NO. 121
: IJtfpRiSKA Ponovi MA
fORŠ^ IM LA^GUAG€ OMtf	National and International Circulation	WORMING NGWSPAPtil
I	CLEVELAND OHIO. WEDNESDAY MORNING. JUNE 21. 1967	ŠTEV. LXV — VOL. LXV
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JUNE 21, 1967
$LOV€NIAN WORMING N€WSPAP<&
STEV. LXV — VOL. LXV
Sloga arabskih vodij se je začela krhali
Sloga in edinost vodnikov a-rabskih držav je bila bolj navidezna kot r e s n ična, zato je izginila, ko bi bila najbolj potrebna.
NEW YORK, N.Y. — Prvi je to čutil jemenski kralj Husein. Že pretekli teden je silil v arabske voditelje, naj imajo najpre-je svoj sestanek, da se pomenijo o položaju in taktiki, pa ga niso poslušali. Husein je zagovarjal sestanek v Kartumu, pa ni bilo v arabskih prestolicah pravega zanimanja zanj.
Tudi sestanek arabskih zunanjih ministrov v Kuvajtu je bil bolj prilika za prepire kot mesto za resne debate. Ministri niso na sestanku sklenili ničesar in se praznih rok odpeljali v New York na zasedanje generalne skupščine ZN.
Na zasedanju je bilo 13 arabskih zunanjih ministrov, iz Kuvajta so se pa odpeljali v New York kar s štirimi različnimi letali. Značilno je bilo, da sta se jordanski in egiptovski zunanji minister odpeljala v Ameriko z rednim — angleškim potniškim letalom!
Zunanji ministri se niso mogli niti sporazumeti, kaj naj delajo v New Yorku niti določiti smernice nove gospodarske politike do svojih nasprotnikov. Nekateri so bili za oster nastop proti Izraelu in izraleskim zaveznikom, drugi so svetovali čakanje.
Zmešnjave je precej kriv Naser sam. Se trenutno mora boriti za svoj političen obstanek v Egiptu in nima časa, da bi se brigal za zunanjo politiko. Da se obdrži na oblasti, je postal sam ne samo predsednik vlade, ampak tudi predsednik svoje stranke, ki ima tak monopol na e-giptovsko politiko.
O sporih med voditelji v arabskem svetu prihajajo poročila tudi iz raznih evropskih političnih središč, kot so London, Beograd, Pariz, pa tudi iz arabskih prestolic.
Rdeči v Vietnamu groze z umori vojnih ujetnikov
SAIGON, J. Viet. — Rdeči partizani v Južnem Vietnamu so preko Hanoia zagrozili, da bodo umorili več ameriških vojnih u-jetnikov, med njimi enega majorja, če bodo južnovietnamske oblasti izvršile smrtno obsodbo nad tremi rdečimi teroristi, obsojenimi pred posebnim vojaškim sodiščem 29. maja.
Zastopnik državnega tajništva v Washingtonu McCloskey je izrazil zaprepaščenje nad tako brezobzirnim kršenjem predpisov o postopanju z vojnimi ujetniki. Pri tem pa spominjajo v Washingtonu na podobno grožnjo rdečih leta 1965, ko so ti dejansko kot odgovor na izvršitev smrtne obsodbe nad rdečimi teroristi umorili tri ameriške u-jetnike.
Novi grobovi
Anton Zakrajšek
Včeraj je umrl v Doctor’s bolnici po dolgi bolezni 74 let stari rojak Anton Zakrajšek s 16102 Arcade Avenue, rojen v Preserjah, od koder je prišel v ZDA leta 1940, mož Frances, roj. Skok v Loki pri Mengšu na Gorenjskem, oče Leonarda in Ed-warda, 7-krat stari oče, brat Josephine Torsich, Uršule, Ane Jeric in Frances La Muth. Do svoje upokojitve je bil zaposlen kot inšpektor pri Linderme Tube Co. Bil je član Jugoslav Camp No. 293 W. of W. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Španija dobi jeseni ministrskega predsednika?
MADRID, gp. — Tako trdijo poročila iz Madrida. Če so resnična, pa novi predsednik ministrskega sveta ne bo še senca ministrskega predsednika v deželah s svobodno demokracijo. Pred španskim parlamentom je ravno sedaj zakon, ki naj ureja način predlagannja kandidatov in poteka volitev. Ta zakon je pokopal še male upe, da bo Španija stopila na pot v svobodno demokracijo. Glavno besedo bo pri volitvah imelo Narodno gibanje, ki bo popolnoma v rokah sedanje diktature. Narodno gibanje bo torej približno to, kar je v Jugoslaviji Socijalistična zvezna vladna trobenta.
Proti besedilu zakona je bilo sicer v parlamentarni debati nekaj kritike in opozicije, toda konservativna večina je dosledno podpirala vlado in glasovala za njene predloge. Upe na politično svobodo na španskem je torej treba pokopati.
Zakon bo najbrže izglasovan še ta mesec, volitve so predvidene za jesen.
Anglija ne bo ukinila svojega varstva Adenu
Zunanji minister G. Brown je objavil v parlamentu, da bo Anglija nudila voiaško podporo Adenu tudi še po prihodnjem letu, ko bo ta postal neodvisen.
LONDON, Vel. Brit. — Vlada je v preteklosti znova izjavila, da bo umaknila svoje oborožene sile iz Južne Arabije in svojega vojaškega oporišča v tem delu sveta, iz Adena, kakor hitro bo postala Južno-arabska federacija prihodnje leto neodvisna država. V vladnih krogih so namigavali, da si Velika Britanija ne more več privoščiti tega, da bi varovala in mirila to ozemlje, četudi je v gospodarskem pogledu za njo važno, ker dobiva od tam večji del petroleja.
Bilo je očitno, da bi egiptovski Naser, ki je imel pred izra-elsko-arabsko vojno v sosednjem Jemenu okoli 50,000 vojakov močno armado s tankovskimi oddelki in letalstvom, takoj stegnil svojo roko nad Južno-arabsko federacijo in posebno nad Adenom, kakor hitro bi Angleži od tam odšli. Ko je prihajal spopad z Izraelom vedno bližje, je Naser del svoje armade iz Jemena potegnil domov in jo poslal proti izraelski meji. O-stali del Naserjeve armade v Jemenu so po nekaterih poročilih sedaj umika pred sovražnimi domačimi plemenii ki Egipčane sovražijo, tako naglo proti pristanišču Hodeidi ob Rdečem morju, da pušča za seboj večji del težkega orožja in druge o-
Hansfieid poziva ZN k obravnavi Vietnama
WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v Senatu Mike Mansfield iz Montane je predložil, naj bi Varnostni svet Združenih narodov razpravljal o vprašanju vojne v Vietnamu v času sedanjega izrednega zasedanja glavne skupščine, ki se ga udeležuje tudi predsednik vlade Sovjetske zveze A. Kosygin. Njegova navzočnost v Združenih državah nudi predsedniku L. B. Johnsonu priložnost za neposredni razgovor s Kosyginom tako 0 Srednjem vzhodu kot o Vietnamu.
Sen. Mansfield je znan nasprotnik širjenja vojne v Vietnamu in vedno znova to tudi javno poudarja, četudi drugače zagovarja politiko vlade. Po njegovem je poskus končati vietnamski spor z odločno vojaško akcijo pretvegan, ker bi Združene države zelo lahko zapletel v vojno z rdečo Kitajsko, če ne bi sprožil naravnost nove svetovne vojne.
preme.
Če bodo Egipčani dejansko zapustili Jemen, potem bo Južno-arabska federacija varnejša, kot je bila doslej in v Aden se utegne celo povrniti mir, ki ga v zadnjem letu arabski nacionalisti tako vztrajno kale. Angleška izjava, da bodo ostale angleške oborožene sile v Adenu še tudi po proglasitvi neodvisnosti 9. januarja 1968, bo Irez dvoma vplivala v to smer. Angleži bodo tudi opremili zvezine oborožene sile z modernim orožjem in jih v njem izvežbali.
Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla
ATLANTA, Ga. — Sinoči je prišlo znova do črnskih izgredov. En črnec je bil mrtev, trije pa ranjeni.
Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osobja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice, nadomestila za tako delo pa žal ni mogoče dobiti.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo pr'eje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od Prišel na zasedanje ZN v ZDA 3. do 10. julija.	AD lne na razgovore z vodniki ZDA,
U TANI SE ZAGOVARJA
Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je včeraj odgovoril na očitke, da je prehitro odpoklical čete Združenih narodov z egiptovsko-izraelske meje in s Sinajskega polotoka, kar je dejansko sprožilo vojni spopad med Izraelom in Arabci.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavna skupščina še ni slišala glavnega tajnika ZN U Tanta govoriti tako jezno in odločno kot včeraj, ko je zavračal očitke izraelskega zunanjega ministra zaradi “katastrofalno hitre” umaknitve čet ZN z izraelsko-egiptovske meje in s Sinaja sredi preteklega meseca. Tant je po naravi miren človek, ki se redno obvladuje, včeraj pa je bil v svojem govoru izredno oster in napadalen. Razkril je, da je povprašal Izrael, če bi bi! pripravljen pustiti čete ZN, ki morajo na Naserjevo zahtevo iz Egipta, na svoje ozemlje. Ta je to odločno zavrnil. Trdil je dalje, da je Izrael s kršenjem meje z Egiptom, ki so jo nadzirale čete ZN tekom zadnjih 10 let, povzročal razna izzivanja. Svoj javni odgovor izraelskemu zunanjemu ministru Ebanu je utemeljeval s trditvijo, da so bile pripombe Izraelca “zelo škodljive Združenim narodom”.
Izraelski zunanji minister Eban je pokazal v svojem govoru v ponedeljek na Tanta kot delnega krivca vojnega spopada na Srednjem vzhodu. V svojem govoru je ponovil vprašanje angleškega zunanjega ministra G.
