&ev. 63 V Trstu, v ». aprila 1914 Lebrik XXXIX Izhaja vsak danv tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredmftvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vil copi-i naj se j> -Iiljajo uredništva lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, i detelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Ustnik konsorcij .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinost", vpisane zadruge z cmej im poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega St 20. Telefon štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto K 24"— .......................... za tri mesece................. Za nedeljsko Izdajo za celo leto........520 za pol leta................ 2-60 „Edinosti" za Primorsko „V edinosti je moc!" Posamczhe številke .Edinosti" sc prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v žirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta......... • ♦ • 2'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. Brzojavno poročila. Vprašanje laške fakultete v Trstu? BUDIMPEŠTA 4. (Izv.) Laški poslanci nameravajo rešiti vprašanje glede ustanovitve laške fakultete v Trstu za časa zasedanja delegacij v Budimpešti. — Predlogo. da bi sc rešilo to vprašanje s pomočjo Š 14.. je nalete! pri poslancih na odpor. Lahi izražajo željo, da bi rešila vlada to provizorično. Pozneje se reši lahko zadeva parlamentaričnim potom. Laška univerza v Trstu In srbski glasovi BELGRAD 4. (Srb. kor.) Belgrajski »Trgovinski glasnik« glasilo srbskega tr-govstva prinaša na uvodnem mestu poziv Jugoslovanskih dijakov v Trstu in izraža zeljo in upanje, da ne bo v avstrijskem državnem zboru noben slovanski poslanec glasoval za otvoritev te fakultete. Petsto avstrijskih častnikov umirovljenih? DUNAJ 4. (Izv.) Kakor poroča »Reichs-post«. je voina uprava pozvala nad 500 častnikov pripadajočih večinoma generalnemu štabu in generalov, da zaprosijo za umirovljenje. Vojna uprava se hoče iznebiti starejših oseb v višjih vojaških službah in popraviti, kar se je zagrešijo s premajhno pazljivostjo pri imenovanju častnikov na bolj odgovorna mesta. Med pozvanci se nahajajo tudi generali s samo 32 leti vojaške službe. Minister Trnka v Opatiji. DUNAJ 4. (Izv.) Minister za javna dela dr. Trnka se je odpeljal danes v Opatijo, kjer ostane čez Veliko noč. Vprašanje orientalskih železnic. DUNAJ 4. (Izv.) Iz diplomatskih krogov se poroča, da so prispela pogajanja avstrijskih in srbskih pooblaščencev v zadevi orijentalskih železnic na mrtvo točko in so se začasno prekinila. Grof Andrassy pri nemškem cesarju. BUDIMPEŠTA 4. (Izv.) Listi poročajo, da ie nemški cesar Viljem sprejel na Krfu grofa Andrassyja in ž njim ponovno kon-feriral o ogrskih razmerah. Za dr. Svibo. HEB 4. (Izv.) Tukajšnji češki odvetnik dr. Traub je priobčil v realističnem »Času« članek, v katerem se zavzema za dr. Šviho in izjavlja, da sprejme zastopstvo dr. Š%ihe v njegovem procesu proti »Narodnim Listom«. Imenovanje. DUNAJ 4. (Kor.) Za avstrijskega vojaškega atašeja v Bernu je imenoval cesar podpolkovnika VViliama pl. Eine. Odlikovanje. DUNAJ 4. (Kor.) Cesar je podelil pod-aJmiralu Evgenu vit. pl. Chmelaru vitež-ki križec Leopoldovega reda. Službena pragmatika ogrskih železničarjev. BUDIMPEŠTA 4. (Kor.) Uradni list objavlja danes zakon glede službene pragmatike železničarjev. Veleizdajniški proces v Lvovu. LVOV 4. (Kor.) Pri današnji razpravi je izpovedal priča Schafer, da je bilo v vasi Kaluže splošno znano, da je prišlo po povratku kmetske deputacije, ki je bila na Ruskem, iz Rusije več denarja, ki so ga razdelili med kmete. — Obtoženec Hu-dyma je izjavil sam, da ni hotel vsprejeti uradnih odlokov, ker ne pripozna avstrijskih oblasti. — Sodni dvor je ugodil predlogu, da se rekvirirajo oa okrajnega glavarstva v Sniatnyju vse ovadbe, ki se PODLISTEK. nedeljsko pismo. Dragi Primož ! Lahko si misliš, kako sem bil presenečen, ko sem dobil tvoje pismo. Za boga, kaj pa ti je palo v glavo, da si šel tja v Ka-labrijo? Da se zdraviš! No, bil si vedno čedak, vendar pa je to tvoj najbolji »šti-keljc« do sedaj. Prijatelj, dooli mi, da se nasmejem! liahahaha! Se poznim svojim vnukom bom pripovedoval o stricu Primožu. ki se je šel zdravit v Kalabrijo. Hahaha! Samo pazi, da tvoji »Zahrbni« deli teiesa ne pridejo v dotiko s pristno 1 alabreškim bodalom, da ne boš za večno zdrav. Oprosti prijatelj, saj veš, čim žalostnej-ša je stvar, tem raje se ž njo šalim. In tv,>ie zdravlje v Kalabriji je res smešna £tVar: Zulibog si si vzel sam za se ves za-bavni dfi tega zdravljenja, izprehode med bodali. . rabci in drugimi analfabeti, a meni prepu;:aš žalostni del tega rožnega venca: da te informiram o dogodkih v kulturni Evropi. Torej tam se ne štejete h kulturni Evropi? Ah, razumem, dvati-sočletna tržaška kultura ni še prišla tja doli; saj še do ralc okolice ni prodrla, hvala bogu! Čudim se pa, da nimate tam doli časopisov. — Saj jih imajo še v Sibiriji in na tičejo rusofilskega gibanja v okraju. Nato je bil zaslišan še Nik. Sandović o gibanju pravoslavnih v Grabiju, nakar je bila obravnava preložena na ponedeljek. Ruska poskusna mobilizacija in nemški ML BELGRAD 4. (Srb. kor.) Belgrajski »Balkan« prinaša na uvodnem mestu dopis M. Vukotiča iz Moskve, v katerem pravi pisec, da je bil strah, ki se je pojavil v nemških listih ob priliki poskusne mobilizacije na Ruskem popolnoma neutemeljen. Gotovo pa je, da Nemci težko gledajo velikanski napredek Slovanstva tako v Rusiji, kakor na Balkanu in to v kulturnem, v financijalnem in tudi v vojaškem oziru. Srbska skupščina. BELGRAD 3. (Srb. kor.) Skupščina je sprejela po daljši debati glede uvoza alkohola iz inozemstva, ki naj se kolikor mogoče omeji, budget finančnega ministrstva. BELGRAD 4. (Izv.) Pojasnila, ki jih je podal danes vojni minister v skupščini o stanju srbske armade v Macedoniji, so zadovoljile tudi opozicijo. Minister je poudarjal, da je srbska vlada ukrenila vse potrebno, da se že v kali preprečijo nove bolgarske revolucionarne akcije. Vojni proračun, ki izkazuje 54 milijonov dinarjev potrebščin, torej skoraj dvakrat toliko, kakor prejšnje leto (28 milijonov), je bil nato odobren. Vprašanje glede Lovčena. BELGRAD 4. (Srb. kor.) Belgrajska »Politika« piše v uvodnem članku, v katerem se bavi z opmejnim sporom med Avstrijo in Crnogoro in z zahtevo, da bi Crnagora odstopila Avstriji strategično važno točko Lovčen, da je ta zahteva le ponesrečen poizkus Avstrije preplašiti Crnogoro, da bi se ta ne zvezala s Srbijo, ker se obe srbski državi ne bojita groženj Avstrije. Rusija in Turčija. CARIGRAD 4. (Kor.) V ruski konzularni urad v Bitlisu je pribežalo več vodi-Ijev Kurdov in tudi več Armencev. Boje se upornih Kurdov, ki so se uprli svojim voditeljem in začeli napadati Armence. V ruskih diplomatskih krogih govore, da ruska vlada noče izročiti voditelja Kurdov, kar zna povzročiti diplomatičen konflikt med Turčijo in Rusijo. Srbski novinci iz Nove Srbije BELGRAD 4. (Izv.) Za dne 1. (13.) aprila so vpoklicani vojaški novinci iz novih srbskih pokrajin. Novinci so pričeli že prostovoljno prihajati na zbirališča. Za sedaj ostanejo novinci v raznih mace-donskih mestih, potem pa bodo premeščeni v garnizijska mesta v stari Srbiji. V vseh mestih, kamor pridejo novinci iz Nove Srbije, so se med prebivalstvom že sestavili odbori, ki so si nadeli nalogo, da prirede novincem slovesen sprejem. Izza bolgarsko srbske meje. SOLUN 4. (Kor.) Semkaj so došle vesti, da so se pojavile na srbsko bolgarski meji močne in nevarne četaške čete, ki ogrožajo pokrajine. Na čelo čet, ki nameravajo vdreti na grško ozemlje, se je postavil znani četaš Cernopejev. SOFIJA 4. (Kor.) Agence TeL Bulg. označuje te vesti kot tendencijozne in brez vsake podlage. Cernopejev je sedaj kot član sobranja v Sofiji. Napad na misijonsko postajo. PERTH (Avstralija) 4. (Kor.) Domačini so napadli misijonsko postajo ob reki Drysdale in so jo porušili. Dva misijonarja, šest lajikov in več učencev so pomorili. Kranjskem! Revček! Torej edino, kar slišiš o kulturnem svetu, je to, kar vrabci na strehah čivkajo. Ljubi Primož, dogodke, ki jih kalabreški vrabci čivkajo kot najnovejše, se učijo pri nas otroci v šoli iz zgodovine! Zadnjič so ti čivkali o trojanski vojni, praviš. Hahaha! Živeti bi hotel do tedaj, ko mi boš pisal, da so ti začivkali o francoski revoluciji! Hitim, da te obvestim-o najnovejših dogodkih. Najprej mi dovoli, da zahvalim boga, ki je navdahnil tvojega očeta, da te je poslal v šolo. Drugače bi moral začeti svoje pripovedovanje pri trojanski vojni in iz najine nedolžne korespodence bi nastala cela svetovna zgodovina. — Predvsem vprašanje: Ali tvoji kalabreški vrabci nič ne vedo o dogodkih na Revol-telli? Afrikanski vrabci znajo to pesem že na pamet! Ne maram ti pripovedovati suhih dogodkov. Ker si bil vedno malo poetično navdahnjen, ti bom povedal vso stvar v prispodobi: Janez in Tone gresta v krčmo, da bi se navžila vina. Pomenkujeta se o tem in onem, o vremenu, o svojih ljubicah in drugih vsakdanjih stvareh. Kar na enkrat pridrvi k njima pet natakarjev ter jima osorno reče: »Tukaj se ne sme govoriti«. Mirno odgovori Janez: »Gospodje, zmotili ste se, saj tukaj ni cerkev!« Komaj to izreče, že pade pet debelih palic na njegovo glavo in le z veliko muko Janez in Tone končno prepričata petorico natakarjev, da je dobra pest boljša palica. — Drugi dan čitaš v listih sledečo novico: Škandal, zločin, strašno, vnebovpi- Občinske voBtve v Solnogradu. SOLNOORAD 4. (Kor.) Pri ožji volitvi v drugem razredu je bil izvoljen vsenem-ški kandidat dr. Reitlechner. Krščansko-socijalni kandidat je odstopil od kandidature. Homerale. LONDON 4. (Izv.) V obeh taborih angleške zbornice vlada prepričanje, da nastopi vlada v ulstrski zadevi novo pot. Homerale se predloži kralju v sankcijo, a se uveljavi kot zakon šele po poldrugem letu. V tem se razpišejo nove volitve. Ce se pri volitvah izreče večina naroda proti zakonu, kakršen je, ga potem nova vlada izpremeni in prilagodi ulstrskim zahtevam. Javno razpravljanje o izkustvih v balkanski vojni prepovedano. ATENE 4. (Izv.) Grško ministrstvo je prepovedalo častnikom javno razpravljanje o izkustvih, pridobljenih tekom balkanske vojne. Sofražetke. LONDON 4. (Izv.) Jutrišnji shod unijo-nistov v Hydeparku bo gotovo eden največjih shodov, kar se jih je vršilo zadnja leta na Angleškem. Shod je sklican, da protestira proti uporabi vojaštva v UI-stru. Govorilo bo obenem 21 govornikov, med njimi najznamenitejši voditelji konservativcev: Chamberlain, sir Carson in lord Londonderrjr. LONDON 4. (Izv.) Kakor poročajo listi, so sklenile sufražetke, da porabijo to priliko in skupaj z Ulstrci protestirajo proti vladi. Listi izražajo bojazen, da bi mogle sufražetke s svojim nepoklicanim vmešavanjem pokvariti vtis demonstracije in povzročiti nemire. FRANCOSKA ZBORNICA. Zaključek zasedanja. — Afera Rochette. PARIZ 3. (Kor.) V snočni zaključni seji je govoril Jaures, ki je poudarjal z obžalovanjem, da ni na Francoskem zakona, po katerem bi se kaznovale zlorabe mo-gočnežev. Usodna za sedanje afere ni bila odložitev procesa Rochette, marveč in-ter vencija ministrov. Zbornica je nato s 342 glasovi proti 141 glasovom odklonila prioritetna predlogi Delahayesa, da naj bi se izročila Monis in Caillaux sodišču zaradi podkupovanja uradnikov. Sprejela pa je soglasno z vsemi 488 glasovi predlog Renarda Dariaca, ki obsoja med drugim neopravičljivo vmešavanje finančne politike v politiko in politike v zadeve justice. S tem je bila zbornica odgodena. Afera Rochette. PARIZ 4. (Kor.) »Agence Havas« poroča, da je sklenil ministrski svet, da naj uvede justični minister strogo preiskavo, v koliko so prizadeti pri aferi Rochette sodni funkcijonarji. Generalni državni pravdnik Fabrč bo bržkone prestavljen. Calmette — Caillaux. PARIZ 4. (Kor.) Ravnatelj »Figara« Giraudrau je izpovedal pred preiskovalnim sodnikom, da je govoril takoj po atentatu z gospo CailIauxovo in ji je rekel: »Gospa, to je strašno, kar ste napravili!