar in zlatar — sodni Izvedenec se Je preselil v ul. DELLE POSTE 3 Togral Torre bian- ca (TOBAKARNA) Sprejema vsakovrstne poprave PO ZMERNIH CENAH Z JAMSTVOM. fine, namizne; 100 klgr od Kron 12*— do 24— iz kolodvora Litija in po poŠt- Razpošiljal" i J. Razboršek v Šmartnem pri Litiji (Kranjsko). - E«» korbiCA 5 kilogramov franco Kron 2-40. sv. Ivana. 1578 Skladišče kož barvane vseh vrst' eumene In črne za čevljarje rn sedlarje z delavnico gornjih deiov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bukskaib). Voščila najbolje vrste za barvane čevlje. Maroč e za vse kraje dežele izvršuje točno in hitro GIACORRO FREGNAM di S. Trst, ul Caserma II (poleg kavarne Sociale ;mr Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalcioa ■■■■ PAVEL ViSIMTINi Trst nI. Glosue Carduul 31. Fligalks, al. S. Sebaetlano 8. Velika izb era muikih in ženskih će?ljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno io imeraih ceaah Opcinah! Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd. Ima zastopstvo Novega Pogreta Podjetja iz Trsta, Corsa 49 Sprejema naročila pogrebov itd. Itd. JOSIP KRZEK, Opčine Si 170. Rogaška kisel Jempkv Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi. K — ZASTOPNIK — J Lacko K^iž - Pula |j WIESENREITER & Co., Tf?ST via Gioachino Rossini 20. V I |T ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvodoceo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 tovarsB W iS mltitm „Pii'1 S.-vo.liT«. m (ilsfirlSniii »rorrlkov !»■*'. !a pro>a;a a?!eoo», »cjco|.-» Ia iCDrjrAtc*. toćiii^l-j -.-m«« «!*l»Tnl