Browna v parlamentu: Kaj nam koristi gasilska brigada, ki jo popiha, ko zagleda prvi dim?
Tudi predsednik ZDA Johnson se je izrazil precej kritično o Tantovem naglem umiku čet ZN iz Egipta na zahtevo Naserja. Vsi ti očitki so dobili še večjo težo, ko je bil objavljen tajni dogovor med bivšim tajnikom ZN Hammerskjoeldom in Naserjem iz avgusta 1957, po katerem Naser ne more zahtevati odpoklica čet ZN brez predhodnega sklepa glavne skupščine ZN, da te tam niso več potrebne.
Tant tega dokumenta ni včeraj v svojem odgovoru Ebanu nič omenjal, izjavil pa je že v ponedeljek, da ta dokument ni bil “nič vreden”. Tant je napovedal, da bo v par dneh podal podrobno poročilo o vseh okoliščinah v zvezi z umikom čet ZN iz Egipta.
Sestanek Kosygin-Johnson še možen
Predsednik sovjetske vlade Kosygin je s svojo izjavo, da je
Hladna vojna je zopef oživela - na Srednjem vzhodu
*a»
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno, vroče. Najvišja .temperatura okoli 80.
CLEVELAND, O. — Kdor piše dnevnik o hladni vojni, bo moral dati preteklemu ponedeljku značaj velikega praznika v tem zgodovinskem pojavu. Ta dan sta se namreč oglasila k besedi dva vodilna politika svetovnega kalibra, predsednik Johnson in ministrski predsednik ZSSR Kosygin. Oba bi bila osebno gotovo rada govorila le o tem, kako pmiriti Izraelce z njihovimi sosedi, pa jih je politika pod varstvom “narodnih interesov” nagnala, da sta morala govoriti vse kaj drugega.
Najbolj nazorno je prišel z barvo na dan tovariš Kosygin. Seveda je takoj v uvodu trdil, da mu je samo mir pri srcu in nič drugega, toda takoj nato ni govoril o miru kot takem, ampak o sovražnikih miru, ki so po njegovem “slučajno” tudi sovražniki njegove dežele in prijateljev njegove domovine. Tem je posvetil večino svojih izvajanj, na prvo mesto je pa postavil Izraelce. To je moral storiti, da se znova prikupi arabskim nacijonalistom. Izraelce je hi-
tro spravil vsaj v besedah na tla z znano komunistično formulo: sovražnika je treba hudo obtožiti in nato zahtevati hudo kazen zanj. V našem slučaju naj bo Izrael napadalec in mora biti radi svojega greha hudo kaznovan z izgubo vseh sadov svoje zmage. Arabcem pa mora še celo povrniti škodo, ki so jo v vojni utrpeli. Kdor le malo razume izraelsko narodno zavednost in računa z možnostjo, da bodo Izraelci postali pijani od zmage in zavračali morda celo trezne kompromisne predloge, mora hitro priti do prepričanja, da je Kosyginov govor prilil še nekaj olja k strastnemu arabskemu sovraštvu do Izraela. Kdor hoče v arabskem svetu res pomagati pravemu miru do zmage, ne bi smel Arabcev še hujskati, kot je to storil Kosyginov govor, ki ga lahko smatramo za tipičen proizvod sedanje hladne vojne v arabskem svetu.
Kako visoko nad Kosygi-novim govorom je bila na primer izjava jordanskega kralja Huseina, ki je svojim roja-
kom svetoval, naj ne pozabijo na stvarnost, kajti samo stvarnost jim bo zopet pomagala na noge.
Kako hudo je ruska politika zagazila pretekli ponedeljek v hladno vojno, priča majhen dogodek:	ruska televizija je
prenašala le Kosyginov govor, govora izraelskega zunanjega ministra, ki je sledil, pa že ne več! Najbrže ni po mnenju tovariša Kosygina ruska javnost še dozorela, da sliši: nasprotnikovo mnenje v originalu.
Svoj prispevek hladni vojni je isti dan tik pred Kosygi-novim govorom dal tudi predsednik Johnson. Hotel je svojega ruskega tekmeca časovno prehiteti za dobro uro. To se mu je posrečilo, je pa to prednost moral tudi plačati. Ni vedel, kaj bo Kosygin govoril, in se zato lovil od točke do točke. Zato je kar dve med petimi točkami, ki jih je omenjal, posvetil mednarodnemu pogledu na arabsko krizo: obnovil je zahtevo, da se znova uveljavi v sueškem prekopu in Akabskem zalivu načelo
svobodne plovbe; ponovil je željo, da je treba oboroževanje Srednjega vzhoda postaviti pod mednarodno kontrolo. Obe točki bolj zanimata Ameriko in deloma Rusijo, kot pa države na Srednjem vzhodu. Počemu je bilo treba primešati obe točki, človek res ne more razumeti.
Zato sta pa oba govornika — seveda brez vsakega dogovora — izpustila najvažnejšo točko: nista poudarila, da je glavni vir napetosti v Srednjem vzhodu sovraštvo arabskih držav do Izraela. V imenu tega sovraštva so Arabci pripravljeni, da potrpijo “par sto let”, dokler ne uničijo Izraela. Vsaj to razpoloženje med Arabci ni navidezno, treba je z njim računati in misliti le na to, kako ustvariti novo dobo premirja, ki bi trajalo dalj kot so sedanja. To je stvarnost, r ne pa poveličevanje miru, ki o njem ve vsakdo, ki pozna razmere v arabskem svetu, da trenutno ni mogoče misliti na trajni mir. Pogoje zanj bo verjetno u-stvaril šele čas, ne pa človeške želje in človeška volja.
po sodbi merodajnih krogov v Washingtonu hotel le povedati, da on ne pojde na razgovore z Johnsonom nikamor iz New Yorka. Če hoče torej Johnson tc razgovore na vsak način, naj pride on v New York. Sovjetski zastopniki pripominjajo privatno, da je Kosygin prišel že dosti daleč. Kljub temu zakulisnemu pregovarjanju srečanje Kosygina in Johnsona še ni izključeno.
Če bo do tega prišlo, je najverjetnejše, da bo to jutri. Za petek ima Johnson napovedane razgovore s predsednikom italijanske vlade Morom in njegovim zunanjim ministrom Fan-fanijem, nato pa s predsednikom danske vlade Kragom. Kosygin se bo po vesteh iz sovjetskega zastopstva pri ZN zadrževal v ZDA le še “par dni”. Časa torej ni več dosti na izbiro.
Johnson in Kosygin naj bi pri morebitnem razgovoru razpravljala več o vietnamski vojni, o razorožitvi, omejitvi širjenja atomskega orožja in drugih vprašanjih, ki zadevajo obe vodilni sili sveta, manj pa o Srednjem vzhodu, kjer je ozračje še prevroče za mirno razpravo.
Iz Clevelanda in okolice j
Žalostna vest—
Mrs. Mary Sluga, 18309 Marcella Rd., je prejela iz Slovenije žalostno sporočilo, da ji je nedavno umrla na Raki pri Krškem, v domu za ostarela redovnice, ljubljena teta, č. s. Angela Dejak. Poleg omenjene zapušča pokojnica v Clevelandu nečake dr. Johna Dejaka, dr. Angelino O’Donnell, Franka Dejaka in Anno Rekart ter več j drugih sorodnikov tukaj in v Sloveniji.
V	bolnici je—
Mrs. Mary Modic, 1246 Norwood Rd., se nahaja v Woman’s bolnici, kjer je prestala operacijo. Leži v sobi št. 538. Želimo ji, da bi se prav hitro pozdravila in vrnila na svoj dom!
Asesment—
Društva, ki zborujejo v Slov. domu na Holmes Avenue, bodo pobirala asesment v ponedeljek, 26. junija, od 6. do 8. zvečer.
V	stari kraj—
Mr. in Mrs. Anton Šuštar, 20561 Lindberg Avenue, in nečak Stanley Jerman odpotujejo jutri, v četrtek, v Ljubljano v Sloveniji, kjer bodo ostali do oktobra. Srečno pot!
Danes odpotuje po 45 letih v ;tej deželi v Slovenijo obiskat svojo sestro Rezo Kink, roj. Kuhar, v fari Zdole na Štajerskem, Mrs. Amna Godlar, 20971 Wil-more Avenue, Euclid, Ohio. Obiskala bo tudi sorodnike svojega pokojnega moža Franka. Fred odhodom pozdravlja vse prijatelje in znance. Srečno pot!
Preberite—
Na 3. strani lista je oglas Tony La Riche South East Chevrolet. Preberite ga!
Brazilski parlament ima preveč svobode —
na hodnikih
BRASILIA, Braz. — V Braziliji sicer vlada vojaška diktatura, toda je širokogrudna, svojo moč omejuje na primer v parlamentu samo na sejne dvorane. Zunaj njih imajo poslanci svobodo, včasih celo preveč. Tako sta se na primer pred kratkim dva poslanca tako razgrela v svoji debati na hodniku, da sta potegnila revolverja in z njimi nadaljevala “dialog”. Vse skupaj se je končalo s tem, da je bil prvi poslanec ranjen. Zato je predsednik parlamenta odredil, da morajo stražniki pri vhodu v poslopje preiskati vsakogar, ali nima orožja. Tudi poslanci se morajo ukloniti telesni preiskavi.
Kako hitro mineva slava
WASHINGTON, D.C. — To preudarjajo nekateri senatorji v zvezi s sen. Robertom Kenne-dyjem, ki je bil še nedavno v sredi javne pozornosti, pa je sedaj iz javnosti nekam čisto izginil.
Neki starejši senator je v zvezi s tem pripomnil: V začetku štiridesetih let so nekateri mislili, da bo v Beli hiši prihodnjih 100 let vedno kak Roosevelt ... in kje so danes Roosevelti?