« Ona mu je odgovorila: »»To je bilo edino sredstvo, da sem napravila konec!«« — Giraudeau je tudi izpovedal, da Calmette ni nikdar nameraval priobčiti osebnih pisem. Razžaljen nemški prestolonaslednik. BEROLIN 4. (Kor.) Dr. Zepler in urednik Schneid sta bila obsojena vsak na 6 tednov trdnjavske ječe, ker sta žalila v nekem članku nemškega prestolonaslednika. Sodišče je sicer dognalo, da obto- joče, provokacije!! V krčmi »štev. 20000« je včeraj mirno streglo gostom 5 natakarjev. Kar pridrvita noter dva divjaka, začneta razsajati, nadlegovati goste, razbijati mize. Ko jima to ni bilo dovolj, sta vzela debele gorja^e ter pretepla nedolžne natakarje skoraj do smrti. Pozabila sta, da krčma ni javen lokal za vsakega in da sta bila le navadna gost! Oskrunila sta gostoljubnost itd. — Kaj praviš k temu, Primož? Vem, kaj kaj boš rekel: Najbolje je, da Slovenci ne gredo več v krčmo. Da, ko pa mi tako radi pijemo! — Prošlo nedeljo smo imeli volitve v Gorici. Bila je to prava Pirova zmaga, potrpi malo, kmalu bodo tvoji vrabci čivkali o nji. — Naši Goričani so se tako imenitno obnesli, da sem takoj vzkliknil: Ko ne bi bil Tržačan, pa bi hotel biti Goričan. — Italijani pa so si dovolili mal teaterček. Kričali so, da bodo Slovenci zmagali, da imajo napravljene umetalne ognje, godbe in bog ve še kaj, a ko so končno dobili oni Pirovo zmago, tedaj so klicali: Vittoria, vittoria! Veš, da grem jaz vsaki stvari rad na dno. Zato sem hotel tudi to italijansko zmagoslavije psihologično analizirati. Sel sem včeraj domov; imel sem v žepu tri krone. Dobro sem to vedel, toda venomer sem si prigovarjal, da imam samo dve kroni, končno sem se tako prepričal, da sem sam sebi veroval Pridem domov in s strahom vtaknem roko v žep. O veselje! Našel sem tri krone. Tedaj sem začel skakati, da se je hiša tresla In vpil sem: 2i- ženca nista imela zlobnega namena, vendar se to ni vpoštevalo za olajševalno pri odmeri kazni, ker je šlo za žalitev prestolonaslednika. Albanija. Splošna mobilizacija. DRAC 4. (Kor.) Glasom vesti, ki so došle sem iz raznih krajev Albanije, prodirajo Epiroti na celi črti zmagonosno naprej. Med »svetimi bataljoni« je veliko grških vojakov in grških častnikov. Epiroti ogrožajo že Vatono. — Knez Viljem je v silnih stiskah in milo prosi pomoči. V vladnih krogih albanskih je zavladalo silno razburjenje, vsi pričakujejo katastrofe, če ne pride takoj pomoč od zunaj. Vlada se je obrnila z nujno prošnjo na zastopnika Avstrije in Italije, da naj izposlu-jeta pri svojih vladah takojšnjo okrepitev albanskih čet. Grof Berchtold in di San Giuliano sta poslala sporazumno z nemško vlado nujno sporočilo na velesile tri-pleentente s prošnjo, da naj odgovori tri-pleententa nemudoma pred kratkim vloženi grški noti, da se omogoči varstvo albanskega ozemlja. VALONA 4. (Kor.) Sem so došla uradna poročila, da so se vtihotapile grške čete v noči od 1. na 2. aprila skrivaj v Korico in so hotele napasti albanske oblasti. Nakana se je ponesrečila, žendarmerija je napadalce pravočasno zapazila in jih pognala iz mesta. Zasledovati pa si jih ni upala. V pouličnem boju je bilo ranjenih več orožnikov, med temi tudi neki ho-landski častnik. DRAC 4. (Izv.) Iz Korice prihajajo vedno vznemirljivejše vesti, vsled česar je knez Viljem včeraj sklical ministrski svet, v katerem je predlagal, da odrine sam na čelu albanskih čet v Epir. Po zelo dolgem posvetovanju je ministrski svet sklenil splošno mobilizacijo. Kakor poroča nizozemski častnik, ki je poveljnik v Korici, ima popolne dokaze v rokah, da so epirsko vstajo zanetili metropolit in pa grški častniki. Vstaja zadušena? RIM 4. (Izv.) »Agenzia Štefani« poroča iz Valone, da je po vesteh, došlih iz Korice, vstaja že zadušena. Albanskemu orožništvu je priskočilo na pomoč arnavt-sko prebivalstvo. Orožništvo je naskočilo vstaše, ki so, kakor se poroča, včeraj dopoldne izvesili belo zastavo. Posredovanje velesil. PARIZ 4. (Izv.) Ker je albanska vlada preslaba, da bi varovala sama svoje ozemlje pred zmagonosnimi Epiroti, zahteva trozveza v slučaju, da se Grški ne posreči pomiriti Epirotov, intervencijo velesil v Albaniji. RIM 3. (Kor.) »Agenz Štefani« poroča iz Valone, da so dobili Albanci pomoč in da so napadli z albansko žandarmerijo prodirajoče Epirote. Uspeh napada še ni znan, upajo pa, da bodo vsaj za nekaj časa ustavili Epirote. DRAC 4. (Kor.) Pogodba z bankami glede najetja desetmilijonskega posojila je baje perfektna in jo je potrdila tudi že kontrolna komisija. Epirsko vprašanje — notranja zadeva Albanije. DUNAJ 4. (Izv.) V dunajskih oficijelnih krogih se z veseljem pozdravlja vest, da hoče albanska vlada s svojimi lastnimi močmi zadušiti vstaško gibanje v Epiru. Albanska vlada hoče v tem pogledu ravnati popolnoma samostojno in je odklonila vsako posredovanje velesil, češ da je ta stvar izključno notranja albanska. Te- vio, živio, dobiček, vittoria! Kaj praviš k temu, Primož? — Lanjsko jesen je podrla burja veliko platano pred cerkvijo svetega Justa. — Srah je prevzel Italijane. Pisali so cele knjižnice jeremijad in v velikih kotlih so nosili svoje solze v morje. Italjani so grozno babjeverni. Pomislili so na 2000 let staro, gnilo drevo, in na svežo, krepko, zdravo kraško burjo in zbali so se. Mislili so in mislili, kako bi se ubranili te burje, kajti dobro vedo, čeravno jim ta burja čisti staromestni smrad in jim prinaša zdravje, življenje in svežih moči, da jih bo vendar prij ali slej ugonobila, in našli so zelo ženijalno sredstvo: Vsadili so novo drevo. Iskreno so prosili boga, naj jim dodeli milost, da bi pomagalo novo drevo rdeče, belo in zeleno listje, bog pa jim je baje odgovoril: Proti večnim postavam narave se ni možno bojevati! Kaj praviš k temu, Primož? Dovlj za danes, dragi Primož. Vprašaš me, kaj delajo moji prijatelji. Kaj naj ti povem? Dragotin še vedno piše" na svojem življenskem delu: »Velika jugoslovanska kuharica«, Anton hodi pridno na lov v Istro, Peter in Simon pa sta globoko zabredla in težko, da bo kaj iz njih: Peter se je zaljubil, Simon pa se je vrgel na politiko! — Jaz pa ostajem tvoj stari _Mikula Letič. (Podlistek »Rdeči mline se nahaja na V. strani) mu stališču so tudi že pritrdile nekatere velevlasti. Tako je Francoska predložila pred nekaterimi dnevi angleški in ruski vladi načrt odgovora na znano grško noto, v smislu katerega naj bi velevlasti uporabile svoj vpliv pri albanski vladi v to, da bi priznala Epiru obširne verske in kulturne svoboščine. V tem načrtu ni nikakega govora o kakih nasilnih odredbah, s čimer se odločno priznava albanska samostojnost. Vprašanje egejskega otočja. DUNAJ 4. (Izv.) Oficijozna »Wiener AHg. Zeitimg« zanikava vest, da bi se bil albanski knez Viljem obrnil na Avstrijo in Italijo za intervencijo v epirskem vprašanju. List trdi, da je obratno res, da je celo izrazil željo, naj se prepusti rešitev epirskega vprašanja njemu samemu. DUNAJ 4. (Izv.) Pred nekaj dnevi je predložila francoska vlada angleški in ruski vladi načrt, kako naj bi se rešilo vprašanje Egejskega otočja. Velevlasti naj bi svetovale Turčiji, da prizna neodvisnost otokov Chiosa in Mitilene in prepusti o-stalo otočje v mirni posesti Grčije. O kakih grožnjah ni nikake pripombe. Baje je Angleška že pritrdila temu načrtu, dočitn pa Rusija še ni podala svojega odgovora. Velikanski unijonitiški shod v Londonu. Nizdolu ! Kdor pozna komponente skupnega položaja v naših primorskih pokrajinah, vse činitelje in momente, ki sodelujejo v veliki borbi na tej klasični točki zemlje, kjer se stikata romanski in slovanski svet, boreča se, prvi za nadvladje in privilegije, opiraje se na zgodovino in prošlost, drugi za enako pravo in narodno svobodo v smislu modernega narodnega principa in sodobnega življenja, in kdor slednjič pozna provenijenco in psihologijo tega našega avstrijskega itlijanstva: ta si je bil že davno na čistem, da se bo doslej gospodovalni italijanski element moral umakniti prej ati slej s svoje privilegirane pozicije — da se ne bo mogel vzdržati v položaju, ki mu izpodjedajo fundamente vse dejanske razmere. To uverjenje je bilo in je nam Slovencem vadenekum — zvest spremljevalec na vsem težkem delu, v vseh mučnih borbah, ob uspehih in neuspehih. Ta vera nas je včasih sreče podžigala k še vztraj-nejšemu delu, a včasih nesreče nas je bodrila in sokolila, da nismo nikdar donili duhm: da je tudi v časih neuspehov in porazov ostajala v nas živa vera v končno zmago. Ta vera je vzdrževala v naših vrstah moralo, da smo preko vsake nezgode šli na novo in še intenzivnejše delovanje! Evo, v tem moralnem momentu je pojasnilo za dejstvo, ki se je zdelo našim sovražnikom, pa tudi mnogim našim prava zagonetka — pojasnilo za veliko svoto dovršenega našega dela vkljub vsej neugodnosti razmer, v katerih živimo, in vzlic vsemu nerazmerju med sredstvi, ki so nam na razpolago nam in našim sovražnikom. Z matematično gotovostjo smo stavili v svoje račune svoj napredek, naraščanje svoje moči, in temu sorazmerno manjšanje moči nasprotnikov. In naše mnenje — dasi videz govori proti njemu, tisto objestno in kričavo nastopanje nasprotnikov — je, da se tudi med Italijani že širi izpoznanje, da svojo dosedanjo pozicijo morejo pač še braniti z nasiljem, umetnimi sredstvi in spomočjo drugih faktorjev, ki so izven italijanskega arodnega življenja — da pa si je ne bodo mogli trajno ohra- Baron Trenk in njegov! pnmforfi. (K nocojšnji premijeri v Slovenskem gledališču.) Drevi se uprizori na našem odru prvikrat znamenita zgodovinska narodna igra BARON TRENK IN NJEGOVI PAN-DURJ!. Našemu širjemu občinstvu, nista v podrobnosti znana zgodovnska oseba barona Trenk in njegovo delovanje. Naj je torej seznanim s tem v glavnih potezah. Baron Fran Trenk je bil mogočen in bogat grajščak v Slavoniji. Človek silno ponosen goropaden, ki ni poznal nič drugega, nego svojo lastno voljo. V svoji nasilnosti ni zbiral sredstev, da je prišel do svojega cilja. Njegov pustolovni značaj in bezkrajno divji temperament sta mu nakopala vso silo sovražnikov, ki so vse poizkusili, da bi ga uničili, kar bi jim bilo tudi uspelo, da ga ni dvor potreboval v tistih za državo usodepolnih časih. Med hrvatskimi velikaši zauzemal je Trenk prvo mesto, in je bil na tedanjem dvoru Marije Terezije »persona grata«. V tem je bil vzrok, da je mogel še hujše dvigati in rušiti kar mu je stalo na poti. — Ko so sovražniki Avstrije s Fridrikom velikim na čelu, pritisnili z vseh strani, obrnila se je cesarica Marija Terezija za pomoč do vedno zvestih Hrvatov. Baron Fran Trenk je bil med prvimi, ki so se odzvali temu klicu in je hitel na pomoč. Zbral je svojo znamenito četo divjih in krvoločnih pandurjev, v kateri so bili Stran II. »EDfNOST« št. 63. V Trst«, dne 5. aprila 1914. niti! In menda ravno v tem izpoznanju je psihoiogična razlaga za njihovo besnilo. za njihov divji furor, za deistvo, da so pri izbiranju sredstev izgubili vsako razsodnost, vsak pogled ne le v daljno, ampak tudi v bližnjo bodočnost, vsako sposobnost za pravilno iznoznavanje svojega lastnega položaja, to je — vsako merilo za ocenjevanje svoje m naše moči. Vidijo naš razvoj, ali še vedno se udajajo varljivi misli, da ta razvoj ne raste iz nas samih. Še nočejo uvideti, da je to naraven proces, ki se ga more pač zadržavati z raznimi sredst\i in s tujo pomočjo, ki se ga pa ne more zaustaviti in preprečiti! V tem neizpoznavanju etičnih momentov, ki oživljajo naše delo, je — lahko rečemo to— nesreča Italijanov. Zato gre žniimi nizdolu. Vedeli smo, da pride tako, ali tega nismo pričakovali, da pojde tako hitro. Padanje njihovo zadobiva v zadnji čas tempo, ki preseneča celo tudi nas. Na tem dejstvu ne izpremi-njajo nič njihove zmage na dosedanjih in tudi ne na kaki bodoči volitvi. Zadnje občinske volitve v Trstu, sedanje volitve v pokojninski zavod in posebno še občinske volitve v Gorici pričajo eklatantno, da so prišli naši Italijani v položaj, ko bi morali potožiti z apostoli: »Gospod — mrači se! Pri izbiri sredstev jih je zapustila vsaka razsodnost, ki bi jiin govorila, da je za lastno stvar še vedno bolje, da v borbi z lastro močjo častno pade, nego da išče pomoči, ki ga neizogibno spravlja v odvisnost od sit, ki so njegovemu bitstvu ne le tuje. marveč naravnost nasprotne. Germanski svet je romanskemu svetu gotovo veliko bo!j tuj in po svojih velikih ciljih nevaren, nego slovanski svet. In Italijani so na vseh treh gori omenjenih volitvah iskali, da --beračili za nemško pomoč. In Izberačili so jo! Ali pa ne umejo Italijani, kaj to po-menja? To remenja, da so iz^ibifi vero v svojo lastno vrednost in svojo moč! Odprli so vrata na stežaj nemški infiltraciji. Povabili so v svojo 1 išo — in kdo ne ve. kako so se vedno ponašali s to rasa nostra — sovražnika, ki se ga ne iznebe več! Da. sovražnika, kajti le slepec ne vidi, da hoče ta nemški pomočnik postati v tej hiši — gospodar! Italijani ne vedo več. kaj delajo. Nemci pa. NNo prišli Nemci Italijanom na pomoč, ampak ti poslednji gredo Nemcem na roko na njihovi poti do stavljenih si velikih ciijev. Ta slepota se bo kruto maščevala nad Italijani. Ker usodna pogreška, ki so jo napravili, bo težko popraviti. Da dosežejo efemeren hipen uspeh, da ohranijo le še videz svojega veličja. so stavili vse na eno karto, ki ne dobi igre. Zmaga z nemško pomočjo pomenja za Italijane abdikacijo. Danes stoje Italijani pred svetom kakor maro-derji. ki morejo kobacati le še ob tuji palici. Zapravili so pozicijo naroda, ki veruje v lastno moč. — Vedeli smo. da mora priti trenotek, ko Italijani ijgube svojo privilegovano pozicijo. Nismo pa mislili, da pride ta tako hitro. Res hitro in nevzdržno gre nizdolu z našimi Italijani!! Tem večje je danes naše zadoščenje. Kar postavljamo v boj, je naše. je čisto, je prišlo iz nas samih, je soliden fundament. na katerega hočemo oslanjati svoje bodoče solidno delo, je garancija za bodoče uspehe. In edina naša želja je danes, da ta zavest prešine vse naše vrste. Sedaj je položaj iasen, računi so čisti in dajejo jasen koncept za naše bodoče delo. Vstaja v Epiru. Po vesteh, ki so došle včeraj iz Valone na Dunaj, zavzema vstaja Epirotov že naravnost nevarne dimenzije. Prodiranje vstaških »svetih bataljonov« je popolnoma vojaško organizirano in maloštevilne albanske orožniške posadke se morajo na vsej črti umikati pred premočjo napadalcev. Uporniki prodirajo sedaj preko Kolonije in Leskovika proti severu in so. kakor zatrjujejo včerajšnje vesti, napadli tudi važno mesto Korico, kjer je prišlo do silno hudega boja, kojega izid pa je še neznan. Zdi pa se. da so bili Albanci premagani in da pade mesto vsak čas v roke opornikov, ki imajo tudi par topov in mitraljez. V boju je bil nevarno ranjen tudi poveljnik albanske žandarmerije, major Rueller. riajgroznejši hajduki, ki jih je dal poloviti in ukrotiti. Ta pandurska četa je štela okrog 3000 ljudi. Pridodelil jej ji še drugi del svoje vojske ki je ravno toliko štela. S temi divjaki je odrinil na Dunaj in od tam pod Kolni, kjer se je vnela in biia ona znamenita bitka. Ti pandurji so postali strah in trepet Prusov. kakor tudi samega Fridrika velikega ki je rekel, da to niso ljudje, ampak živi vragovi, pobegli iz pekla. Koder so hodili, so sejali grozo in uničevali vse, do česar so prišli. Sijijen dokaz velikega junaštva teh kr-volokov in dragocen zgodovinski dokument. hrani še danes Zagrebški deželni pnuzej. Tam je shranjena dragocena u-jnetnisko izdelana šahova deska Fridrika velikega, ki so jo, poleg drugihtrofej, uplenili Trenkovi pandurii v Friderikovem šotoru. Se druge stvari se hranijo v Zagrebu, kakor: relikvija iz prejšnjih sijajnih Č3SOV, ko je še hrvatski narod v dobri m*ri sam odločeval svojo usodo. Moram cjrff omeniti, da so Nemci že mnogokrat poskušali, da bi te stvari odkupili: Ali r.i **ila nobena oseba, ki bi si upala proda!! m lastnino vsega naroda. Sahova igr* ptleg puške in bandžara, Trenko-yega fcaudurjadancj spe, tu tanjajo o svojih aekdaojih »»otočnih *wodarJlh. zjnagah In ^n - — ■ ■ — r*£edaj pa da izpregovorimo o ft' UJal Sedaj so menda tudi dunajski diploma-tični krogi prepričani, da je položaj v Albaniji faktično silno nesiguren in da so bile belgrajske in cetinjske vesti, ki so govorile o popolni anarhiji v Albaniji, resnične. Tudi položaj kneza samega in prve albanske vlade je nesiguren. Vladi dela na eni strani silne težkoče pomanjkanje denarja in najpotrebnejših predpogojev za moderno upravo in življenje države, na drugi strani pa nima pravega zaupanja v narodu in nima nobene avtoritete. Pod temi okoliščinami je čisto izključeno, da bi Epirot priznali suvereni-teto kneževine Albanije in to tem manj, ker imajo močno moralno in materijalno podporo iz Grške. Vse kaže, da je grška blokada epirotske obali samo nekak pesek v oči Evropi in da Grška še vedno ni umaknila vseh svojih čet iz Epira, kar bi morala storiti do 1. aprila. Grška ve dobro, da je albanska vlada brez moči in je zato silno oprezna. Naznanila je vele-vlastim v posebni cirkularni noti, da v interesu miru na svojih mejah toliko časa ne more umakniti vseh čet iz Epira, dokler ne napravi albanska vlada, ali s svojo močjo ali pa s pomočjo kake velevlasti, v Epiru popolen mir in preskrbi garancije za življenje in imetje grškega prebivalstva. Velevlasti dosedaj še vedno niso odgovorile na grško noto, kar le še povečuje kritično stanje v Epiru in sploh v Albaniji, upornikom pa še boli podžiga pogum. Državam trosporazurna, kakor tudi Srbiji in Grški, je anarhija v Albaniji popolnoma pogodu, ker stoji še vedno na stališču, da je bila ustanovitev kneževine Albanije, ki nima nobenih predpogojev za življenje, nepotrebna in da bo neprestano ogroževala mir na Balkanu in tudi v Evropi sploh. Vrh tega so v Angliji silno nejevoljni, ker se daje albanska vlada popolnoma voditi od Avstrije, ne oziraje se na ostale velevlasti, kar le še otežkuje vsako skupno akcijo velevlasti v prilog Albaniji. timm vesti Vprašanje Lovčena. Crnogorski tiskovni urad izjavlja, da so vesti o kakih pogajanjih Crnegore z Avstrijo glede odsto-pitve Lovčena neistinite in tendencijozne Lovčen je tako zvezan s Crnogoro, da ga ni Črnogorca, ki bi privolil v odstop te gore. Celo sam poizkus pogajanj za odstop bi naletel na najhujši odpor, počenši od kralja do zadnjega kmeta. Lovčen je poosebljena Črnagora, kot mučenica balkanske svobode. Lovčen je črnogorska svetinja in simbol svobode Crnegore. Avstrijska »Rdeča knjiga«. Kakor poročajo listi, bo imel minister za vnanje stvari, grof Berchtold, na prihodnjem delegacijskem zasedanju, ki se prične najbrže dne 27. t. m., daljši ekspoze o mednarodnem političnem položaju in da bo pri tej priliki zlasti razpravljal o odno-šajih monarhije napram Rusiji, ki so postali v zadnjem času precej napeti, kar priča zlasti preganjanje ruskega življa v Galiciji. Vrh tega namerava izdati zunanje ministrstvo »Rdečo knjigo«, v kateri bodo natančno opisani dogodki v zadnji balkanski krizi, zlasti, kako ulogo je igrala Avstrija v bukareški mirovni konferenci. »Rdeča knjiga« bo predvsem nekak odgovor na rumunsko »Zeleno knjigo«. Na delegacijah se bo razpravljalo obširno tudi o naših odnošajih napram Rumunski, o veleizdajniških procesih proti Maloru-som in tudi o dogodkih na tržaški trgovski visoki šoli »Revoltelli«. Nemški poraz pri volitvah v pizenski okrajni zastop. V četrtek so se vršile v Plznu volitve za okrajni zastop in sicer je volila skupina velikih davkoplačevalcev. Zmagali*so Cehi, ki so dobili 105. Nemci pa samo 56 glasov. V tej skupini, ki voli 0 mandatov, so dosedaj vedno zmagali Nemci in so še pred tremi leti prodrli z 18 glasovi večine. Vzrok nemškega poraza je dejstvo, da je od zadnjih volitev število čeških glasov silno narastlo, tako, da je bila nemška zmaga izgubljena. Več nemških volilcev se vsled poparjenosti sploh ni udeležilo volitev. Velike poplave v Srbiji. Iz Srbije prihajajo poročila o velikanskih poplavah, ki so povzročile ogromno škodo in ogrožajo J. E. Tomić. avtor te zgodovinske igre, je bil eden najbolj priznanih hrvatskih romanopiscev, ki je napisal tudi več gledaliških iger. V tej igri je obdelal en del Trenkovega ljubavne aventure, ki jih je uganjal u svojem svobodnem času. Kakor sem že preje omeniJ, ni poznal Trenk v svoji drugi strasti nobene meje. Cim je uzrl kako lepo žensko, ki mu je u-gajala, je morala postati njegova. Tako je tudi v tej igri. Na preganjanjo hajdukov, jeudrl v eno svojih kmečkih hiš in našel lepo mlado dekle, ki pa je že imela zaročenca. Hotel jo je s silo odvesti na svoj grad. — V tem ga je nje zaročenec obstrelil. Ko ga je pa Trenk dobil v roke, ga je dal vreči v najglobokejšo ječo; dekle pa je srečno ušlo. — V zadnjem dejanju odhaja s svojimi panduri v poj. V predzadnjem prizoru, ko vidi svoj zvesti narod, zbran v svoji priprosti plemenitosti pred njegovim gradom, prosi kraj vseh svojih grozovitosti boga, naj mu da srečo, da se živ in zdrav vrne iz boja. V tem trenotku se tudi njegovo srce omehča da izpustiti svojega jetnika na svobodo, naj se v miro, poroči s svojo lepo nevesto in naj bosta srečna! Uverjen sem da bo igra sama kot taka našemu občinstvu zelo ugajala. Narodne pesmi in znamenito Trenkovo koračnico poje gledališki zbor pevskega društva »Trst«, Josip Toplak« cele vasi. Sedaj je dež sicer nekoliko ponehal in vode so zopet padle, vendar pa je položaj prizadetega prebivalstva še ved-Glavna belgrajska želez. nsi.a je na 20 krajih izpodkopa-na in razrušena in bo treba par dni, pred-no bo popravljena. Še iz srednjega veka obstoječa, dobro ohranjena interesantna neposredno ob Donavi, je bila kljub močnemu nasipu, ki je bil nparavljen v varstvo v okolici se nahajajočih polj. popolnoma poplavljena in so morali odpeljati iz trdnjave vse topove in artiljerijsko orožje. V okrajih Paračin in Zaječar so bili močni snežni zameti. Pontonski most čez Moravo so morali dvigniti, ker je bil v nevarnosti, da ga odnese voda. Mesto Obre-novac je popolnoma obdano od vode in je v veliki nevarnosti. Na industrijski železnici k premogovniku Sonje je močno snežilo in so vsi vlaki obtičali v snegu. V veliki nevarnosti je bil tudi belgrajski vodovod, a so nasipe še pravočasno ojačili. Kljub temu, da voda sedaj povsod pada, je škoda naravnost ogromna. Bolgarska hujskanja v Albaniji »Ser-bisehe Korrespondenz« poroča: Ker se Bolgarom nikakor ne more posrečiti, da bi dvignili v srbski in grSki Macedoniji vstajo, poskušajo svojo srečo sedaj iz Albanije, odkoder naj bi se vršili progra-matični napadi. Najnovejša akcija sofijske macedonskorevolucijonarne organizacije obstoji v tem, da je odposlala v Albanijo kot svoje delegate bivšega vojvodo Stru-rnice, Micko Načeva in bivša vstaška voditelja Kovačeva in Kamburova, ki sta bila svoječasno soudeležena pri atentatu na solunsko železnico in otomansko banko v Solunu. Načev in Kambrov sta se med tem že vrnila v Sofijo in se nahajata sedaj v Strumnici, kjer je središče delovanja bolgarskega revolucionarnega komiteja. Tu se mudita tudi bivša vstaška voditelja Mihajlov in Nikolajev. Vstaški komite ima močno podporo zlasti v majorju Laza-rovu, poveljniku obmejnega ozemlja, ki je obljubil svojo pomoč zlasti pri vtihotap-Ijanju vstaških tolp, orožja in municije na srbsko-grško ozemlje. Kovačev se nahaja še vedno v Valoni. Predlog bolgarske macedonske revolucionarne organizacije, da naj se za spomlad organizira splošna vstaja v srbski in grški Macedoniji, so Albanci zavrnili..Pač pa so Albanci obljubili, da bodo podpirali vstaške akcije. Sklicanje deželnih zborov. Vlada namerava takoj po Veljki noči sklicati celo vrsto deželnih zborov k zasedanju, med njimi kranjskega in najbrž tudi goriškega. O nemškem Olomucu. Moravsko mesto Olomuc je eno izmed najzagrizenejšil; moravskih nemških gnezd- Mesto je v nemških rokah in občinski očetje nočejo seveda privoliti »niti v najmanjše češke zahteve, Češ, da je ..občina popolnoma nemška. Pred kratkim, so