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število rrtev I
Zadnje vesti
HOUSTON, Tex. — Bivši svetovni prvak v boksu Lucius Clay je bil včeraj obosjen na pet let zapora in $10,000 globe, ker ni maral iti k vojakom, kamor je bil potrjen v smislu zakona o vojaški obveznosti. Njegovi odvetniki so vložili
priziv in on sam je pod varščino $5,000 ostal na svobodi.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Ameriški poslanik pri ZN A. Goldberg je včeraj predložil glavni skupščini ZN resolucijo za ureditev in umiritev Srednjega vzhoda. Obsega pet točk, ki jih je v ponedeljek navedel v svojem govoru predsednik L. B. Johnson.
KAIRO, ZAR. — Včeraj je priletel sem načelnik glavnega stana oboroženih sil ZSSR gen. Zaharov, da se pogovori z egiptovskimi vodniki o obnovi egiptovskih oboroženih sil. Danes pride v Kairo predsednik ZSSR. N. Podgorni, ki se je na poti sem ustavil v Jugoslaviji in imel posvete s Titom na Brionih.
AUSTIN, Tex. — Mlajša hčerka predsednila ZDA L. B. Johnsona Lucy Nugent je bila danes zjutraj prepeljana v tukajšnjo bolnico usmiljenk, kjer pričakuje rojstva prvega otroka.
SAIGON, J. Viet. — V zadnjih dneh je prišlo do hudih in obsežnih bojev v raznih delih Južnega Vietnama, zlasti v okolici Saigona in na področju Mekongove delte. Opazili so tudi povečano rdečo živahnost na področju Osrednjega višavja, kjer pričakujejo novo rdečo ofenzivo.
Aherssma Pommm
6117 St.Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidaya and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
~~	NAROČNINA:
Sta Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $1.00 za 8 mesec« its Kanade in dežel« izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec*
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United State*:
$15.00 per year; $8.00 for 8 months; $5.00 for I months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 8 months; $5.50 for 8 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
rtggspfo« Zl'	No. 121 Weds., June 21, 1967
Ameriška zunanja politika na preskušnji
Politične posledice arabskega poraza so se pokazale neverjetno hitro. Če je bilo vojskovanje bliskovito, so bile tudi posledice zelo blizu bliskovitosti. Ne mislimo pri tem na Naserjev cirkus z odstopom od oblasti. Tak cirkus je napravil že 1. 1956. Takrat je bil prirejen za domačo egiptovsko in arabsko rabo; vse kaže, da je tudi sedaj.
Važnejša je skupna izjava poglavarjev 7 komunističnih držav, da bodo še naprej varovale interese svojih arabskih prijateljev. Naravnost pikantno pa je, da se v tej družbi sedmerih nahaja Tito, ne pa romunski poglavar Ceausescu. Titov podpis se zato blesti prvič po dolgih letih v družbi s podpisom Kosygina, Brežnjeva itd. Če ne drugega , je to vsaj zabavno.
Izjava sedmerih zahteva nič manj kot umik izraelskih čet na položaje, ki so jih imele zasedene pred vojno. Praktično ni ta zahteva vredna počenega groša, kajti nobena med podpisnicami se ne bo spustila v boj z Izraelci, pri čemur bi se ne mogla opirati niti na pomoč arabskih oboroženih sil, ker so popolnoma dezorganizirane, kot so vse poražene armade v vseh slučajih.
Političen namen izjave cilja čisto nekam drugam. Hoče hladiti rane, ki jih je doživela arabska politika in njena zaletelost. Sicer pa roko na srce, tudi komunistične države nosijo del odgovornosti za to zaletelost. Počemu so pa tako vztrajno in dosledno svetovale arabski politiki, naj bo udarna in odločna. Mislile so, da jih arabska politika ne bo ubogala, pa jih je. Komunistična diplomacija se je torej grdo zmotila, zato je njena moralna dolžnost, da pomaga Arabcem preboleti zadnji udarec.
Ker komunisti in njihovi sopotniki slikajo Izrael le kot slugo imperijalizma in kapitalizma, je le prirodno, da izjava dolži tudi svobodni svet, posebno pa Ameriko, za a-rabsko nesrečo. Ako bi se Amerika, Anglija itd. ne vmešavali v to vojno, bi bil njen izid v prid in ne škodo Arabcem. To stališče bomo sedaj poslušali dolgo časa, saj je e-dino. ki daje Arabcem vsaj privid politične tolažbe.
Huda polena bodo torej letela na ameriško zunanjo politiko od vseh prijateljev arabske pustolovščine, posebno iz Moskve. Če ne drugega, bodo imele za posledico počasno napredovanje pregovorov za novo premirje med Izraelom in Arabci.
To bo prvi trd oreh za našo diplomacijo, ki bi rada imela čim preje vsaj premirje na Srednjem vzhodu. Levičarji bodo namreč hujskali Arabce, naj ne popuščajo, to bo pa jezilo Izraelce, ki bodo zopet dolžili Ameriko, da ne nastopa odločno proti fantastičnim zahtevam Arabcev in njihovih prijateljev. Ameriki bosta že skušnja in zdrava pamet svetovali, naj se ne zapleta v prazne debate z Arabci in komunisti in da naj rajše skuša doseči za kulisami sporazum z Moskvo, pri čemur se ji ni treba ozirati, kako moskovska propaganda rohni proti Washingtonu.
Tega pa zopet ne bo razumel del naše javnosti in začel kritizirati Johnsonovo zunanjo politiko.
Tako bo naša zunanja politika predmet kritike pri kraguljih po vsem svetu, obenem pa deloma tudi predmet kritike pri golobih. Pri tem je pa treba vpoštevati še tole: V izraelski politiki igrajo levičarji majhno vlogo. Bilo bi boljše, ako bi jih bilo nekaj več, da bi dežela lahko imela uravnovešeno zunanjo politiko. Sedaj pa obstoja nevarnost, da jo ne bo imela. Dežela bo postala pijana od zmage, kragulji bodo gospodarji političnega razpoloženja in bodo ostro napadali vsakogar, ki bi jim svetoval zmernost, med njimi tudi Ameriko, češ da morejo imeti taki nasveti le en sam namen: oropati Izraelsko republiko vseh sadov sedanje vojaške zmage.
Da naša zunanja politika ne bo našla milosti v arabskih očeh, je več kot zanesljiva napoved. Že sedaj vidijo Arabci v naši politiki glavnega krivca za njihov poraz, to prepričanje se bo še stopnjevalo, precej tudi pod vplivom propagande, ki bo izvirala iz komunistične mednarodne politike.
Tako bo Amerika zopet postala cilj napadov od vseh mogočih strani. Kaj naj stori? Recept je preprost: oboroži naj se s potrpežljivostjo, naj se ne poslužuje taktike klin s klinom, naj čaka. da ji bo čas pomagal iz zadrege.
Taka politika bo potrebna še iz posebnega razloga. V arabski krizi je doživela svojo krizo tudi moskovska zunanja politika. Ni računala, da bo Naser skočil čez ojnice in ji napravil take sitnosti. Kriviti pa ne more Naserja, zato si lahko privošči le Ameriko. Bilo bi skrajno tvegano, ako bi naša diplomacija pod vplivom take kritike iz Kremlja zgrešila svoj trenutni najvažnejši cilj: pomagati Moskvi, da preboli svojo polomijo in prebrodi svoje motne diplomatske vode. Niso v Kremlju tako kratkovidni, da ne bi take ameriške politike pravilno ocenili.
Taka ameriška politika se resda ne bo mogla na zunaj bahati z uspehi, dosegla jih bo pa tam, kjer ne bodo opaz-Ijivi na prvi pogled. Predvsem bo podprla tisto strujo v Kremlju, ki še zmeraj misli, da je treba priti z Ameriko do trajnega miru, kakor hitro bo končana vietnamska vojna. V Moskvi so gotovo opazili, kako previdno je Amerika postopala v arabsko-izraelskem sporu in kako je zmeraj sodelovala z mednarodnimi akcijami na tem polju. Ali ne bi mogel nastopiti tudi čas, ki ji bo omogočil podobno taktiko tudi v vietnamski vojni?
Osebni podtalni stiki med Johnsonom in Kosyginom naj ne zamrejo. Obnesli so se v sedanji arabsko-izraelski krizi, obnesli se bodo tudi drugod. Treba jih je negovati kot punčico očesa. ,
Slovenski spominski dan
GILBERT, Minn. — Društvo slov. protikomunističnih borcev je praznovalo lepo uspeli spominski dan v nedeljo, 28. maja. Pri sv. maši smo se spomnili v molitvi naših mrtvih bratov, so-i borcev in drugih mučencev, ki so darovali vse, kar so imeli, za vero v Boga in najvišje ideale slovenskega naroda.
Popoldanski spored se je pričel ob treh s slovesnimi petimi litanijami in blagoslovom z Naj-svetejšim v cerkvi sv. Cecilije v Nashwauku. Petje sta vodila gospoda organista Vilijem Kunta-ra in Franc Mihelič. Cerkev v Nashwaku je moderna in izredno lepa, katero je zgradil zadnja leta častiti gospod Janez Dolšina. Prvič smo se zbrali Slovenci v tem lepem svetišču pri sv. maši ob priliki obiska ljubljanskega nadpastirja, prevzv. g. dr. Pogačnika.
V lepem številu nas je spet združila na tem mestu spominska proslava zadnjo nedeljo meseca majnika. Srečne smo se počutili med seboj pri ugotovitvi, da smo kot eden ohranili ljubezen do mrtvih bratov po tolikih letih.
Po cerkveni slovesnosti je predsednik društva g. Pavel Bajda v dvorani pozdravil številno udeležbo. Posebej pa še častita gospoda Janeza Šuštaršiča in Janeza Dolšina. Zahvalil se je gospodu župniku za lep prostor, ki ga je dal na razpolago društvu za praznovanje 22-letnice slovenske tragedije.
Potem je priklical v spomin žalostne dogodke, ki so se odigravali prav te-le dneve pred 22 leti. Angleži so zahrbtno izročali Titovim četam na morišče slovensko narodno vojsko. Prebral je prvo poročilo o izročitvi, ki ga je napisal takratni predsednik Narodnega odbora g. dr. Jože Basaj. Mislimo si lahko, kako je bilo takrat njemu pri srcu, ko je sestavljal to poročilo o tem groznem izdajstvu. Prav tako je čutil v srcu vsak pošten, veren Slovenec v emigraciji in domovini. Iz Vetrinja je bilo odpeljanih v maju 1945 11,100 mladih mož in fantov v Slovenijo, kjer so potem prestali najgro-zotnejše mučenje in smrt.
Na predlog predsednika je sledila duhovna misel, katero je nadvse lepo podal duhovni vodja č. g. Janez Šuštaršič. Poudaril je predvsem, da mrtvi, ki se jih danes spominjamo, prav gotovo želijo, da odpustimo sovražniku, kakor nas tudi sv. cerkev uči. Ni pa s tem rečeno, da mi lahko pozabimo naše ogromne žrtve. Teh se moramo vse življenje spominjati in moliti zanje, v kolikor še kdo potrebuje pomoči na onem svetu. Molimo pa tudi za sovražnika po Kristusovem zgledu. Tako bomo najlepše izpolnili željo naših mučencev, ki nas čakajo v večni domovini. Sledila je pesem žalostinka Gozdič je že zelen”.
Dalje je prevzel besedo č. g. Janez Dolšina. Poudaril je važnost vsakoletnih proslav, da tako ohranimo časten spomin o-nim, ki so dali svoje mlado življenje za vero in svoj narod. Povedal nam je nekaj zanimivih novic od rojakov iz Argentine, postavil- nam je za zgled narod-
ne in verske skupnosti Sloven ce, ki so tam veliko dosegli \ dokaj težjih razmerah, kot so v Severni Ameriki.
Omenjeni govori so bili dolgi. Iz teh smo posneli samo nekaj besedi. Govorila sta še o svojih spominih g. Metod Menart in g. Andrej Pučko, kar upamo, da bo pozneje objavljeno. Končno je še podal neki ganljiv govor na traku g. Vilijem Kuntara, nakar je za zaključek vodil pesem "Oče, mati..
Odbor
Naznanilo romaricam Zveze oltarnih društev
EUCLID, O. — Letos se bo vršilo romanje Zveze oltarnih društev slovenskih fara 12. in 13. avgusta, to je v soboto in nedeljo. Vrnile se bomo v ponedeljek zjutraj. Ker obhajamo letos 50-letnico prikazovanj v Fatimi mislim, da je posebej primerno, da se romanja v Lemont k Marji Pomagaj udeležimo vse, ki le moremo. Kar mislim, da si je Marija sama izbrala prelepi prostor v Lemontu.
Ker je že tako naša Marija Pomagaj, se Slovenci vedno radi v vseh potrebah zbiramo pri Njej, posebno še naše žene in matere. Mislim, da si je Marija zbrala ravno članice Oltarnih društev, da so poskrbela ureditev lepe dolinice, kjer stoji 7 kapelic rožnega venca Marijinih veselj, na sredi pa lep Marijin kip s tremi otroci in jagenjčki. Marija ne bo zapustila velikodušnih darovalk, ki so brez godrnjanja dajale v ta namen. Prav lepo se moramo zahvaliti frančiškanom, še posebej p. Martinu Stepani-chu, ker so se tako trudili.
Ravno ko obhajamo 50-letnico prikazanja Marijinega v Fati mi, je prišla vrsta na članice Oltarnega društva od Marije Vne-bovzete v Collinwoodu, da bodo letos kronale Marijo. Moram o-meniti, da je ta lepa zamisel prišla iz Collinwooda od Mrs. Mary Sluga in njene pokojne sestre Mrs. Angele Polis. Ona se je rada ustavila v Lemontu po več tednov in prosila Marijo zdravja, ker je bilo še mlada žena in mati. Marija ji je naklonila drugo milost, da se je uresničila tako lepa želja Fatimske Marije.
Zato vas vabim vse članice oltarnih društev, vse darovalke, da se letos udeležite skupnega romanja. Vsaka naj se priglasi pri uradnicah Oltarnega društva v svoji fari. Naročeni so trije avtobusi.
Pozdravljene!
Katherine Roberts
Še en Sievenec general v ohorožeih silah ZDA
CLEVELAND, O. — Z velikim veseljem smo brali, da je naš rojak John S. Lekson postal pretekli mesec brigadni general v ameriški armadi. Novi general je najstarejši sin družine pok. J. Leksana, doma iz Bukovja pri Postojni, in ge. Katarine," roj. Bizjak v Postojni. Ponosna mati živi na 1209 E. 173 St. v Clevelandu.
pred drugo svetovno vojno učitelj. Leta 1940 je stopil v ameriško armado kot navaden vojak, nato pa postopoma napredoval, dokler ni prišel sedaj do brigad-nega generala. V tem času je bil tudi predavatelj na vojni akademiji v West Point. Sedaj je namestnik poveljnika 9. pehotne divizije v Vietnamu.
Tako imamo sedaj v ameriških oboroženih silah tri Slovence generale, pred Leskonom sta namreč ta čin dosegla že Chesa-rek in Volcansek. Vsi trije so nam vsem v ponos!
F. M.
Zaslužen rojak Michael Kobal preminul
CHICAGO, 111. — V petek, 16. junija, je po srčnem napadu zapustil ta svet mnogim Čiikaža-nom in LaSallčanom znani rojak Mihael Kobal. Umrl je v starosti 78 let. Pred kakimi 42 leti ali tako nekako mu je umrla v La Salle, 111., dobra, zvesta žena Rozi, roj. Petrovič. Od tedaj naprej je vozil skozi življenje kot vdovec. V zakonu preje so se mu rodili trije otroci. Sin Theodore, ki je pred desetletji umrl v Chicagu, sin Mathias in hčerka, poročena Torbich. Zadnja še oba živeča. Pri hčerki je pokojni živel in umrl.
V Ameriko je pokojni Michael dospel še v deških letih in je v šolo pohajal v La Salle, 111. Oče je bil premogar, tako je tudi pokojni Michael, kakor hitro je končal osnovno šolo, delal v premogokopih v La Salle in o-kolici. Pozneje je nekaj let delal v znani trgovini z oblekami, ki jo je vodil pokojni rojak Math Povše na Marquette cesti v La Salle, kot prodajalec v trgov! ni. Zatem nekaj časa v drugih krajih. Okrog leta 1925 nekako se je preselil v Chicago, kjer je bil 10 let zaposlen pri tiskovni družbi “Edinost” kot odpošilja-telj listov. Zatem pa je bil do u pokojitve zaposlen pri Miehle Printing Mach. Co. v Chicagu.
Pokojnik je bil vseskozi blag človek tihega, prijaznega značaja. Bog ga je obdaril s pevskim glasom in kot tak je blizu 60 let sodeloval pri slovenskih cerkvenih pevskih zborih v La Salle in Chicagu. Požrtvovalno je deloval tudi pri dramatičnih društvih in klubih preje v La Salle in pri Sv. Štefanu v Chicagu. Zanj ni bilo nobeno delo, ne žrtev prevelika na polju dramskih in pevskih društev. Na teh poljih si je stekel veliko zaslug.
Takih požrtvovalnih ljudi kakor je bil pokojni Michael, je malo. Bog mu bodi obilen plačnik za vse!
Pogreb je bil v ponedeljek, 19. junija, ob 9.30 dopoldne iz cerkve sv. Štefana v Chicagu, od koder je bilo njegovo truplo prepeljano v La Salle, 111., kjer je pokopan v družinski grobnici na pokopališču sv. Vincencija. Čez ponedeljek večer je bilo truplo položeno še v Shimsko-vem pogrebnem zavodu na odru v La Salle, kjer so od pokojnika zadnjič jemali slovo še la-sallski rojaki. V torek, 20. junija, pa je bil pokopan na pokopališču sv. Vincencija.
Dragi Michael, počivaj v miru poleg svoje blage družice Rose. Bog Ti naj bo obilni plačnik za vse! Med nami boš nepozabljen! Ti pa nas ne pozabi pri Bogu!
John Jerich
Za cerkev na Kureščkii
PUEBLO, Colo. — Podpisana sem brala v Ameriški Domovini prošnjo za darove za obnovo cerkve na Kureščku. To cerkev sem pred vojno sama večkrat o-aiskala in mi je zato kraj znan, prav tako tudi tamkajšnje razmere.
Kolikokrat v mislim prehodim vse tiste stezice po vodi-
jo je položil pred Njen oltar in Marija ga je prav gotovo uslišala. V suši smo romali v procesiji z župnikom na čelu na Ku-rešček prosit za potreben dež. Skoraj vedno smo bili uslišani.
Vse tiste, ki ste kdaj od daleč ali blizu slišali mili glas kure-škega zvona, ko je vabil vernike k molitvi, prosim, spomnite se te cerkve. Spomnite se jo vsi, ki ste kdaj zrli v mili obraz Matere božje z Jezuščkom v naročju. U-smilite se jo in darujte za obnovo njenega doma. V stiski je, kot ste bili velikokrat v stiski vi, pa vam je pomagala, ko ste se na Njo obrnili. Vrnite ji Njeno dobroto s svojo darežljivostjo. Begunka je, kot smo bili mi. Pomagajmo ji, da se vrne pod svojo streho, pod katero se bodo zopet zbirali Njeni častilci, med njimi tudi kak izguibljenec, ki danes še tava v temi. Ona mu bo pokazala pravo pot.
Tudi ti, ki si bil velikokrat v smrtni nevarnosti, ko so švigale mimo tebe komunistične krogle, te je Ona zagrnila s svojim pla^ ščem in te ohranila pri življenju. Danes si zdrav in si služiš kruh v svobodni Ameriki ali Kanadi ali kjerkoli že v svetu. Sezi v žep in daruj po svoji možnosti, daruj za Njen dom. Ona ne bo ostala nič dolžna. Čakala te bo na prelomu tega sveta ter te pospremila v nebesa k Sinu. Po Mariji k Jezusu.