listi sicer pisali, Ja pride med Nemci in Cehi do narodnega sporazuma, a vest je bila zopet demen-tirana. Kako opravičene so zahteve češkega prebivalstva mesta in kako izgleda nemški značaj mesta Olomuca, nam jasno dokazuje pregled, ki so ga izdali olomuški Cehi o narodnem razvoju mesta tekom zadnjih 30 let: L. 1880. je bilo 12.897 Nemcev in 6123 Cehov, pri zadnjem ljudskem štetju paso našteli 13.253 Nemcev in 8030 Cehov. Nemški prirastek tekom 30 let znaša torej samo 374, češki pa 1917. Mesto ima torej popolnoma dvojezični značaj ^ in dolžnost občine bi bila, da skrb i tudi za kiŠturne potrebe ješkega prebivalstva.' Seveda v Avstriji pod sedanjim režimom kaj takega ni pričakovati. Slovanska mesta morajo hočeš nočeš skrbeti za nemške manjšine, sicer jih prisili k temu vlada sama; slovanske manjšine pa so navezane popolnoma nase in izročene na milost in nemilost neslo-vanskim večinam. r DomaČ« vesti. So že zopet tu — zabavljači! Z matematično gotovostjo, tako rekoč z uro v roki, smo pričakovali, da se zpet oglasijo s svojim — deloin. Zabavljanje je namreč njihovo glavno narodno delo. In takov »prijatelj« naš nam je poslal kar cel koš žaljivih pripomb, ki naj nas pouče, da tudi s sedanjo »Edinostjo« ni kar nič zadovoljen. Seveda — anonimno. Ker ti strogi sodniki dela — drugih se kakor kiop drže stališča, da je skrivanje za plotom junaštva boljši deL, Da začnemo! Crke naslova mu ne uga-na strani. Obvestila ob straneh bi morale biti v manjšem tisku. Mož živi pač v precejšnji razdalji od — tiskarske tehnike. In pa čujte! Ime odgovornega urednika bi moralo biti na zadnji, ne pa na prvi strani?! To je seveda silno važno! Potem prihajajo dlakocepjjenja glede jezikoslovja in sintakse. Povsem zgrešeno je, da članek v prvem povečanem izdanju začenja »Bila je sobota, dne 8 januarja 1876. ko je izšel... «, ker glasiti bi moralo: »8. januvarja 1876 leta, biia je sobota, ko...« Ali nas je dal — kaj?! »Žalostna nam majka!« To je atentat na slovenščino, ker glasiti bi sp moralo: »Tužna nam majka U Tudi nismo smeli napisati »krivo«, ampak .»napačno«. Mesto »se nahaja« bi morali reči »je«. Huduje se, ker govorimo ausambla« slov. gledališča v Ljubljani, čeprav rabijo to označenje tudi drugi slovenski listi in čeprav nam je prišlo tako uradno od slov. gledališča v Ljubljani. Itd., itd.! Ima-li tak-le kritikaster le bledo idejo, kako se piše dnevnik z malim personalom po*r no noči, ko upehanemu in že ner-redniku, stoji stavec za hrbtom in mu jemlje sproti listke, da urednik niti prečitati ne utegne, kar je spisal hlastno v vsej naglici? Mi bi hoteli le videti, kako bi delali tisti kritiki, ako b jih ob takih okol-□ostih posadili k uredniškim mizam. Pa tudi radi inseratov se je razlutil mož nad nami, ker so na njih — v kolikor prihajajo od laških inserentov — krstna imena in ulice označene v italijanskem jeziku. Mož pa menda zopet ne pozna dveh najelementarnejih stvari: v prvo, da tisti, ki plača, odreja; v drugo, da inseratni del lista ne spada v delokrog uredništva. Najtrše pa nas je prijel zato, ker pišemo »hrvatski sabor« mesto da bi pisali hrvaški deželni zbor!! Za glavo smo se prijeli. Mož, ki hoče toli oblastno soditi o nas, je takov ingnorant, da vsporaja parlament kraljevine Hrvatske z našimi pro-vincijalnimi parlamenti. Niti tega ne ve, da Hrvatska ni nikaka kronovina v avstrijskem smislu, ampak od pradavnine suverena državna tvorba, s suverenim teritorijem in suverenim parlamentom, da je tudi danes popolnoma neodvisna in avtonomna glede šolstva, glede justice in glede politične uprave, da ban hrvatski ni nikak c. k. namestnik, enostavno visok u-radnik, ampak namestnik kralja, da tvori Hrvatska po nagodbi le državno skupnost z Ogrsko, ne pa edinstva — da je torej vsa pozicija hrvatskega parlamenta vsa druga nego pa naših deželnih zborov, in bila bi le žaljiva degradacija, ko bi ga imenovali tako, kakor hoče oni kritik. Zakaj pa Hrvatje sami imenujejo svoj parlament »sabor kraljevine Hrvatske, Slavonije i Dalmacije«, dočim imenujejo dalmatinskega »zemaljski«, ali »pokrajinski« sabor. To diferenciranje odgovarja bistvu stvari. Kar se pa tiče očitanja, da obliko, »hrvatski« neslovenjamo v »hrvaški«, naj odgovarjamo v Vladimirom Knafličem, ki piše v krasni novi zagrebški reviji »Narodnem Jedinstvu«: »Slovenska«, ne »slo-venačka«. Kdo si je neki izmislil to neznosno adjektivačkanje? Ne morejo li Srbi in Hrvati govoriti in pisati o slovenski literaturi. umetnosti, politiki, ne pa o s 1 o-v e n a č k i?! To ni nikaka veleiteta. Ravno tako na primer ne odobravam, da pišejo nekateri slovenski pisci dosledno le »hrvaški« mesto : hrvatski« itd. Imenujte nas, kakor se imenujemo sami!« »Slov. Narod« pridodaje: »To so prav umestne besede ki jih bo treba vsestransko uvaževati.« I o ima naš gospod — prijatelj!! Hochviva Gorizia! Hoch Gorizia italiana, Italiana e furlana: Colla inarcia de Radeski, Coll'aiuto dei Tedeschii Welche Freude, oh clie gioia, Avanti Savoia! Boinbig, Milost Hab't acht, Grad marsehire Devet-acht, E Pavia Tira via! Welche Freude, oh clie gioia, Avanti Savoia! Fest und munter treten wir Neue deutsche Granadir': Goriziani Italiani In monture da prussiani! Welche Freude, oh che gioia, Avanti Savoia! Fran 'z Marseče. »Jugoslavija« prenehala. Snočnja »Jugoslavija« sporoča svojim čitateljem in naročnikom: »Prisiljeni smo, da začasno ustavimo daljno izdajanje »Jugoslavije«. V par tednih izide list zopet in sicer v povečani obliki.« Naše glasboljubivo občinstvo opozarjamo, da priredita v soboto, dne 18. t. m. pod okriljem naše podružnice »Glasbene Matice« dva najodličnejša slovenska ume- nika v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu koncert z odličnim vsporedom. — Spored in podrobnosti objavimo tekom tega tedna. Gosposvetsko polje. Ob 500-ietnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod. O tem predmetu priredi predavanje belvederska podružnica CMD danes ob 10. uri predp. v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Predaval bo g. prof. Robert K e n d a iz Ljubljane. Vstopnina 20 v. oziroma za dijake 10 v. Slovenci! Praznujmo petstoletnico tega znamenitega zgodovinskega dejstva v slovenski zgodovini z ogromno udeležbo na predavanje. S tem podpremo obenem naše šolsko obrambeno društvo, ki deluje z vso vnemo za napredek slovenskega naroda. Parnik »Vida« vozi, kakor že naznanjeno, od 1. dne t. m. vsak dan. Proga Trst-Grljan-Miramar je postala v zadnjem času ne samo za tujce, nego tudi za domače občinstvo zelo priljubljena izletna proga in kaže posebno ob nedeljah in praznikih vedno bolj rastoč promet. Danes v nedeljo vozi parnik iz Trsta ob 9V± dopoldne, ob 2% in 4*4 popoldne ter iz Grijana nazaj ob 121/4, 3V2 in 53A popoldne. Vožnja nudi najlepši užitek, in, kar se tudi ne more prezirati, je po ceni. Pozivamo občinstvo, naj se poslužuje za vožnje v Grijan le parnika »Vida«, ki je lastnina domačega podjetja. Razsodba v včerajšnji porotni razpravi: Sodišče je na predlog državnega pravdnika stavilo porotnikom še eno eventualno vprašanje, da li je Garutti kriv prestopka proti varnosti življenja drugih oseb (§ 335). Porotniki so zanikali poizkus umora in težko telesno poškodbo s trajnimi posledicami ter pritrdili vprašanju glede prestopka proti varnosti življenja, a potrdili so tudi vprašanje glede duševne zmedenosti; zanikali so tudi prestopek glede orožnega lista. Na podlagi tega pravoreka je sodišče oprostilo obtoženca Garuttija in ga tako] izpustilo v svobodo. Tatvine. Frančiška Cante, ki stanuje v ul. Media št. 6, je ovadila policiji, da so v novic od 2. na 3. t. m. vlomili tatovi v njeno stanovanje in jej pokradli razno obleko. — Lucija Bressan, stanujoča v ul. Madonnina št. 40, je naznanila redarstve-nemu komisarijatu v ul. Bachi, da so udrli v njeno stanovanje, ko je za nekaj časa odšla z doma, skušali vdreti tatovi v njeno stanovanje. Vrata pa so imela angleško ključavnico, ki je niso mogli ulomiti, vsled česar se jim je tatvina ponesrečila. Zastonj najesti in napiti se je hotel v nekem bifeju v ul. Campanile neki Natale Lonzar, rodom iz Kopra. Naročeval je za celo družbo, a ko je bilo treba plačati, se je izkazalo, da je popolnoma suh. Gostilničar ga je izročil policiji. Slovensko gledališče u Trstu. Danes zvečer ob 8.15 se uprizori na našem odru velezanimiva zgodovinska narodna igra Baron Trenk in njegovi pandurji. O igri sami priobčujemo na drugem mestu natančneje podatke, tu naj omenimo le na kratko, da je to zadnja predstava v letošnji sezoni, obenem pa tudi benefičn. predstava našega zaslužnega igralca i režiserja g. JOSIPA TOPLAKA. G. Toplak se je na našem odru vedno odlikoval z naravnost vzorno pridnostjtv in vsestransko delavnostjo. Prav njemu se moramo zahvaliti, da je bila v letošnjih, za naše gledališče tako slabih časih, vsaj drama res dobra. Bil je naš najboljši poklicni igralec, v katerem je imelo naše domače osobje poleg dobrega tovariša obenem tudi dobrega učitelja. Ko je g. Dra-gutinović odšel z našega odra, se je gosp. Toplak, ki je za njim prevzel artistično vodstvo našega gledališča, izkazal kot vesten, natančen, zelo spreten režiser, zu kar mu gre vse priznanje. Z ozirom na vsestransko priljubljenost, izvirajočo iz priznanja njegovega resnega, vztrajnega in požrtvovalnega delovanja na našem odru,, pričakujemo z vso gotovostjo, da naše občinstvo, ki zna ceniti ljudi, ki z vnemo delujejo na našem kulturnem polju, izkaže g. Toplaku ob njegovem častnem večeru svoje priznanje z najobilnejšo udeležbo pri »Baronu Trenku in njegovih pandurjih«. —r.' Društvene uesfL Odsek trž. »Sokola« v Rojanu naznanja, da se vrši redna telovadba članov vsak pondeljek, sredo in soboto od 8V2—10; trgovsko-obrt. naraščaja vsak torek in petek od 6—7 ure zvečer; šolsko moškega naraščaja vsak ponedeljek in četrtek od 0—7 zvečer, šolsko-ženskega naraščaja vsako sredo in soboto od 6—7 zvečer. — Slovenski stariši, župni zlet se bliža, zato Slov. Ak. fer. dr. »Balkan«. V sredo, 8. t. m. točno ob 7.30 seja načelništva podpornega sklada v posebni sobi gostilne N. D. O., ul. Coinmerciale št. 7. Javen shod »Zveze« jugoslovanskih železničarjev« se vrši v torek, dne 7. t. m. ob 7.30 zvečer v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. Tovariši, agitirajte, da bo udeležba čim največja! Pevsko društvo »Ilirija« pri Sv. Jakobu. Redni občni zbor se vrši d a n e s v nedeljo ob 4 popoldne v prostorih na stari policiji (nad gostilno društva »Jadran«). Odborova seja »Matice Slovenske« bo v ponedeljek, dne šestega aprila ob šestih zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo predsed-ništva. 2. Potrditev zadnjega zapisnika. 3. Poročilo o letošnji glavni skupščini. 4. Volitev predsedništva, ostalih funkcionarjev in volitev v odseke. 5. Podelitev častne nagrade za 1. 1913. 6. Novo imenovanje tajnika. 