Ko sem vse to premišljevala, sem se odločila, da bom šla prosit in trkat na vrata Slovencev. Kar nisem dosegla osebno sem opravila pismeno. Vsak, na kogar sem se obrnila, se je odzval in prispeval. Pomagala mi je tudi moja sestra Mrs. Ana Gra-dišar. Skupno sva nabrali $200. Poslala sem jih župniku na Ig. Tu je prepis pisma, ki mi ga je nato poslal.
Spoštovana!
Dobil sem Vaše pismo in tudi dar $200. Ne vem, kako bi se zahvalil Vama, da ste to zbirko organizirali in še same dodali. Priporočil bom vse, posebno Vaju, kureški Materi božji, da Vam izprosi obilo dušnih in telesnih milosti. Ko bomo popravili kapelo, se Vas bomo spomnili.
So pa velike težave, kot sem Vam že pisal, ker je v teh vaseh tako malo ljudi. Pa upam, da se bo že kako uredilo.
Zdaj popravljamo tudi cerkev na Golem. Med vojno je ta cerkev veliko trpela.
Zahvalite se vsem za darove. Bog povrni! Lep pozdrav!
Mr. in Mrs. Charley Lennon, Alamosa, Colo.
Po $1 (vsi iz Puebla, Colo.): Neimenovana, Mr. in Mrs. Norman Rodin, Mrs. Mary Fosnight, Mr. in Mrs. Frank Stofac, Mr. in Mrs. Jack Okey, Mrs. Katarina Erčul, Mrs. Mary Krašovec, Mrs. Johanna Skull, Mr. in Mrs. John Gruden, Anton Gruden, Mr. in Mrs. Filip Jaklič, Mr. in Mrs. Milan Mencin, Mr. in Mrs. George Prelas, Louis Mramor, John Klančar.
Vsem še v mojem imenu prisrčna hvala za darove. Naj Marija s Kureščka vsem vse obilo povrne!
Ako bi kdo še hotel darovati, lahko pošlje naravnost na naslov župnika na Igu.	i
Mrs. Frances Škrjanc
Iz pisma misijonarja p. Jož. Kokalja
Zambija, Afrika. — CHIBO-TE, 6. jun. 1967. — Te dni sem dobil iz Clevelanda pismo, v katerem sta tudi tale dva stavka: “Zanimanje za zambijski misijon med nami raste. Lepo prosim, samo nadaljujte s svojimi pismi!” ...
Danes bi vam rad podal — iz vaših pisem — nekaj vzgledov o zanimanju za naše misijonsko delo: 1. Šolar iz Toronta mi piše: “Čim več slišim o misijonih in misijonarjih, bolj sem navdušen. Vse sem prebral, kar ste napisali v Katol. misijonih in v A-meriški Domovini. Vse je tako zanimivo! Dosti tudi slišim o drugem misijonskem delu po svetu. Če boste počakali, bom prišel k vam in vam pomagal; seveda če bo božja volja.” — Kdo ne bi bil vesel takega pisma in posebej še tako svežega misijonskega duha! Fantu obljubljam, da ga bom čakal “še nekaj let”. — 2. Prav posebno me je tudi razveselila Vidmar Veronika iz Clevelanda, ki je bila pred kratkim pri prvem sv. obhajilu. Na ta svoj tako srečni dan ni mislila samo nase; spomnila se je tudi na zambijske slovenske misijonarje. Poslala mi je pet dolarjev od darov, ki jih je dobila ob tej priložnosti. Naj ji bo tudi ta javna zahvala v priznanje za njeno misijonsko gorečnost. — 3. Gimnazijka mi piše: “Zelo me je začudilo, ko sem brala, da tudi laiki lahko postanejo misijonarji. Prosim vas, da mi vsekakor kaj napišete o teh
| mogočnostih. Mnogo premisiju-Bergant Anton, župnik ;jem o tem...” — 4. šolarka iz Ig pri Ljubljani	r’domovine se je oglasila z nekaj
*	j stavkov: “Zdaj pojdem v gim-
Gen. John S. Lekson je star čenčah, po katerih smo romali 50 let. študiral je na Western na hribček h kureški Materi Reserve v Clevelandu in bil božji, Vsak je nesel prošnjo/ ki
Darovali so:
$20: Fred Strle, Denver, Colo.; $15: Mr. in Mrs. Joe Škrjanc, Pueblo, Colo.; $14: Družina Gra-dišar, Pueblo, Colo.
Po $10: Mr. in Mrs. Lojze Nose, Pueblo, Colo,; Mr. in Mrs. John Pauček, Pueblo, Colorado; John Erjavec, Pueblo, Colo.; Mr. in Mrs. John Pachak, Pueblo, Colo.; Milan Lenaršič, Canon City, Colo.; Neimenovana, Deer Lodge, Montana.
Po $5: Matija Flajnik, Canon City, Colo.; Mrs. Katarina Drob-nick, Salida, Colo.; Mrs. Marija Paternost, Gilbert, Minn.; Mr. in Mrs. Jože Paternost, State College, Penna; Mr. in Mrs. John Skull, Pueblo, Colo.; Fred Gor-šič, Pueblo, Colo.; Mr. in Mrs. John Škerjanec, Pueblo, Colo.; Mr. in Mrs. Joe Erjavec, Pueblo, Colo.; po $4: Mrs. Marija Lakner, Pueblo, Colo.; Mr. in Mrs. A. Zaitz, Pueblo, Colo.; po $3: Mr. in Mrs. Louis Uršick, Pueblo, Colo.; Mr. in Mrs. John Tu-shar, Gilbert, Minn.; po $2: Mr. in Mrs. Henry Hočevar, Pueblo, Colo.; Mr. in Mrs. Stanley Skul, Pueblo, Colo.; Mr. in Mrs. Frank Skul, Pueblo, Colo.; Mr. in Mrs. Joe Madic, Pueblo, Colo.; Mr. in Mrs. Nick Zakrajšek, Pueblo, Colo.; Mrs. Frances Raspet, Pueblo, Colo.; Mrs. Pavla Vade, Pueblo, Colo.; Mrs. Mary Kar-linger, Pueblo, Colo.; Mrs. Anna Zaitz, Pueblo, Colo.; Mr. in Mrs. George Beuwais, Pueblo, Colo.;
nazijo. Rada bi postala zdravnica. Ko bom končala ta študij, pridem za misijonarko v Zambijo.” — 5. Iz Maribora pa mi piše nekdo od tistih, ki obiskujejo pouk veronauka za mladino: “Pri verouku so nas obiskali trije bogoslovci-redovniki. Pripovedovali so nam o svojem poklicu. Vsi trije žele postati misijonarji v slovenskem zambijskem misijonu.”
Prepričan sem, da bo zanimanje za naše misijonsko delo vedno bolj raslo, posebno še zdaj, ko nam je dodeljeno posebno misijonsko področje. O tem pa vam bom pisal v prihodnjih mesecih.
Prisrčno vas vse pozdravljam; poln sem zaupanja v naša skupna prizadevanja.
Vaš v Kristusu vdani
P. Jožko Kokalj, S J. Catholic Church CHIBOTE P.O. KAWAMBWA Zambia — AFRICA
Veliko govorjenja
w A S H I NGTON, D.C. — V Združenih državah pride povprečno na vsake tri ljudi po en telefon.
Nad polovico telefonov v ZDA
NEW YORK, N.Y. — V Združenih državah je 57(/c vseh telefonov na svetu.
SMEEISKS DUMO V Ji! A
F Deklica z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE
“Je-li zdaj odleglo?...” je vprašala teta, ko je ugledala od sreče žareče Rolandino obličje.
“Popolnoma. Po sveti maši bom darovala svečo oltarju...
“Torej si imela velik greh na Vesti?”
“Časih je ‘bolje’ sovražnik ‘dobrega’.”
“Ne razumem te ... Preveč Zamotane so tvoje besede ...” Teta Cecilija, ki bi se v svoji nestrpnosti malo prej bila skoro izpovedala cerkovniku, ki je nosil sutano, je mahoma obmolknila, kajti pred glavnim oltarjem se je pričela sveta maša, pred izpostavljenim svetim Zakramentom.
Rolanda pa je v svoji notranjosti pela Gospodu svojo zahvalno pesem.
“Bolj kot kdaj prej čutim danes, o moj Bog, kako Ti vidiš haše življenje! O, zle sile se ga skušajo polastiti ter ga potisniti V temo ... Toda Ti si povsodi! Ti nas vodiš po poti; in kadar ridejo nevarni ovinki, nas popelješ za roko ... Tudi tisti, ki ■j odšli pred nami k Tebi, ču-ajo nad nami! Treba Te je le icati... in vsikdar se odzo-š ... Odgovor si mi dal, jasen t luč. In Tvoj odgovor je bil tak, kot sem ga slutila... kot sem ga v svojem ujanju želela! ... Zahvaljen bodi, o moj Bog!”
Tudi teta Cecilija, ki je z rokama zakrivala svoj obraz, je prosila Boga za znamenje: “Presveto srce Jezusovo, želim Rolandi le najboljše. O, stori, da me bo umela. Ona ljubi tistega kmetskega fanta, ki je tako nizko pod mojim pričakovanjem.
Vkljub malim nezgodam, ki so se nam pripetile, ljubim Bariz iz dna svojega srca! .,. Kljub vsemu ga ljubim ... Rolanda se tu lahko omoži. Še sinoči sem se prepričala o tem. Ki ji treba drugega, nego da reče eno samo besedo ... Storila sem vse, kar mi je bilo mogoče, da bi jo izrekla... Ali naj še bolj pritisnem nanjo? Ali naj Vržem Rolando v objem tega Bogerja Maudea, ki — gotovo—-nikakor ni kriv ne odgovoren Za obnašanje svoje matere in svojih sestra? Presveto srce Jezusovo, razsvetli me!... Naj bodi tako, kakor si od srca želim; in bom nepopisno srečna. O, daj mi znamenja ... jasno in nedvomno ... Preprosta ženska sem, o Gospod ... Odgovor naj Se glasi: da!”