7. Slučajnosti. Podružnica CMD za Prosek, Kontovelj in Zgonik ima dne 5. aprila svoj redni občni zbor. Zborovanje se bo vršilo v prostorih pevskega društva »Hajdrili« točno ob 1 uri popoldan. To zborovanje poseti tudi potovalni učitelj družbe gosp. Ante Beg, ki nam natanko razloži delovanje družbe sv. Cirila in Metoda. — Prosečani, Kontoveljci in Zgoničani, pokažite ta dan. da cenite delovanje podružnice, da radi podpirate ono družbo, ki varuje našo de-co poturic. Kdor se čuti Slovenca, kdor ljubi ono govorico, ki jo je čul v zorni mladosti iz materinih ust, mora ljubiti in častiti družbo sv. Cirila in Metoda. Zato vsi na občni zbor, naše podružnice. Narodna dslausKs organizacija. Člane opozarjamo na občni zbor deželne organizacije NDO za Trst in okolico, ki bo d a n e s, v nedeljo ob 10 dop. v društvenih prostorih. Ce ob napovedani uri ni predpisane udeležbe, se vrši občni zbor pol ure kasneje in sicer pri vsakem številu. Vesti iz Gorlie. Volilci I. razreda! Izpolnili so svojo narodno dolžnost volilci III. razreda v polni meri, magistratni terorizem in podkupovanje ni zastavilo njihovih sklenjenih vrst. Tudi volilci drugega razreda so sledili v ogromni večini klicu Narodnega odbora, dasiravno je morebiti ostal kateri brez potrebe doma. Volilci I. razreda! V pondeljek kliče interes goriškega sveta v pondeljek kliče blagor Slovenije vas na volišče. Sramotno bi bilo za vas, če pokažete vi kot najpremožnejši, najsamostojnejši sloji manj zavednosti in manj poguma, ko vo- lilci III. razreda. Vaš nastop mora poka-zati.da tudi najpremožnejši zvesto vrše s\ i>jo narodno dolžnost, vaš nastop mora biti drugim v zgled! — Zato v ponedeljek vsi na volišče za kandidate, ki jih priporoča naš delavni Narodni odbor! Naši kandidati so: dr.Anton Breceij, priniarij; Hrovatin Josip, nodučitelj v. p. in posestnik; dr. Pavletić Fran. odvetnik; dr. K. Podgornsk, odvetnik; Rutar Matija, višje-sodili svetnik; Schiwitz Alojzij, ključ, mojster; Šantel Anton, šolski svetnik in Wal*ritsch S., posestnik in gostilničar. Laški kandidati iz I. razred so: dr. Ba- der, idr? Blas, odvetnik; Sre- čko Fave*. » J3^Kurseljen; Ant. Orzan; dr. P. Pinaučič. odvetnik; dr. Ahil Venier in Frnest Louvier. Po hudih bojih pride vendar dr. Venier v mestni svet. Laški klerikalci se jeze vsled te kandidatna li>te. Toliko so se pehali za kamoro, z odprtimi glasovnicami v roki so volili liberalne poslance, pa niti enega zastopnika jim n" ' \ magistralna stranka. Tako so sedli i-.Jcslo na stol lepo na tla in še večkrat se jim pripeti to. če ne opuste svojega cincanja. Delali bi radi dobičke na vse strani, pa so naleteli na mojstre, na laške liberalce, ki so jim pred nosom krepko zaprli vrata. Dr. Ffega ali inž. Culota bi radi imeli laški klerikalci v mestnem svetu, pa je ostalo ie pri želji, ker danes ima nado na čast motnega očeta le laški liberalec in NVmec. Svetujemo laškim klerikalcem, da postanejo Nemci in takrat jim menda da kam< r:\~\a milost en mandat. VehK«. -ni pa so! Na tleh bi ležala ka- mnra. da > niso potegnili iz blata Nemci in njiliovi *z noč prijatelji laški klerikalci. Iz drugega in tretjega razreda bi sfrčali laški liberalci in komaj v I. razredu bi se še spominjali svoje nekdanje slave, in sedaj plačujejo pomoč kamorašL Laškim klerikalcem, kot članom istega naroda — nič. nemškim nacijonalcem pa dva. reci dva mandata. Za 170 glasov v drugem razredu, za 100 glasov v tretjem razredu dva mandata. V resnici ne vemo, ali naj bolj občudujemo politično zmožnost nemških voditeljev ali pa velikodušnost ka-more. Iz Gorice. ... ali po starem ne pojde več dalje. . . . Slovenci ne bodo nič grdo gledali Lahov — ali - -tarem ne pojde \eč dalje — tako piše zadnja »Soča«. Ko sem to čital, se mi je razveselilo srce in vzdihnil sem: »O daj. Bože mili. da se to res zgc. ' aj, da se vzdrami lev, ki je tako dolg , a! in ni opazil, kako mu stavi sovražnik oprezno in zvito težke, jeklene okove, kako mu hoče silovito moč stisniti v kruto železje. Daj, daj, da se probudi in z orjaško silo stre spone in zatuli z gromovitim glasom: »Svobode hočem in sa r: *"vemu času . Govoril je dr. Pavletič 1:1 s ušal dokazati, da je tudi priča Bric ven -j s ,.. ja ne niore z gotovo-e dor:az resnice ponesrečil. °^n-^a z& štev. 7. stilna Tomažič, Ulica Molin a vento 341 Odda «H meblirana soba z lepim razgledom. alS Rojan, Scala Santa 180. 304 EMILIH CEREGOT0 mmmm TRST mmmm Cttfo Bit Glaeomo iUt. S. frlporote etnj. občinstvu frfiviM pisanriSdk bi frlskik MtrtUfift. riMiji mgiMitt m igm vmi Prodajaj« aa tad! BMlHvaafti v alov Jeziki s- <= KM š1« i JM ssif 1 S- € ^•a '2 - 5- s Hz i'SscIo 2. tiSTftEDNl BANKA ČESltfCti SPORITEtEN podružnica v T»ITl tU fi«l Ponterosao 5.--vit VnoTt 1» Vloge na knjižice03| A \ I 01 fo odpoTEl In na tekočI raCnn^ |4"** 14 |0 m roti. Stalne vloge in vloge po tekočem rafuat « po dogovora najugodnejše. m 74DIJE n KAVCIJE - - - MENJALNICA- Urada« ar* od 12.V, fiop. ia 2M - a. pof SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles Luigi Gramaccini Trat, ulica Barriera vecchia it. 25 Cene flopvoriie. Plačilo na obroke Sprejme aa poporavljanja iivalnih »trotov vsakega zlateaia. Prodaja igel, olja in ap»r a • Kupuje in prodaja že rabljene šivalre stroja. G01 NAJBOLJŠE PIVO! flpno prve vrste v kosih, prahu in ugašeno se dobiva pri apnenici nekdaj BOSCHETTI nad postajo Nabrežina po jako nizki ceni. Apnenlca J. VV1LD, Nabrežina-Šem pola Dobiva so v \«ch lekarna' »Gospodarsko In konsumno druttvo' V Rocolu" registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi na ki se bo vršil v soboto, dne 18. aprila 1914 ob 8l/, uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Gostilniško društvo pri državnem kolodvoru u Trstu vaj)i na kateri se vrši dne 5. 4 v društvenem lokalu ulica Lazzaretto vecchio št. 31. s sledečim dnevnim redom. 1. nagovor predsednika, 2. poročilo blagajnika, 3. poročilo tajnika, 4. odobritev računov, 5. volitev odbora in nadzornikov. 6. slučajnosti. __ODBOR. Naznanilo. Podpisani priporočam Slar. občinstvu, svojo t ulica Squero nuovo št 17 (nasproti poStne palače) točilo Ee bode vedno pivo in vino I vrste ter vsakovrstni likerji, kuhinja bode pripravljena z gorko in mrzlo jedjo. udaoi Ivan Klun 111 i i rc mcl, da ne mara več zanj. Dne 11. janu-varja je šel zopet k njej in zopet je nastal med njima prepir. Raztrgal jej je neke fotografije. ki jih je imela v s^ji sobi. vsled česar ga je naravnost zapodila od sebe. Odšel je. bil je pa ves iz sebe, in naslednji dan, dne 12. januvarja, se je vrnil k Alojziji ob 9 zjutraj. Ker je pa še spala, je zopet odšel in se vrnil ob 11. Nastal je med njima zopet hud prepir. Frerekla mu je vse ga krvavo žalila in mu rekla, da noče več vedeti zanj. — Tu se je obtoženec začel jokati, tresel se je na vsem životu. — Ker je predsednik videl, da se obtoženec vedno huje razburja, je odredil četrt ure odmora. Po tem odmoru je obtoženec nadaljeval svojo izpovedbo. Priznal je, da je ustrelil trikrat, a da je bil v tistem hipu kakor v nezavesti. Potem je pa ustrelil še sam sebe v glavo, z namenom, da se u-smrti. (Obtoženec je od tedaj v bolnišnici. Kroglja mu je obtičala v glavi.) Tajil je. da bi bil hotel živeti na stroške Alozije Meassove, kakor tudi. da bi ji bil kdaj prej grozil z revolverjem. Po prečitanju obtoženčevih ljubavnih pi>em je predsednik začel zaslišavati priče. Prvi je bil zaslišan policijski oficiial h ran G u i n. ki je bil vzel dogodek na zapisnik takoj v prvem hipu. Alojzija Meas-sova je njemu povedala, da je Garutti streljal nanjo zato. ker ni marala zanj. Nato je bila zaslišana kakor priča Alojzij M e a s s o. Povedala je, da je Ijubim-kovala s Furlanijem in Garuttijem. a Fur-lani jo je obilno plačeval. Povedala je, da se je slednjič naveličala Garuttija, ker ie videla, da premalo zasluži. Vendar ga pa ni hotela odpoditi kar raenkrat. temveč ga je tupatam še sprejemala. Posebno pa se ga je hotela iznebiti, ko jej je Furlani obljubil, da jo poroči Sicer pa je Garutti molčal, dokler jo je Furlani plačeval, a ko jej je Furlani obljubil, da jo poroči, tedaj je začel groziti, da bo ubil Furlanijo in njo. Le vsled teh groženj ga je šc dalje sprejemala. Povedala je, da ni prišla v Trst radi Garuttija, temveč ie. ker je hotela oddati svojega otroka v zavod za gluhoneme. Dne 11. januvarja zvečer je prišel Garutti k njej. Videč na mizici pismo, ki je je bilo dobila od Furlaniia, je zahteval, naj pismo vrne. Nastal je prepir in Garutti jej je raztrgal fotografijo njene-y brata m Furlaniia. Ko se je drugi dan \ il na njeno stanovanje, ga ni hotela s; rejeti, a gospa Chinelotto jo je pregovorila. naj ga sprejme in naj skuša, da jej plača najemnino za sobo. Opisala je potem dogodek. Ker je trdila, da je Garutti ved-r zahteval od nje denarja, izkoriščevaje ć ' tvo, da jo je Furlani plačeva!, jo je r Nednik vprašal, če more to dokazati s nčami. nakar je predlagala, naj se zasliši oni Furlani, ki jo je imel poročiti in ki jo pocttaivnuCvinik Iiu Uoloiivoru -t L>CIJCl~ 1 ah. Slednjič je še povedala, da jej ie ne-! 0 Garutti skušal oviti rjuhe okoli glave, da t i jej mogel vzeti 50 frankov, ki jih je imela v ročni torbici. Ker je prej rekla, da ne goji nikakega sovraštva proti Garutti-}u in da govori le, kakor jej narekuje vest. io je vprašal branitelj, če je res, da je v bolnišnici, ko je izvedela, da bo (jarutti na' rže umrl, šla iz svoje postelje v oni ndJvlek, kjer se je nahajal Garutti, pristopil:. k njegovi postelji in mu rekla: »Male-detto, maledetto. malcdetto!« (Proklet, proklet, proklet bodi!), je potrdila, da je to res storila. Dr. Massopust je na to, zaslišan kakor priča, izzjavil. da je Alojzija Meassova za vedno izgubila levo oko. Glede obtoženca Garuttija je rekel, da si je izstrelil revolver blizu desnega ušesa: kroglja mu tiči v možganih kakih 6 cm globoko, vsJed česar ne bo mogel nikdar več delali in niti hoditi sam. Isto je potrdil tudi dr. Saunig. V večernem nadaljevanju razprave s«1 bile zaslišane nadaijne priče, ki so večinoma pričale godno za obtoženca. Predlog državnega pravdnika, naj se zaslišijo nadaljnje priče, je sodišče odklonilo, nakar so bila stavbena porotnkom štiri vprašanja m sicer prvo (glavno), da li je kriv zločina poizkušenega umora, drugo (event.), da li je kriv težke telesne poškodbe s trajnimi posledicami, tretje (glavno), da li je kriv prestopka, da je nosil revolver brez orožnega lista, in zadnje (dopolnilno), da li je zagrešil svoje dejanje v duševni zmedenosti. (Razsodbo priobčimo med domačimi vestmi.) Agro-Herkur pred sodiščem. Izvirno poročilo iz Ljubljane. Razprava se nadaljuje popoldne ob pol 4. uri. Dr. Tavčar kot zastopnik Zveze slovenskih zadrug izvaja v svojem govoru v glavnem sledeče: Zveza ima dobiti od Agro-Merkurja 569.170.85 K. Zveza se nahaja v silobranu; zato mora napeti vse sile, da pride do pokritja. Glede krivde posameznih obtožencev navaja: Po obstoječih zakonih so odgovorni v smislu §4^6 k. z. tudi funkcijonarji posameznih zadrug za event. krido. Krivda je lahko pozitivna ali pa nedativna. Našteti hoče vse one momente, ki govore za krivdo vseh obtožencev, zlasti prvoobtoženega. Ne strinja se z izvajanji državnega pravdnika, da je glavna krivda pri dr. Žerjavu. Očita zlasti Lenarčiču, da se ni zavedal, da delajo s tujim denarjem. Tragika tiči v tem. da je načelnik Zveze bil tudi načelnik Agro-Merkurja. Razven tega je bilo tudi glavno osobje pri obeh isto. Po njegovem mnenju bi ne prišlo do poloma, ako bi bila dva različna načelnika. Dalje krivda tiči tudi v tem, da so bili vsi voditelji Agro-Merkurja, razven Lenarčiča samega, za blagovni promet. — Prvoobtoženca zadene tudi tista krivda, ki izhaja iz tega, da je nastavljal nesposobne uslužbence. To se je zgodilo že pri Cohenu. Dr. Tavčar sam za svoja osebo bi mu ne zaupal že po pogledu niti košaro jajc v prodajo. Tudi Zelenik, Susteršič so taki ljudje, ki bi se radi okoristili od Agro-Merkurja. Gospodje so imeli med svojimi dolžniki * prima« ljudi. Tako dr. Ouarantotta, šent-janški premogokop itd. so bili že takrat znani kot slabi plačniki. Krivda leži tudi v tem, da se ni uvaže-valo predpisov zadružnega zakona. Največja krivda pri tem zadene zopet Lenarčiča. Kako se je postopalo malomarno, to je najlepše povedal dr. Žerjav sam. Da se niso formalnosti uvaževale, to je eden glavnih vzrokov, na katere bo opirala Zveza svoje zahteve. Velika krivda tiči tudi v tem, da se je pričelo delovati z zneskom 1030 K. Izgovor, da je bilo to častno mesto, je jalov, ker pri zadrugah ni tako kakor pri čitalnicah. Po obstoječih predpisih je ena največjih pregreh, ako kdo kljub temu, da ve, da je faliten, ne napove konkurza. Da se je pri Agro-Merkurju to že vedelo januvarja 1. 1910, to je dokazano. Izvedenec sam je to potrdil. Takrat je zahtevalo ustavitev kredita pri Zvezi nadzorništvo Zveze. — Obljuba v tem oziru je bila podana že decembra 1909. Obtoženci se zagovarjajo s silobranom, toda o tem ne more biti govora. Nasprotno. Napram Zvezi so se poslužili zvijače s tajno knjigo. Da bi se končalo poslovanje februvarja 1910, bi Zveza ne bila oškodovana za znesek v tajni knjigi, to je za vsoto 346.000. Gre za vprašanje, ali je vedel Lenarčič za ta zvit način preskrbovanja. On za svojo osebo je prepričan, da je o tem vedel. Če pa bi ne vedel, je ravno tako kriv. Da bi vso to skrb prepustil samo dr. Žerjavu, o tem dvomi. Značilno je, da v času teh nerealnosti načelnik skozi 3 mesece ni sklical nobene seje. Garancijska listina je tudi važna. Takrat ie bilo tudi za Zvezo kardinalno vprašanje, će jej ne bo treba iti v konkurz. Očitanje, da Zveza ni hotela čakati, ne drži. Okoliščina, da se je ta listina podpisala od vseh in da je bila načelniku izročena, da jo izroči Zvezi, pa dokazuje tudi, da bi takrat Lenarčič moral potem izročiti lisii-no Zvezi, ker že ni bila več njegova last. Zato je načelnik odgovoren pred vsem za škodo okroglo 400.000 K. V imenu Zveze stavi sledeče predloge: 1. Obtoženi so solidarno dolžni plačati s tajno knjigo povzročeni znesek 346.000 kron z obrestmi vred. 2. Obtoženi, oziroma obsojeni imajo plačati solidarno znesek 223.000 K po odbitku dotične kvote, ki se dobi iz mase. z obrestmi vred. Dalje stavi event predloge in pravi, da se tudi ta zahtevek že s kazensko razsodil u^utu>L Upravitelj konkurzne mase dr. Sajovic se sklicuje na izvajanja dr. Tavčarja in prereka izvajanja državnega pravdnika. ješ da se krivda pri obtožencih deli na glavne tri in dva postranska. On je nazorov, da je zakrivil največ oni, ki je preprečil asanacijsko akcijo. Predlaga, da se vsi obtoženci obsodijo v povračilo zneska 79.000 K, ki odpade na jpnike 3 razreda, dalje event. v povračilo še nelikvidiranih terjatev v znesku K 121.000 in končno v povračilo garancijskih prispevkov članov. Branitelj dr. Mandić se peča v svojem zagovoru najprej z boleznijo dr. Žerjava, ki so ga v avgustu 1919. zapustili vsi. Tukaj se ne sme uvaževati in presojati samo dejanj, marveč je treba oceniti tudi osebe. Na eni strani Lenarčič, ki je ustvaril že marsikaj, ki je imel vsled političnih razmer osebni interes za ustanovitev > Agro-Merkurja«. Dr. Žerjav ni ženijalen človek, pač pa nadarjen, ki je pri tem zelo delaven. Lenarčič je duševni oče »Agro-Vierkurja«. dr. Žerjav je bila njegova roka. Dr. Žerjav je kot mož priznal, gosp. Lenarčič pa se skriva za dr. Žerjava. Zato Lenarčič ni prav nič manj odgovoren kot dr. Žerjav. Dr. Žerjav je bil takrat star 26 let; vo-Jil ga je duševno glede financiranja Lenarčič. Ako bi dr. Žerjav vedel, da ima Lenarčič kake pomisleke proti financiranju, bi gotovo ne delal tega. Dr. Mandič izjavlja, da hoče dokazati, da »Agro-Merkur« ni bil pasiven, dalje da vsaj dr. Žerjav tega vedel ni. Prične s slučajem della Vedova. Najbrže je Vedova sekvestracijo sam insce-niraL Sekvestracija 23 vagonov koruze je neprevidna nesreča, s katero je imel »Agro-Merkur« 45.000 K škode. Vsled nesrečne pogodbe Cohen je »Agro-Merkur« izgubil še nadaljnih 40.000 K. Ako bi se storniralo blago, bi vsled protesta nastala diferenca 100.000 K. Od della Vedova se še lahko izterja diferenca. Glede moke poudarja, da je bila sklenjena samo agenturna pogodba z Eliza-betinim mlinom. Cohen je samolastno podpisal dopolnilno pogodbo, kar ta sam priznava. O tem so izvedeli dr. Žerjav in drugi šele v januarju 1910. Kaj pomenijo budimpeštanski razsodniki, to je znano. Zato se je začelo pogajanja. Do poravnave je prišlo, to je dokazano, ker je pod-pil le formaliteta. Pojasnjuje, kako se je de facto vršilo oddajanje moke. Edino vprašanje je, ali so delali pri Agro-Merkurju takrat tako, kakor bi delal navaden trgovec. To se je delalo, ker so bili za moko odjemalci že dobljeni. Dnevno je moral oddati »Agro-Merkur« 50 vreč moke. Razmere na borznem trgu glede moke so bile takrat naravnost neznosne. bil je to pravi elementarni dogodek. Vsaka trgovina računa z rizikom. Rezultat teh kupčij je: Protestirane ference 120.000 K, moka 50.000 K, koruza 80.000 K. Skupaj 250.000 K izgube so povzročile nezgode. Na drugi strani so se delale dobre kupčije pri »Agro-Merkurju«. Vinska kwpčija je bila naravnost izborna. Prereka se z državnim pravdnikom radi nastavitve osobja. V nadaijnem svojem govoru je povdar-jal dr. Mandič, da je dr. Žerjav popolnoma zadostil svoji dolžnosti, ko je izročil Le-nardiču svojo garancijsko izjavo. Da pa ta izjava ni prišla na svoje mesto, kamor bi bila morala priti, za to ni odgovoren dr. Žerjav. Če bi pa bila prišla, ne bi bilo prišlo do konkurza. Zaradi bornih 70.000 K je prišlo do konkurza z nad pol milijona pasiv. S formalnega ozira ugovarja branitelj uporabi § 199 in trdi, da bi državni pravdnik nikakor ne bil imel dr. Žerjava deti pod obtožbo zaradi kride, katere ni zakrivil, kajti tisti čas, ko je podpisal garancijsko izjavo, je poravnal svoje upnike. Glede obtoženca Cohena je branitelj priznaval, da je kriv kride, nikakor pa ne nezvestobe. Prav tako tudi ni kriv bre-zuspešenja eksekucije. Prodajal je iz trgovine, ko še ni bil stavljen predlog na izvršbo in je tudi izkupljeni denar porabil za poplačilo nekaterih upnikov. Dr. Alandič je zaključil svoj govor s trditvijo, da dr. Žerjav ni delal zase, temveč le za narod. Sedaj otvori odvetniško pisarno in bi moral delati vse svoje življenje, da bo poplačal svoje upnike. Bo pač tako, kakor je rekel dr. Tavčar, revež vse svoje življenje. Po vsem tem ga vendar ni mogoče obsoditi. Po dr. Mandičevem govoru se je razprava prekinila in se je nadaljevala včeraj, v soboto, dopoldne. Govoril je nato Lenarčičev branitelj dr. T e k a v č i č, ki je zanikal, da ne bi bi! Lenarčič pravočasno napovedal konkurza, pač pa ie takoj prepovedal prodajo, ko je izvedel, da je A. M. pasiven. Ravnal se je po pravilih in vedno odsvetoval pred velikimi kupčijami Zanašal se je na člane in uradnike. Vzrok nesreče je bila dr. Žerjavova neiskrenost Zahteval je vedno bilance. Poravnave z ono izjavo za 150.000 K ni hotel, ker so bili vsi proti njemu. Potem je govoril branitelj Bayrov, dr. P i r c, ki je poudarjal, da Bayr ni bil pravi član načelstva, ko je šel A. M. v konkurz. Je torej nedolžen na vsem. Rozman se je branil sam in zvračal vso krivdo na načeiništvo. Po repliki državnega pravdnika in odgovorih braniteljev se je razprava prekinila in je napovedal predsednik, da se razsodba proglasi ob 5 popoldne. RAZSODBA. Vsi obtožeaci obsojeni. Predsednik senata dež. sod. svetnik M i 1 č i n s k i je po daljšem posvetovanju proglasil sledečo razsodbo: Obtoženca dr. Ž e r1 a v in B a y r se oproščata krivde, da sta vedela, da je bil Agro-Merkur pasiven. Sodišče pa je izpoznalo krive vse obtožence: Lenarčiča, dr. Žerjava, Bayra, Rožmana in Cohena samozakrivljene kride in obsodilo Lenarčiča, dr. Žerjava, Bayra in Rožmana v štiri-mesečni, Cohena pa v 5 m e s e č n i strogi zapor, poostren s posti in drugimi poostritvami Obtoženec Cohen je bil oproščen krivde goljufije v smislu § 199 f in obrezuspešenja eksekacije. Zahteva, da se obsodijo obtoženci tudi na plačilo odškodnine, je sodišče zavrnilo na civilnopravno pot, ker se še niso ugotovile kvote oz. svote posameznih'zahtevkov. Stroga obsodba je napravila na mnogoštevilno navzoče občinstvo precej razburljiv vtisk. SVOJI K SVOJIMI SVOJI K SVOJIM/ Ilova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - Ti-S* ulica Santa Caterina štev« 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagem za zimo po zelo zmernih cenah. SPECIJALITETA AjMGLtEŠKEGA BLiAGA. Trgovina m jospotetvo. TRŽNO POROČILO dne 4. aprila 1914. Tista velika presenečenja, katera so se mnogostransko pričakovala, niso nastopila, kajti špekulantje so izgubili tla in so morali pustiti iz rok vajeti. Cene kakor ia razco msderao blago za muz to o ±&a*ke efeieka ra7poSilja po najci?jih cenrh Iccmloftatk« >aip«f?ljalt>a R. StermecVi v Celju ftt 302 Štajersko Pifilte po glarni Smtr. cenik čez yeč ti oč stvari, kateri se vsakemu polije sastooj. Pri r aročilib n ^rbije, Balg*rijc, Nen&je ia Atrerflre je tre ha denar t a-prej po« ati. Mirodilnicii Morio Ferlin Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICE: (lika Settc Fontane 215 in Car bola zgornja 396 (stara smodišnica). Velika izbera kratnenij, barv, šip, žebljev, petroleja Ltd. Redilni prašek za pita je svinj, krav. konj, itd itd. lekarnarja dr. T* NKOCZT-ja v Ljubljani. Prodaja na drobna In debelo Neverjetne cene Kr&snl čevlji I Izredna t pežno«t 1 Moški, jako elegantni čevlji K 9 50 in 12 50. Žen*ki čevlji, krasnih oblik K 950 in 12 50- Vsled pozne sezone S" prodajajo različni ženski če v Hi, modernih oblik, ki so stali prej od ii do 15 K, sedaj s 30 do 45 odsto | popusta, t j. po edini ceni 8 K par. Tovarna flipti franki Čevljarnica MODLING TRST - Corso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana štev. II Vfs k vis al. Madonns del Mare. g lir. PECIlk Dr. PETSCHNIGG) TRS?, VIA L UTERINA $TE9. 1 Znr*Tnlk » notranje (splošne) boleiat 8 - 9 in 2— 3 ln Specijalist ca kožne i • «čti«> /spolnel bolezni: 117,—i in 7 ~7V jjesB sss^ JOSIP STRUCKEL r r*.*., logal uL Nnova-S. Caterln* Nov prihod Tolneneea blaga za moške in ženske, zefir, b&tist in perijira svila ca jopice. Svilenina in okraski sadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, za-^ie. rriiŽ po zjermno nizkih cenah. r. Kosanc Specijalist za sifUitiCne in kožne bolezni Ima svoj ambulatorlj v Trstu. v ul San Lazzaro it 17,1. (Palazzo Dicna) Z« cer*, vijo 6v. Antona novega. Sprelem« od 12 do I. in od 6 do 7 pop tenske od 5 do 6 popoldne Firatelli taubcr Trat, ulica Carduccl St 4 (ex ^orrentc) Zaloga ustrojenih kož. Velita izbera potrebščin za če ljar e. - Spec jaliteta potrebščin za sedlan*«?. Kfian AR TUBO M0DRiCKY PrsdsJalalM *k«af. blaga Ib drsbalti predastsv Tr^, al. Belredere 33. Šivane odeje od K 6 40 do 18 —, volnene K 3*— do 3 20, bel in pisan fu-štanj, bombaževi in volneni trikoji za mo&ke, ženske in otroke ; volnene in svilene šarpe. Izdelano perilo. Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratnice, zapestnice, dežniki itd. Velikantka Izbera. ZMERNE CEN K. Zobozdravnik dr.Hinko Dolenc m ja praaalil ia ulice S t. L&s&rja v ulico Vflhtirlvo št. 21 Ordinira in sprejema od 9 1, 3—6 aSST Dvigalotk na raapolaco ^ Kje se dob) blasopo onernlti cenah ? WW Edino le "VI v fttovfnl man ufakturnega bissa A. Laurcnčič, ul. Nuova 40 (vogal ul. GiovauuJ) Vodaje se : vsakovrstno zimsko moderno blago, volnene spodnje srajce za moške, ženske in otioke, fuštanj, trliž, pikve beli in delani; volnene in bombažnate odeje; perilo izgotovljeno in na meter ; vse potrebščine za postelje. Drobni predmeti. Mirodifniea Ernest Violin, Sv. Ivan štev. 1049 (hiša Gašper čič) Velika zaloga raznovrstnih barv, čopi-čev, firnežev, mineralnih vod, dišav, petroleja i. t. d. — Postrežba točna. Veliko klobuke^ dežnika«, M« I« pftiiHi arafaa, fzMsk. platni j^gggi lepaffe rabe«?. Mikih nagsvia Hi. M. mm H K. CVENKEL.Tr>«, co«o Ceno zmerno. - Postrežbe tofina ln vestne MC* VI O a m c 2 o M NOVOST! vsakovrstnega pomladanskega blaga za ženske In moške obleke po najnižjih cenah le o največji slovenski msnuff. trgovini •v v«v a m vv TRST, ulica Nuova £tv. 37 TELEFON 15-12. NOVOSTI. NOVOSTI. 