Zvonček je trikrat zacingljal — sveto obhajilo. Teta Cecilija in Rolanda sta se približali božji mizi ter pobožno sprejeli Kjega, ki je Pot, Resnica in življenje. Nato sta se vrnili na svoji mesti ter se vglobili v prečudno stanje milosti božje.
“Zahvaljen bodi, moj Gospod! ...” je ponavljala Rolanda.
“Daj mi, da vidim jasno! . .^. in odgovor naj se glasi: da!... je vzdihovala teta.
A glej, polagoma postaja teta Cecilija raztresena v molitvi... Kvignila je glavo ... Občuduje Razkošno pestro slikana stekla °ken ... rdeče, modro in zlato ■ •. Počasi si natika rokavice.
Cerkovnik s pušico se je bližal. Tetka je iskala, da bi darovala svoj novčič... Kje pa je torbica? ... Nikjer ... Kje je? “Rolanda!”
“Kaj je, tetka?”
“Moja torbica? Kje je moja torbica? ... In moja lisica?” ženski sta pogledali pod kle-čalnik ... Vse naokoli... Nič!
“To vendar ni mogoče! ... Ves ^ajin denar je vendar v torbi-Ci' • • •” v Teti so se začele tresti roke ...
Še vedno iščeta, ogledujeta se po bližnjih stolih in klečalnikih ... Cerkveni sluga se približa: “Kaj pa iščete?”
“Torbico, gospod .. . Notri sem imela 3500 frankov!... li mojo lisico...”
“Ali ste bili pri sv. obhajilu?” “Ta hip ...”
“In ste pustili torbico in lisico na stolu?”
“Da...”
“Če je tako, potem se ne trudite več... Torbico in lisico Vam je kdo čisto enostavno ukradel...
“Ukradel! V cerkvi!...”
“V cerkvi najlaže, gospa,” je odgovoril sluga tako mirne duše, da se je tetka zgrozila ...
“Pri nas se bo zdela stvar nemogoča. Nihče mi ne bo verjel...”
“Tu ste v Parizu, gospa ... Ne pozabite tega ... Zlasti pa na Montmartreu, kjer se križajo nebo, zemlja in pekel.. .” Kakor v podzemni železnici, kakor v veliki trgovini, je teta Cecilija tudi zdaj začela svoje brezplodno tarnanje:
“To je vendar strašno!... To je grozno! ... Rolanda, za božjo voljo, kaj pa bo z nama?... Niti novčiča nimam več!...” “Kar na kratko: odpotovali bova.”
“S čim pa, nesrečnica!?” “Svoje prihranke imam pri sebi. Dovolj bo za dve vozovnici tretjega razreda do Nantesa ... Če prideva tja, sva rešeni vsake skrbi.”
Teta jo je pogledala in njen obraz je bil tragičen:
“Tako je ... mene se drži neko prekletstvo!...”
“Nikakor ne, tetka! ... Vi ste blagoslovljeni, več kot blagoslovljeni! ... Na ves glas ste prosili, naj Vam božja milost nakloni nedvomno znamenje ... Mislim, da imava zdaj teh znamenj dovolj. Poslednje pa je krona vsem prejšnjim! ... To je naravnost prav posebna milost božja! ... Kakor dober, resen in vznemirjen oteč je Bog odvzel izgubljenemu sinu v Parizu živež... To je jasno, temeljito in uspešno! ... Če vkljub temu hočete še vztrajati, ne prevzamem nobene odgovornosti več!... Boste videli, da si boste zlomili še nogo ... ali pa da V as naposled sežgo v krematoriju... ali pa da Vas polože v mrtvašnico za ponesrečence in žrtve zločina ... Kaj jaz vem!”
Teta je debelo gledala svojo nečakinjo:
“Kaj, ti si to stvar tako-le tolmačiš?”
“Jojmene, kako naj si jo pa drugače tolmačim? To je božje znamenje! Ali ste prosili zanj, ali niste?”
“Prav ... ampak presneto drago je to znamenje!”
“Bog ravna stvari kraljevsko! Kar se mene tiče, se mi ne zdi predrago v primeri z vsem onim, kar sva tvegali!
XXXIV. poglavje.
Topot je bil udarec hud.
Teta Cecilija je knock-out, kakor pravijo angleški mornarji.
Poslednja nezgoda, prišteta k vsem prijšnjim, jo je vrgla ob tla.
S tem nepričakovanim udarcem je nebo do kraja uničilo vse njene načrte, zlasti pa tisto, kar je še tistega jutra veljalo za njen pariški sen.
V hotelski veži, med dvigalom in podstavkom za dežnike, kamor se je bila vsedla, je razlagala užaljena in razburjena teta vratarju krajo, katere nesrečna žrtev je bila. Vratar je poslušal z negubančenim čelom in kakor da sumi
(Dalje prihodnjič)
^.
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St, Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St, Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd,
Wkkliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd, Cleveland, O. 44119 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr.
Richmond Hts, O. 44121
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St, Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave, Euclid, O. 44132
II.	Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland,
O, 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av„ Euclid, o. 44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd, Cleveland, O.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. 44103.
•m-
ru stoji vsaj ducat novih Che-jWashingtona. Posojil in podpor prineslo članstvo v ZN. Parla-vroletov. Prostor ima okrašene pa ne bo dobil za nakup lovskih rY1or,t "° c +OTr' dnVJi 1p rklnn
The Oleveland Trust ho razdeljevala znamke za hrano
CLEVELAND, O. — Največji denarni zavod v državi Ohio The Cleveland Trust Company se je dogovorila z okrajnim socialnim uradom o razdeljevanju znamk za hrano, ki jih dobivajo revne družine iz sredstev zvezne vlade. Njihova delitev je bila doslej sorazmerno težavna, ker so bile doslej v glavnem na razpolago le v samem okrajnem socialnem uradu. Direktor tega u-rada E. F. Burns je skupaj z načelnikom Cleveland Trust Company G,F. Karchgm objavil nov program.
Podružnice Cleveland Trust Company bodo delile “živežne znamke” v torkih, sredah in petkih, ko imajo manj svojega red-neka bančnega posla kot v petek in ponedeljek. Direktor Burns je dejal, da je Cleveland Trust vredna za to svoje delo posebnega priznanja. To so ji poleg njega izrazili v imenu o-kraja Cuyahoga tudi
Woodland-E. 55 St, Superior-E. 105 St, Superior-E. 123 St, St. Clair-E. 105 St, St. Clair-E. 125 St. in Euclid-E. 79 St.
V okraju Cuyahoga je v okviru sedanjih predpisov upravičenih do živežnih znamk okoli 18,000 družin. S pomočjo teh znamk je njihova prehrana dopolnjena in izboljšana za eno četrtino.
Okrajni socialni urad sporo-ra, da bo sam še vedno delil živežne znamke v svojih lastnih središčih vsak dan in v soboto dopoldne. Okrajni socialni urad bo ostal tudi še nadalje kot edini, ki odloča, katere družine so opravičene do prejemanja živežnih znamk. Kdor misli, da je do njih upravičen, naj se obrne na ta urad na 2905 Franklin Blvd. ali na 7612 Hough Avenue.
Modernizacija pri South-East Chevrolet
CLEVELAND, O. South-East Chevrolet na 8815 Broadway je v zadnjem času popolnoma obnovil in moderniziral okrajni svoje prostore in naprave. Do-komisarji W. P. Day, F. M. Gor- dana jim je bila nova, obsežna man in H. W. Speeth.	delavnica za popravila in po-
Pri razdeljevanju “živežnih strežbo, kot je povedal predsed-znamk” bodo sodelovali uradi nik Tony La Riche.
Cleveland Trust Company na V novem razstavnem prosto-
stene s hrastovimi oblogami, strop ima posebno oblogo za zvočnost, v razstavišču pa je tudi stopnišče s kamnitim pročeljem kot okrasom.
Delavnica je opremljena z vsem modernim orodjem in stroji ter lahko dnevno sprejme in spravi v red od 80 do 100 avtomobilov.
V bližini je prostor z rabljenimi avtomobili, eden tik trgovine, drugi oddaljen le en blok, tretji pa preko ceste.
Tony La Riche je na tem prostoru že 20 let in je uspešno postregel v tem času neštetim strankam v njihovo splošno zadovoljstvo. Prav to zadovoljstvo je ohranilo njihovo zvestobo To-nyju in njegovemu podjetju, ki zato lepo in stalno raste ter napreduje. Tony je član vrste strokovnih organizacij in njihov odbornik, sodeluje pa tudi pri raznih dobrodelnih in socialnih u-stanovah in organizacijah.
AD
letal v Franciji. Da spravi predsednika Belaunda iz zadrege, bo general De Gaulle gotovo pripravljen dati Peruju primer-
ment je s tem dobil le delno poročilo in debatiral o problemu. Iz debate se je pa hitro videlo, da Švicarji še danes niso vneti za pristop v ZN, da pa ga
no posojilo, ki pa ne bo veliko, načelno ne odklanjajo. Debate o
Latinska Amerika v oboroževalni tekmi!
Vse države Latinske Amerike se potegujejo za nabavo modernih jet lovskih letal.
CLEVELAND, O. — Tekma se je dejansko začela že 1. 1965. Takrat je naša federalna administracija prodala 25 jet-lovcev Argentini, da se prikupi argentinskim vojaškim krogom. To je takoj spodbodlo čilsko republiko, da je tudi hotela imeti podobne lovce. Ker jih Čile ni mogel kupiti od nas, se je obrnil na Anglijo in jih tam kupil, čeprav so bili dražji kot drugod. To je zopet rodilo željo pri peruvan-ski republiki, da bi kupila kar nadzvočne jet-lovce v naši deželi.