01 M 0J □r flf < O «c* 3 pšenice tako tudi od špekulacije za aprilski termin tako favorizirane rži so odnehale tako, da imamo danes približno 25 vinarjev za pšenico in za rž eno krono nižje cene kot pa 1. aprila. Kupci nikakor nikakor niso živahni s prevzemanjem aprilske pšenice, vrhu tega je na razpolago precej rumunskega blaga. — Setve stoje lepo. Pšenica. Ce se raznim poročilom lahko verjame, primanjkuje dobrih kakovosti. Nižje vrste blaga je dovolj, a mlini s takimi niso zadovoljni. Ponudbe so nekoliko živahnejše. Na svetovnih tržiščih vlada velik mir in so cene za pšenico precej stalne. Tudi ne pričakujejo višjih cen v bližnjem času, ker je vreme ugodno. Koruza je letos lepa in tudi precej suha, vsled česar je kupčija gladka. Cene so precej stalne. Moka. Konzum, ki se je že sprijaznil s visokimi cenami za prometno blago, ga je začel kupavati. Ali padec kurzov za pšenico je oplašil konsum. Nekateri špekulan-tje so prodajali za jesen. Ni pa pravega povoda se že danes zalagati za jesen ker kažejo polja dobro in tedaj ni pričakovati povišanj. Dokler se razmere ne izpreme-ne, je bolje, da se čaka. Otrobi so se nekoliko podražili pa uživajo tudi večje zanimanje. R i ž. Na podlagi konzularnih poročil še lahko priporoča nakup riža za novo kampanjo. Sladkor. Za april je liberiranih 6% kontingenta po prejšnji ceni. Petrolej. Baje imajo več upanja sklopiti kartel. Cement. Kartel je radi občutne konkurence nekarteliranih tovaren znižal cene. Kava. Iz Brazilije se je v ti kampanji za 2 miljcna bal več kave izoolilo do sedaj kot pa lansko leto. Cene so tekom tedna nekoliko pridobile, posebno pa za novo kampanjo. Ako se posreči Brazilijancem dobiti posojilo, nam preskrbe višje cene. BORZNO POROČILO. z dne 4. apri a 1914. unaj. 1.25 pop. Avstr. renta papir D, avstr. srebrna renta 82.60. avstr. iska renta 82.85. ogrska kronska renta kreditne 616.50 Anglobanka 343.75 m 593.—, Landerbank 519.50, Bank-iin 522.—, drž. žel. 710.25, Lombardi —, alpinske b26.75. turške srečke —, Napoleoni 19.09, marke papir 50, London kratko 24.03, Pariz 95.47. unaj, 2.40 pop. Avstr. renta papir kreditne 617.—, Lloyd 618.—, drž. 711.25, Lombardi 102.25, alpinske —, turške srečke 224.50, cheques Pa- 2. Vzdržna. rs t, (Urad.) Francija 95.20—95.60, čiia 117.35—117.75, Italija 94.90, >ndon 24.0—24.06, 20 frankov lark 23.48—23.54, sove-, nemški papir 117.30— papir 95.--95.40, av- :lata renta 102.70—103.10, avstr. renta 82.70—S3.10, ogrska zlata 99.—, ogr. kron. r. 82.--82.50. SPL0SNA HRANILNICA TRST, VIA TORftE BlAfiCA 4L ######## VLiOŽNA OBRESTNA MERA: 4 7«. POLil)LaETNA KAPITALIZACIJA OBRESTI ff m # POSOJILi A 14 A ZEMLJIŠČA IH POSLOPJA PO 57-67.7. «fff#««#iif#######0# ESKOMPT MENIC # IiOMBARD PUPIIiARNA VARNOST ###### iifif frambois I izboren sirup, nastavljen po K 1*60 liter. Pristna namizna vina za družino; viški opolo, bel in črn, istrsko, furlansko in teran. Izborno in zajamčeno peneče vino. Sladki refošk, Asti i o šampanjec. Bogata zaloga buteljk in dezertnih vin, likerjev, grenčice in žganja pomij a in sprejema naročila tvrdka E. Jim Trst, bMoim-dotto 9. Telefon 2361.8. Ceriki na zahtevo zastor j. D 8' 1« Uri k vere I < »2. 117J Mir. žel. 829.- rir 9 Nemi cj=; i ^ 1 Vlfc,- ii7.; stri j! r. 9S turš! men mes< 19.12, 20 ke 224.- 227.- diskont za 4 /C, nad 3 B u ap 7.j 10 Blagovna borza, m p e š t a. 4. apr. Pšenica za 12.57, maj 12.51, oktober 11.35; rž ril 10.17, oktober 8.72; oves za 7.75, oktober 7.77; koruza za maj juli 6.s>9. Tendenca slaba. Prodaje T r s t. 4. apr. — Kava. — Santos good average za maj 55.50—56.0, za juli 56.— — 56.75, september 56.75—57.25,december 57.75—58.25, marec 58.25—58.75. Tendenca mirna. — Good Rio za maj 51.50, juli 52.—, september 50.50—52.—, december 53.—, marc 53.50. Sladkor: centrifug, takoj 26.50-275/s, april-avgust 27 —28'/». nov.-marec 28.— —28.:;4. melis takoj 28—2&lls, apr.-avg. 2S .—28.75, nov.-mar. 29.25—29.50, con-ca»e takoj 2blU—2b.75 kocke 297a—30 kristal takoj 271/-, apr.-avg. 275/s okt.-dec. 263^. — Mirno. Pristno briski »kil pomladna Ia poletaa Odrezek n Črno mk>mi tod blato aa potihilka, kantgarne, blago a po tovarsiikih c«ih kol bolje znan. toTtrciika caloga Hegel - lmtof - Brao OLnvsku) Vzord gratis Ia franko. Ufodoooti privatnih odjamaleer, te aaročnjajo ■akna naravnost pri trrdki >I»hI - lmh«f a« tovmrniikeat noto ao anatna. Slalna, make ene. Velik is bor. Uzorna, paaljiTa pueitelba tudi malih naročil ▼ popolnoma nelea blagu SLOVENCI! Podpirajte družbo sv. Cirila in HetoiIUa!!!!!!! Glooannl Bernardini Trsi« Via del Bosco šftv. 12 Velika zaloga materijala in apna. ■m Odprlo ves dan. ■■ Zaloga cementa PORTLAND, Rimski cement in hidravliČro apno prvih tovaren, Asfaltirani kartoni in nepre-moena zemlja. Angleška opeka in druge vrste materijala po zmernih cenah. Kopnite Rollnsko cikorijo! Proti nerroznosti, tekni šibkosti (v konva-lescenci, pri kroničnem pomanjkanja slasti) je najboijAa vadilo lieciHratop Isto se ie izkaz >lo uspešno (.lasom kliničnih apričeval), ker Tsetaje tudi lecithin in drage redilne snovi) tudi v slučaju Rachitis (angleška bolezen. — V slučajih nevrastsnije, nevrasteničnega glavob« la, nespečnosti, epilepsije, deluje izbor.o BVtOM — LECIKRATON. V sin čajih malokrvnosti ŽELEZ MATI LECIKRATON pri plačnih boleznih pa Qtf AJACOL — LECIKRATON s. Asthma in kožna bolezni JOD LECIKRATON. V prahu po 100 g in 250 g K 3 — K 8 40 v tabletah po 25 m 50 kom. K1 50 - K 3 60 Slavna zalega LEkARMA PIZZUL CIGH0LA Trst (trta 14 (Palača Trevae). — Telefon 2724. Ljubljanska kreditna banka podrnžnioa. ▼ Trata Oontrain: Ljubljana. Podrulnloe: Split, Oe-Icveo, Sarajevo, te« rloa In Celje. ulica Otterma il. relefon : 5-18. Bivalna ji obrti ol 9-127* ii 2 '/>-5 DalnIAka glavnica: K •.OOO.OOO — Rezervni zak adl: K I.OOO OOO— Izvršuje najbolje vse v bančno stroko spadajoče tranzakeije. Vloga na knjižic« M 01 obrestuj« a ^ IO nafto. (rentni davek plača banka ix svojega), vloge na tekoči in žiro^račun najbolje po dogovoru. Sprejema borzna naročila za Vse tu* in inozemske borze. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Pnrepltnmn đrnžM d. Tripcooich S a trst VENEZIA z udobnima in brzima parnikoma K na turbine in tri vijake, in cc GRAF WURMBRAND na dva vijaka, s sledečim urnikom: ODHODI IZ TRSTA (Pomol Sv. Karla): Sobota, 11. aprila t L ob 2 popoldne — parnik „GRAF WURMBRAND". Nedelja, 12. aprila t. 1. ob 8.— predpoldne — parnik „VENEZIA-. Nedelja, 12. aprila L L ob 5 popoldne — parnik „GRAF WURMBRANDM. Ponedeljek, 13. aprila t 1. ob 8 predpoldne — parnik „VENEZIA". ODHODI IZ BENETK (Bacino S. Marco): Nedelja, 12. aprila t. 1. ob 9 predpoldne — parnik „GRAF WURMBR AND *' Nedelja, 12. aprila t. 1. ob 7 zvečer - parnik „VENEZIA". Nedelja, 12. aprila opolnoči z Lloydovim parnikom „Almissa- ali „Metcovich". Ponedeljek, 13. aprila ob 2 popoldne — parnik „VENEZIA". Ponedeljek, 13. aprila opolnoči z LIoydovim parnikom „Almissa" ali „Metcovich". Torek 14. aprila ob 2 popoldne - parnik „VENEZIA". Cena izleta tja in obratno z gori navedeno veljavnostjo; 1. razred K 14, 11, K 10, HI. K 7. Na parniku restavracijska in kavarniška postrežba. Listki se dobivajo v Trstu v družbenem sedežu, Piazza della Borsa štev. 12. Potniški urad avstr. LIoyda. Potniška agencija P. Christofidis, kako/ tudi v družbeni lopi na pomolu sv. Karla. — (Glasom prometnega opravilnika). „jaeaaiaic v .v»v^s: 0 0 Alla Citta di l^Ione| Trst, Piazza della Borsa štev. 3. g §j PT Največja zaloga svil U Q za pomladno in poletuo sezijo eo dospele krasne svile za obleke bluze \q} (j^) i. t. d, v velikanski izberi, po nabavnih cenah. Q 0 Uzorci na deželo zastonj in poštnina proste. ® KABARET MAX1M tel Ravnaj laitulk K. MAUft CE Prt glatovirjMF LEOPOLDI Rtžiitr BARKAY Velikanski pomladanski spored od 1. do 15. aprila 1914. Martha Montera plesalka v transformacij ali. Grethen Nor de n mlada sub retka Olga Glflck operetna pevka. Maria Edith italijanska pevka. EJsa Vidće pripovedovalka. Gosti Dorćc komedijant. Muschi Vesta pevka. Enrico Hoppć posnemovatelj karakterističnih tipov. Frida Meritiana brav tirna plesalka. Teodoro Llndau komik in režiser. PODLISTEK. Rdeči mlin. Ro Spisal Montfepin. — Kako nesrečno snidenje! — je rekel Lascars čemerno sam pri sebi. — Pa jej vendar ne pride na um. da bi povedala Filipu Talbotu o vsera dogodku z d' Herou-villom v svoji prokleti igralni beznici. Ce sliši to, potem zbogom milijoni starega norca, na katere sem računal s toliko gotovostjo. Na vsak način si jo moram zopet pridobiti zase. Stopil je k njej. — Boginja moje duše, — jo je nagovoril, — ne morem dovolj prehvaliti srečnega slučaja, ki me je tako nepričakovano pripeljal v vašo bližino. Hčerka Venerina, kakor vaša mati, ste vedno mlada in še dražestvujsa nego kedaj. Dajte, dajte, da se vas nagledam, da se vas enkrat zopet na^bčudujem. ^vUalisa ga prekine: Barf>n, — je rekla zelo hladno, ne verjamem, da bi bilo vaše veselje, da me zopet vidite, tako veliko, kakor je moje presenečenje, da vas vidiin tu. Lascars je bil preveč uglajen strokovnjak, da bi ga bil ta hladni sprejem spravil i z ravnotežja. — Zakaj pa to presenečenje, moja lepa boginja ? — Videti -as ci bilo celo stobtie in na- pravijate name vtis, kakor bi se prikazala kaka prikazen. — O vi hudobnica! Ali ste me res popolnoma pozabila? — Saj vendar poznate pregovor: kdor je odsoten, nima nikdar prav. Kje ste pa vendar tičal tako dolgo? — Na deželi, kjer sem vršil neko dobro delo. — Vi pa dobro delo! — Nekemu staremu stricu sem bil v podporo. — Stricu, kateremu ste dedič? Pa ste ga zopet zapustil? — Nasprotno: on me je zapustil in me postavi! za svojega edinega dediča. Ded-ščina ni ravno majhna. — Ali se sme vprašati, koliko približno znaša? — Zakaj ne. Tri milijone liver in še nekaj več. Dolgovi, ki sem jih napravil v Parizu, so vsi plačani, in danes praznujem svoj ponovni vstop v svet. — Trije milijoni liver! Baron, ali zopet začnete svoje prejšnje življenje? — Sijajnejše nego kedaj. Denar je meni le za zabavo, in ko spravim s sveta to dedščino, me čakate dve drugi, kajti sreča mi je dala še dva strica, ki imata samo mene za dediča. — Baron, sprejmite moje najprisrčneje čestitke. Fraz ne poznam, toda zagovarjala sem vas vedno, branila s kljunom in kremplji in vedno stala na vaši strani, ker sem bila trdno prepričana, da ste vzlic vsemu dober človek. — Predraga Cydalisa, vi ste torej bila moja hraniteljica? Kako naj vam izkažem svojo hvaležnost? Toda. kako naj vam poplačam vašo nesebičnost? Podam vam očividne dokaze svoje hvaležnosti. Mislim, da mi je popolnoma nepotrebno, da bi vam še ponavljal, kako neizrecno draga ste mojemu srcu. Vaša dražestna slika mi je bila v mojem izgnanstvu vedno pred očmi. Toda bilo bi neprimerno, ko bi tu nadaljevala svoj razgovor. Nadaljeval ga bom nekje drugje pred vašimi nogami. Cydalisa mu je stisnila roko. — Od te se mi ni bati ničesar, — je rekel Lascars potihem sam pri sebi. — V ostalem pa sem igral svojo ulogo prav dobro. Za mizo je sedel Lascars nasproti gostoljubnemu hišnemu gospodarju in je imel potemtakem najlepšo priliko, da ga je opazoval natančno. Kar mu je Morliere pripovedoval o niegovem vedenju, je videl, da je bilo vse res. Mladostno nalepo-tičeni starec ni .prav nič spadal v to hrupno, razbrzdano družbo, dasiravno se je trudil včasih, da bi sodeloval pri splošni veseli zabavi. Takoj nato pa je izginil z njegovih ustnic smehljaj, pogled se mu je omračil, sploh mu je bilo jasno videti, da se je skušal omamiti, čemur naj bi pomagalo tudi v veliki meri zauživano vino. Toda naj je tudi še tolikokrat izpraznil svoj kozarec, se je zdelo, da močni vinski sok vzlic temu nima nobenega učinka. Po končani večerji se je pričela igra. Filip Talbot je priigral pest cekinov, ki jih je zagnal Hermini v naročje. Lascars, ki ni sodeloval pri igri, je odšel že zgodaj. Za začetek je dosegel svoj namen. Pristop v hotel v rue Culture Sainte Catherine mu je bil odslej prost vsak čas. Prihodnje jutro se je v najetem vozu odpeljal v Bas Prunet, da je ponesel Pavlini svoje prvo darilo, obstoječe iz krasnega vratnega nakita, in da jej pove, da ga zla usoda sili, da daljši čas ostane v Parizu. Pavlina, dasiravno prijazna napram njemu, se vendar ni ponašala kakor srečna nevesta, in Lascars, ki je dovolj dolgo živel v svetu, da ne bi bil znal dovoljno presojati oseb; s katerimi je občeval, si je moral priznavati, da njena ljubezen napram njemu ni kazala tiste vdanosti, ki je lastna resnični ljubezni. Sicer pa mu tudi ni bilo prav nič za to, ali ga ljubi, ali ne. Glavna stvar je bila zanj, da mu pripadejo milijoni njenega strica kakor dedščina. V rdečem mlinu, kamor se je peljal s čolnom, ki sta mu ga dala na razpolago brata Durocherja, je našel Sauvageona popolnoma zdravega, kakor bi se mu ne bilo zgodilo nič žalega. Povedal mu