Naša administracija je prišla v škripce. Do sedaj je spretno o-virala nakup nadzvočnih vojnih letal v Latinski Ameriki, sedaj se pa zdi, da bo teh posredovanj konec, kajti čilski vojaški krogi imajo že skoraj dosežen sporazum z generalom De Gaullom o dobavi lovcev Mirage. Sedaj skuša Washington zavreti to kupčijo, pa jo bo težko. Peru nima urejene zunanje trgovine, ne plačilne bilance, ne državnega proračuna. Ima na teh poljih povsod same primanjkljaje. Predsednik Belaunde bi jih rad pokril s posojili in podporami iz
Pozor rojaki!
Clip6$ave!
¥®is5re ©ulj snimites away from T©ity LaMclie Scmffa East Chevrolet
. . . in samo nekaj minut od razprodaje leta!
Poglejte na ta dva predstavniška avtomobila
kajti peruvanska vlada pravi, da bi se zadovoljila z okroglo $160 milijoni.
Ako bi prvi jet-lovci prišli v Peru, se bodo kmalu pojavili tudi v drugih državah Latinske Amerike, kajti nobena vlada, ki kaj da na svoj ugled, ne bo mogla ostati brez jet-vojnih letal. Vse jih bodo pa plačevole iz posojil in podpor, ki jih bodo po ovinkih dobile iz Združenih držav.
švicarskem vstopu v ZN bodo torej trajale dolgo, predno bo padla končna odločitev.
Biscaync za.
$1,800

2 vrat — 8 cil. — avt. “Powerglide” bele stene, radio, novo avt. jamstvo.
Caprice — Prihranite
$1,380
Popolnoma opremljen — obložen s pritiklinami.
Ta oglas pomeni za Vas velik bonus! Prinesite ga s seboj, ko si boste ogledovali fino izbiro novih ’67’ ali rabljenih avtomobilov ali tovornjakov.
:	'	-';-V rwrero	il
96/?y cLacI^icIie ^outl^Eogt Qtjevfolet
8815 BROADWAY • Between Miles and Harvard • Phone MI-1-9300
Švica se zanima za članstvo v ZN?
BERN, Šv. — Švica je sicer domovina vseh mogočih mednarodnih ustanov, društev, zavodov, toda država kot taka se le nerada meša v take ustanove. Pred drugo svetovno vojno je bila sicer članica Društva narodov, toda imela je nekaj privilegijev, da okrepi svojo nevtralnost.
Po drugi svetovni vojni ni hotela v Združene narode, ki ji še danes niso preveč simpatični. Seveda ima pa Švica radi tega tudi nekaj škode. Ravno ta škoda je prisilila federalno vlado v Bernu, da ne sme pozabiti na ZN, na pobudo švicarskega parlamenta je naročila posebni komisiji, naj ugotovi dobre in slabe strani, ki bi jih Švicarjem
MALI OGLASI
V najem
5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 1117 E. 66 St., furnez, garaža, $65.00 mesečno. Kličite HE 1-3590.	(123)
V najem
Eno 4-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $45.00 mesečno in eno 3-šobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $40.00 mesečno, na 1334 E. 55 St. Vprašajte za g. Koporc.
(x)
TONY KRISTAVN1K
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
V najem
Oddamo 5 sob spodaj v St. Clairski okolici. Kličite HE 1-9482.	(123)
V fari sv. Roberta
Zidana Colonial hiša naprodaj v Euclidu, severno od bulevar-da, 7 sob, 1% kopalnica, 3 spalnice, več posebnosti. Nič agentov. $25,900. Kličite 731-2824.
(125)
S pomočjo namakanja
WASHINGTON, D. C. — O-koli eno osmino vsega pridelka v ZDA zavisi od umetnega namakanja.
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co.
S784 E- 78 St 841-17M /V
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON /’ AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS

TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES

4
r"1
RACIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno /: od 8.15 dop. do S. pop. 'r ;
4"
ali kličite 341-1701 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(122)
1887
1967
!
NAZNANILO IN ZAHVALA
V	najglobji žalosti naznanjamo, da nas je 1. junija 1967 za vedno zapustil naš nadvse dobri oče, stari in prastari oče
JOHN ZABUKOVEC
Nepozabni pokojnik je bil rojen dne 20. novembra 1887 v Ljubljani, od koder je prišel v Ameriko pred 60 leti.
K večnemu počitku smo ga položili dne 3. junija 1967. Pogreb je bil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, kjer je č. g. Viktor Cimperman, daroval za dušo dragega pokojnika sveto mašo zadušnico in opravil pogrebne molitve, nato na pokopališče Kalvarija.
V	dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo č.g. Cimpermanu za vse molitve in za spremstvo na pokopališče. Iz srca smo hvaležni društvom Dvor Baraga št. 1317 COF, Glas Clevelandskih delavcev št. 9 ADZ in Društvu Najsv. Imena fare sv. Vida, za molitve v pogrebnem zavodu.
Dalje iskrena hvala vsem, ki so položili toliko lepega cvetja ob krsto pokojnika ter mu s tem izkazali spoštovanje in ljubezen. Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, vsem ki so se udeležili pogreba, vsem, ki so pokojnika pokropili in ga spremili prav do groba.
Hvala Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za spoštljivo vodstvo pogreba in za vsestransko naklonjenost.
Dragi, nepozabni oče! Počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji. Nikoli ne bomo pozabili Tvoje brezmejne dobrote in skrbi za nas, vedno bomo spoštovali Tvoj spomin. Ljubili Te bomo tudi preko groba!
Žalujoči:
sinovi FRANK, JOHN, RUDY, HENRY hčerki MARY OKICKI, JEAN WENZEL vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje.
Cleveland, Ohio, 21. junija 1967.
^ FR. JAKLIČ:
5
5 Peklena svoboda
s

s
l


Nekaj jim je manjkalo in kar tako je jeknilo vprašanje:
“Kje je Tone? Kje je Kriva-noga?”
Nihče ga ni videl od takrat, ko je poveljeval pod Turjakom, in zato so ugenili:
“Prizajet je! Obesili ga bodo!” Končno so vendar izvedeli, da je bil pribežal mimo Zalogarja in da ga potemtakem niso ujeli. “Kje je?”
Kmalu so povedali:
“Sram ga je, ker je vojsko izgubil. Kakšen general pa je to: na vojsko gre, topove pa doma pusti. Ali je to general in
vojskovoj, ko caplja od zadaj? Sram ga naj bo! Spredaj bi bil moral marširati pa pokazati, da je kaj možaka, ki se ničesar ne boji. Ali ni mogel ukazati: Stojte! ko je zagrmelo, da bi bili počakali. Še zinil ni takrat. To je poveljnik! Pa oglednike je bilo treba naprej poslati, da bi bili videli, kaj imajo na Turjaku. Pa nič!”
Nekdo je opomnil: “Krivano-ga je rekel, da počakajmo še druge puntarje, da bi bili vsi kmalu udarili. Pa ga nismo ubogali.”
“Da bi bili drugi vse pred na-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
N A E S U
NEEDS ' SPECIALISTS
rgf": :	for
(FEDERAL CAREER CIVIL SERVICE)
ELECTRONICS AND ENGINEERING TECHNICAL SERVICE POSITIONS
Who are ready to take	... IN CAREER
the N-E-X-T S-T-E-P U-P	ACCOMPLISHMENT
Almost anywhere you go in, the free world, you’ll find NAESU Specialists on the job. As experts in their particular field, our technicians cover the globe, going wherever the jobs call them.
We are currently seeking individuals experienced in:
•	ANALYSES AND EVALUATION OF FLEET MAINTENANCE PROBLEMS WITH AIRBORNE WEAPONS AND SYSTEMS
|
•	FLEET ENVIRONMENT WITH DETAILED KNOWLEDGE OF DIAGNOSTIC TECHNIQUES, PERSONNEL SKILL REQUIREMENTS, SUPPORT EQUIPMENT AND TECHNICAL DOCUMENTATION.
Of Particular Interest Are Personnel With RECENT FLEET AERONAUTICAL EXPERIENCE IN
AVIONICS • POWER PLANTS • STRUCTURAL ELECTRICAL » AIRFRAMES • FLIGHT CONTROL • HYDRAULIC and MECHANICAL SYSTEMS
Some Knowledge of Navy 3M Would Be Desirable But Not Essential
CONSIDERATION WILL BE GIVEN TO
AVIATION TECH SCHOOL GRADS
With 1 Year Practical Experience Seeking Opportunity for Security and Growth
Starting Salaries:
$5,331 to $10,927 Annual
Based on experience, PLUS all the benefits associated with a Civil Service Career
Incumbents must accept assignments or changes in assignments to such duties and geographic locations as the Commanding Officer, NAESU, may direct. This will include travel to and from temporary duty stations with the Fleet and, at Naval shore activities anywhere in the world including combat zones.
U.S. CITIZENSHIP REQUIRED FOR ALL POSITIONS.
Qualified Candidates are invited to submit resume (or preferably Standard Form 57, obtainable at any Post Office) to:
ASSISTANT OPERATIONS OFFICER, DEPT. 04-A
NAVAL AVIATION ENGINEERING SERVICE UNIT
’ P" ;
Philadelphia, Pennsylvania 19112
An Equal Opportunity Employer
(123)
We Have Immediate Openings!
NAVAL ARCHITECTS MECHANICAL ENGINEERS
SALARY OPEN
One of the largest steel fabricators in the United States.
Send resume in confidence to PERSONNEL DIRECTOR
AVONDALE SHIPYARDS, INC,
P. O. Box 50280
NEW ORLEANS, LOUISIANA 70150
An Equal Opportunity Employer
mi požrli! Saj nismo neumni!” Zagovornik je moral utihniti pod težo tako tehtnih ugovorov.
“Udarimo še enkrat! Jaz sem sekiro kar tam pustil, da mi je ne bo treba nositi s seboj.”
Tako je svetoval nekdo in kmalu mu je pritrdilo več takih, ki so pustili sekire in krampe pod Turjakom.
“Dokler vojak grad straži, ni nič!” je ugovarjal nekdo.
“Saj ne smejo streljati! Saj je cesar ukazal!”
“Pa imajo paganete. Ako ne bodo streljali, bodo prebadali. O paganetu ni cesar nič ukazal.” “Viš ga, hinavca!”
“Nobene čez cesarja! Tlako je vrgel dol. Desetino je odpravil. Na vse se pa tudi ni mogel spomniti; kaj bi, ako je na paganete pozabil. Mi smo neumni, ki smo se ustrašili paganeta!” “Pojdimo nazaj!”
E, pa jih je bilo malo take volje!
“Tja že ne grem, kjer vojak stoji. V grmovje grem. Po drva grem. Hoje grem podirat, da bom imel deske.”
Spogledali so se, zakaj misel se jim je zdela modra.
“V grmovje! V gozd!” je zagrmelo kakor bi trenil po Ižanskem, in vsi so se odpravljali v graščinsko hosto.
Viknilo je čez ižansko zemljo: “Kmet je zasadil, kmet bo sekal! To je naša pravica! Fra-jost!”
Zacvilila so kola, zamukala je vprežna živina, bič je švignil in voznik je veselo pokal, ko je priganjal živino k napornejšemu delu. Deblo za deblom je šlo iz graščinske boste domov, na žago ali se je pa potegnilo samo toliko iz graščinske boste, da je ležalo na kmečki zemlji.
“Delaj! Svoboda je!”
Drevje so podirali brez konca in kraja. Nihče se 'ni ustavil, da bi trenutek premislil, koliko še potrebuje, ali morda nima že več kakor dovolj. Toda ni bilo časa. Naprej! Hodnična srajca se je ovijala života, od las je teklo, pa nihče se ni utegnil od-dehniti in odpočiti. Od zore do mraka so podirali, od zore do mraka je vlekla živina. Strašen pohlep jih je bil obšel, najrajši bi bil vsak zase posekal gozdove na Stražarju, v Mokrcu, v Krimu, po robovih od Studenca do Podgozda.
So pa bili tudi kmetje, ki so pustili hojo in bukev in so se spustili za zverjadjo, ki jo je graščina skrbno gojila v obširnih gozdovih. Po visokih dolinah za Mokrcem, Malinjakom, Lačen-bergom in drugimi vrhovi so se tedaj pasle družine jelenov. Mnogobrojni tropi srn so prehajali preko Velkih Senožeti in oživljali gozde. Jazbec je imel svoje trdnjave ob robu gozdov in lisica je bila povsod doma, zajcev je pa mrgolelo po golja-vah graščinskih in kmečkih. Mejaši graščinskega ozemlja so že od nekdaj lovili divjačino. Rod za rodom je tihotapsko nastavljal pasti in zanke in streljal, ako ni slutil v bližini zelenca. Zato so si bili z graščino vedno v laseh, nikdar zaupljivi’ z logarji in lovci in mnogi so jih držali na dolgem stolu, da niso mogli več vstati; meseče in mesece so odsedeli v ječi samo zato, ker se niso hoteli izpreobr-niti k veri, da je Bog divjačino samo za gospodo ustvaril.
Sedaj je pa nenadoma prišla svoboda in zverjad na planem ni imela nobenega gospodarja več.
Hej, kako je zaigrala lovska kri po žilah!
Nihče ni imel več obstanka doma, nobeno delo jih ni zadrževalo. Iz skrivališč so dvignili puške in pasti, vzeli vedno pripravljene zanke in šli v grmovje in gozdove. Pse so jim bili sicer postrelili zelenci, a to jih ni oviralo nič, o, saj so poznali ležišča zveri, poznali steze in prehode, po katerih se premika žival, zato so podirali iz zasede. Pa se niso vzdignili samo posamezniki, cele tolpe so šle v lovišča. Kdor ni imel puške, je bil pa za psa.
Grof Jožef Marija Auersperg je klel in robantil kakor kak voznik, ko je izvedel, da so kmetje planili v gozdove in da podirajo vsevprek. Ko so mu pa povedali, da so se kmetje spustili za živaljo v gozdu, in ko je na lastna ušesa slišal pokanje divjih lovcev, se je pa še bolj raztogotil in njegova jeza ni poznala nobene meje. Zaprl se je v svojo sobo in ondi je med štirimi stenami v nič deval cesarja, ki ne zna vladati. Kar se da nespoštljivo je govoril o
njem, čigar komornik je bil. Toliko plemenit je še bil, da tega ni storil vpričo drugih, vpričo uslužbencev, a drugače si ga je privoščil tako kakor že dolgo ne kakega hlapca.
Kajpak so preklinjali kmečke razbojnike tudi vsi drugi graščine!. Najbolj se je izponašal tisti s. Preseke, ki ni imel nobene strehe več. Ta je 'posebno grozil.
(Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in. Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Fred Krečič, podpredsednik Anton Perusek, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6&11 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Mark Herak, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Andy Hočevar, Anton Perusek. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV SP. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Mrs. Anna Močiinikar, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Flor-ian Močiinikar, zapisnikar John Tavčar. Nadzorn, odbor:	Andrew
Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice ■e sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
Andy Bozich; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Joseph Babnik. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Anton. Misieh, tajnica-blagajničarka, Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Plainer, Frances Žagar, Anna Boh. Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.:	nadzorniki.
John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik z* klub SND Frank Bavec, za SD ns Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v de-
cembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na dru štvene zastopnike.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Max F. Gerl, predsednik; Al Sajevic, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Predsednik — Hajni Stalzer. I. podpredsednica Helka Puc. 2. podpredsednik — Janez Arko. Tajnica — Tončka Burgar, 1702 Linden St., Brooklyn, N.Y. 11227. Blagajnik, Tone Arko. Urednik glasila “Odmevi” — Jaka Okorn — 388 Harman St., Brooklyn, N.Y. 11237.
loo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik:	Miodrag Savernik,
676 Birch Drive, Cleveland, Ohio 44132; Podpredsednik: Karl Guni-zej; Tajnica: ga. Julka Ferkulj, 110^ E. 67 St, Cleveland, Ohio 44103; Blagajnik: Lojze Ferlinc; Gospodar: Jože Zelenik; Pomočnik gospodarja: Rudi Kristavčnik; Zapisnikar: Mirko Antloga; Odborniki:	Karl
ga. Rozika Jaklič, ga. Fajs, Branko Senica; Nadzorni odbor: fone Meglič, Milan Goršek, Rudolf Rožman; Razsodišče: Dr. Jože Felicijan, Vinko Rožman, Franc Fujs. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Marchello Lumpert, tajnica Barbara Cerar, 5818 Bonna Ave. tel. 391-9057, blagajnik Stane Mrva, voditeljica skupine ga. Eda Vovk, odborniki:	Frank Vidmar,
Nevenka Cerar, Marta Potočnik, Nežka Ovsenik, nadzornik Ivan Zakrajšek. Redna seja se vrši vsak prvi torek v mesecu.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, podnačelnik France Rihtar, tajnica Zalka Zupan, blag. Frank Tominc, načelnica ženskih skupin ga. Nada Kozjek, gospodar Lojze Petelin ml.
BALINCARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, I. podpreds. George Marolt, II. podpreds. Tony Novak, tajnik John Korošec, 15807 Grove wood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Tony Primc T. Umek in. Viktor Bergoč. Balincarski referent: Andy Božic; namestnik John Mršnik; Kuharice in pomoč pri bari: Rose Čebul, Jennie Marolt, Rose Ribar Albina Mršnik, Bertha Dolgan, Jennie Prince, Dorothy Ferra. Prosvetni odbor: Tony Novak in. Jos. Ferra Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Water-
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzbrni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik John Ažman, podpredsednik Louis Dular, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., 541-3172, zapisnikarica Ursula Branisel. Nadzorni odbor: Jack Marinko, Rose Paulin, in Marianne Bashel. Seje so vsaki drugi torek v mesecu ob 2. ur pop. v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av».
Predsednik Anton Škapin; I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. pod-oredsed. Anna Kozel; tajnik John Vrček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; pomožna tajnica Josephine Šušteršič; blagajnik Jos. Barbish zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Jos. Ferra, John Habat Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik
MAPLE HEIGHTS POULTRY £ GATER1G
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. ^ Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
AHDY H0GEYAR in SIROVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17902 Lake Short BlvA.	1E53 East €2nd Street
KEnmore 1-6300	HEndsrson 1-298*
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Boad KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Director* — Furniture Dealer*
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik Jože Košir, podpred-Tone Mrva, tajnica Helena Mihelič, 1200 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, tel. 391-1878, blagajnik Milan Rihtar, odborniki: Marija Kamin, Marjeta Švajger, Franc Kogovšek, Ivan Kamin, Marcelo Lumpert, preglednika: Pavle Košir, Franc Sever, duhovni vodja č.g. Jošt Martelanc.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan)
Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jože-Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, pod-norni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in. organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Matija Hočevar, podpreds ga. Vida Rupnik, tajnik Milan M. Dovic 370 E. 226 St., Euclid, O-44132, tel. 731-8947, blagajnik Franc Rupnik, nadzorni odbor: gdč. Agnes Sodja, Matija Golobič, Lojze Jurkovič, zapisnikar Janez Dejak.
Seje: Vsaki drugi mesec, na tretjo nedeljo.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Diilewood Rd. tel. 481-3768.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Arthur Zanutic, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Stephanie Novak. Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
NOVA “AMERICA” — Na sliki vidimo gradnjo nove jadrnice “America” v državi Maine. Gradijo jo po vzrou one, ki je leta 1851 zmagala nad najhitrejšo britansko jadrnico v znanih tekmah za “America’s Cup”.