je, da ga vzame nemudoma s seboj v Pariz, kjer bo, oblečen v sijajno livrejo, opravljal druge posle, nego jih je dosedaj. Toda nadeti si mora drugo ime. Naj torej voli med imeni Lafleur in Jasmin. Sauvageon, ki pa ga bomo mi imenovali vedno s starim imenom, se je odločil za Jasmina. Jasmin da je lepo, nežno, ko-ketno ime, je rekel, ime, ki ima celo še nekaj dišečega na sebi. Rdeči mlin sta zaklenila. Gospod in sluga sta se prepeljala čez reko in sta se vsedla na voz, ki ju je čakal v Bougivalu. Odpeljala sta se v Pariz, kjer je Lascars že preje najel popolnoma opremljeno stanovanje. Še tistega dneva zvečer je Lascars, ki se je iz skromnega samotarca v rdečen" mlinu zopet prelevil v finega pariškega gizdalina, odšel v hotel gospoda de la Boisiere v rue de Culture Sainte Catherine. Našel je gospoda Boisičreja, aH bolje rečeno, Filipa Talbota samega. Hermina je namreč imela posla v operi in ni mogla k svojemu starikavemu zaščitniku in oboževalcu. Lascars je takoj uporabil lepo priliko, ko sta bila sama, da se je prikupil staremu gospodu. Začel se je govor o tem in onem, in Lascars se je trudil na vso moč, da bi se izkazal kot duiiovit človek, izkušen in dobro poučen v vsem, o čemur se je tedaj razpravljalo v boljših družbah. Filip Talbot, ki nikakor ni zaostajal v izkušenosti in znanju za svojim gostom in je znal ceniti vse te njegove dozdevne vrline, in je bil še bolj navdušen zanj, ko je Lascars poudarjal, da je res sicer še mlad. toda da mu ni dosti na vseh onih bučnih in šumnih veselicah in zaba vah, katerim se vdaja mlado ljudstvo, temveč da se počuti najsrečneje in naj zadovoljneje v ozki prijateljski družbi Rekel je celo, da bi prav zato najraje prihajal v posesti k njemu, kedar bi vedel, da je sam doma in da ne najde pri njem one razposajene družbe. (Dalje.) Stran v». EDINOST« it 63. V Trstu, dne 5. aprila 1914. mmUum umimE •SL Brivnice. Anton Novak 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIm! 2660 *n "^j^P** lasuljarska dela se izvr-llUj&dlJtfU kujejo v frizer-kem salonu Andreja HOJ K'a v Trstu. Ac«juedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričate. 1851 Nova Mita roča slavnemu občinstvu. — U«!.ini Mttljevič Jurij, bivši pomočnik V. Gjurina. 2006 Buffet r^inAMM cenjenemu občinstvu Buffet v rllpUrUlU SS ulici Ghega št. 8. Točijo se pr-vovrstna vina in pivo. 1804 Čevljarji. m'n Dilrtr ulic* a 11, IjJ rinil priporoča svojo delavnico in pro-d:tjalnico čedjev. Itdeluje po meri in prodaja nošene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k - - 2668 svojim I flrflilMflffltfl čevljar ni c* z zlato kolajno v Ge-UUIIIlUvUllU novi. lastna delavnica Sprejema nur-'čila po meri in popravlja. Cene zmerne. Josip Macarol, ul ca Gonti št. 38. 1864 U| *fi:|liM*?t?»f ALRERT liAUBEK na Prošeku ICVljUfIIIU seku se dobi vsakovrstne čevlje avstrij>kih in nemških tovaren. Ročno delo. Sprejemajo se popravila. Izdeluje se naročene čevlje po meri. Ge ne ugaja se lahko zamenja ali pu-iti. Cene stalne in zmerne. 2502 Čevliornico „Aila Sartorella" TRST ul. ______rr______ _ ___________Arcata št. __ j'elika izbera obuvala za gospe in gospodo. Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne. 1447 Fotografi. CntaAvirfff Antona Jerkiča naslov: Trst, ulica rUIUsiUlU delle Poste 10; Gorica, Gosposka 4444 ulica t. Nflilillhtf sP?m'ni so artistične fotografije na MIjIJIUmI kristalu, porcelanu itd. za priveske, naj^robne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVANNI PELIZZAKI. urar, Trst, ulica Nuov® Št. 41 (palača Salem). 1495 Glasovirjt Emu ^fflffjf(l| ulica Fornace 13. Tovarna in rruil JUIUIUU trgovina glasovirjer in piani-nov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji k svojim! 2224 Gostilne. Konsumnn dru$tw a Lonierin slavnemu občinstvu za ob len obisk, ker toči samo domače vino jrve vrste. 2039 Mft+iiff Diilff priporoča cenj. občinstvu svojo nUlliU DUlit gostilno .Ai buoni amici* v Trstu. utica Belvedere štev. 39, točilnico vina in piva v Trstu, v ulici Benvenuto Cel lini štev. 1, gostilno .Al fcuon Almissan" v Rojanu, ulica Montorsino £>t 3, točilnico vina v Barkovljah i.Bovedo), ulica Perarolo št. 342 (hiša Jsčuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša in pivo. Gostilna - Buffet Tomažu št. 3. — Toči pristna vina in Dreheijevo pivo brez aparata — Vedno sveža kuhinja. — P e g a n Leander, voditelj. 2703 Gostilno „Aila Civetto vecchlo4* 2£ Valdirivo štev. 27, se priporoča za obilen obisk. Domača kuhinja. Vsakovrstna vina in Dreherjevo pivo prve vrste. — Lastnik Matej M e s c h i k. 1984 Ante lisica, Trst r^rr^. ženo gostilno. — \ ino iz \ isa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadoni št. 2 in v ulici Campo S. Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropi novec, likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah se prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obL-k. 2799 Gostilna F. Strmem 32 priporoča najboljša vina. Vipavsko lastnega pridelka. Istrska in druga vina. Dreherjevo pivo prve vrste. Cenjenim krč marjem in odjemalcem na debelo dostavljam vino poljubno na kolodvor, ali pa na dom. Za pristnost jamčim. Dnevne cene najnižje. 2844 Mlekarne. HlDbn 5*iatnCeno pristno, čajno maslo L Trste, lllCnU Črni graški kruh, dnevni dohodi v mlekarni LAAK, ulica deUe Poafce 9. — Filjalka .Monte Maggiore* ulica Giulia 5. — Sprejemajo se naročila za „Piombir" (mrzla smetana), garniran in navaden. Olje, kis, milo« FR. BIAGGIIU pr^j ^ itOT' 24 druffo. olja, kisa mila in 313 Papir. Velika zaloga papirja š po zmernih cenah na drobno in debelo tvrdka GASTONE DODLINAR, Via dei Gelsi štev. 16 ,ex Marangoni". Telefon št. 27-81. 1812 Pekarne. JOSIP A2HAHH Zgornja Greta štev. 270 priporoča svojo pekarno Mami lllllimmA uljudno priporoča slavnemu nOVU PcHUrllU .bčinstvu Andrej Novak, Trst, Sv. M M. zgornja 33, hiša Kreševič. — Najfinejša moka. — Sprejema pecivo. 2526 Vekoslav Umek Trst, ulica Sette Fontane 24. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo pekarno in slaščičarno. Večkrat na dan svež kruh. Vino in likerji v steklenicah. Vsakovrstne moke. Sprejemajo se peciva. — Postrežba tudi na dom. 2174 Pohištvo. Dftlliftflfl in tapetarije po že znano nizkih rUlIlMVU ccnah. katere se ne dobi drugje. Spalne sobe iz vsakovrstnega lesa. rezane od 330 kron naprej. Jedilne sobe od 400 kron naprej. Nova zaloga S. BROD, ul. Squero nuovo 7, 1. nadstr. na strani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja. Prodajalne jestvin. Kat vd. nulej Trgovina jestvin in kolonijal- nega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilen obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec. vodja. 5080 Nova trgovina kolonUal In Jestvin TRST, Piazza Caserma št. 5. Bogata izber kave, riža, olja itd. Razpošilja se tudi na deželo in na dom. — Za obilen obisk se priporoča lastnik FRANJO MILLONIG. 238 Restavracije. Restavracija Jllla Stazione" It nim kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino L vrste. Izborno briško vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Last nik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan. 1125 nrfimminm cenjenemu občinstvu svojo go-Pnpunjium stilno-buffet. — Točim prvovrstno Dreherjevo pivo na pipo, brez aparata in vsakovrstno vino. — Trst, Campo San Giacomo 19, nasproti cerkve Sv. Jakoba. — Lastnik Ludvik Tominec. 1802 Kleparji. Lozer Iran, klepar činstvu svojo delavnico s prodajo vsakovrstnih kleparskih izdelkov. Izvršuje vsako naročilo in popravo ▼ delavnici ali izven po zmernih cenah. Ulica Sette Fontane štev. _ Svoji k svojim! 2443 Krojači. IfMtiflfltiffl IVAN GORUČAN, Trst, ulica Pas-nrUJUUIUU quale Rcvoitella ali Chiadino in Monte št. 27. I. nad., se priporoča ceoj. občinstvu za vsakovrstna dela. Sol dna po -trežba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. 7213 Jakob Semerl Skedenj štv. 141, priporoča cenj. občinstvu svojo kro-jai nico ter častiti duhovščini za katere izdeluje službene talarje in mašne plašče kakor tudi vse drugo cerkveno opravo. 2173 Mizarji. Rudolf Kompara MraSsš \oyj mizarsko lrV preprogarski mojster Dragotin lUPClDljIll Puc, Trst, Via Molin grande 38 se priporoča cenj. občinstvu. 2991 Rudolf Bonnes ffi-5£ 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Trgovine s prekajenim mesom ftmlwlwlw mlHnim Trst, Via Caserma 13. prooojaino svinjine prodaja »e ^ in vsakovrstno prekajeno meso kakor tudi vsakovrstne klobase, sir in salam. Priporoča se za obilen obisk Kari Pušpan. 2548 DrinAMlfam cenjenemu občinstvu svoj buffet. rillaJlTCIini Točim prvovrstno Drehegevo pivo na pipo, brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, ulica SanitA štev. 24, (nasproti muzeja Revol-tela). Lastnik: JOSIP TOMAŽIČ. VoSčarne. Jerne] Kopni-Gorica in med. ulica Sv. Antona št. 2. Voščene sveče 2925 Železnine. Medeno obetata ščine iz maltarane in iz aluminija, leseni predmeti in železnine za domačo uporabo, po cenah, da se ni bati konkurence. — Obrnite se samo do Umberto Cesca, ulica Caserma št. 14. 1682 V11 nntam železo, stare kovine: Anton Cerneca nUPUJtm Trst, ulica Olmo št. 14. 1865 Žganjarne. M—tnn fmlr edina slovenska žganjarna in za-Alliuil I UTR loga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaia v bližini .Narodnega doma" v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo. 1152 f i n,., *M||r|| jI A ji Bil JI—tU odlikovana z zlato stnra sbkh zsflnjnrnn koi^no v t^u, Via Cavana 5. Tu se dobi bogat izber likerjev; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grška mastici iz Šija. — Se priporoča Andrej Antonopulo. 304 m||||M||U|M najboljše in nubolj razširjeno sred-„riUrUlIU stvo za uničenje stenic. Prodala s« po vseh mirodilnicah. Zaloga v Trstu: M. Skri- nj ar, Via Ferrierm 37, L n. 2142 ♦i—llIHUI ^^ Pogorelz, Trst, ulica G.ulia ITOHjanin 507, se priporoča za obilen obisk. Pijače prve vrste. 1882 Osmo za Carpison 2. Telefon RaznL tete in kovine. — z z o 1 i A Comp. Via Odlikovana tržaška to-2114 DMIIhIA ^ T najem se dajo razne gostiine, rlUllUjU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 825. 41 Stalni Krajevni agenti se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajo V Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasse št. 20. 3242 SVINEC iz druge roke kupuje tiskarna »Edinost«. Oglasiti se je (z vzorci) pri nadzorstvu Trst, ulica sv. Frančiška št. 20. fr>» glovea, mlrodllBlea t Trste Alojz SaleteU ulica Carradorl it IS, ¥ bližini flastt e ND9, Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predmetov i7 eumiia. sveč. mila. parfum., min. vod itd Pozor! 4 pari čevljev le za K 9.— Zaradi likvidacije mnogih velikih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi cenami. Prodajam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove, ijavo ali črno usnje, gal oš, z močno nabitimi podplati najnovejša fasona, velikost št. po cm. Vsi štiije pari stanejo le K 9.—. Ilazpošiljatev po povzetju S. Urbach, eksport čevljev, Krakovo 52 B Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. BIB0©!e3(3S}0® 0000000® je pristni rastlinsko najboljši in najzdra-vejši liker na svetu, R5JF IpJ 0 e pripravijen samo iz zSahtneh p] rastlin braz esenc. p Jamstvo 50.000 Kron. g On krepča tek in prebav , brani želodec in Čreva proti strupom (qj pokvarjenih jedil in proti nalezljivim bolezni. Pi Ne slabi ne omami ampak daje moč in veselje do dela. Floriait je v vsakem domu potrebna domača pomoč. V vašo lastno korist uživajte edino le pristni Florian kojega zahtevajte povsod. Edini dobavnik in založnik za Primorsko in Dalmacijo Vekoslav Plesničar Trst, ul. Donlzzettl št. 3 Trst - u1!oa della Tesa 22 Telefon 615. Bnktva In hrastova drva (razklana). Ogli« „brikettt* .Boults" v velikih jajčjih oblikah za odprto ognjišče, štedilnike in sobne peči vsakega zistema. Nafta Koks, najnovejše in najboljše gorivo mesto oglja. Anthrazit (angleški) v obliki orehov. Škotski premog za peči. Drva, mehka, za netenje. Zanetftik za drva in oglje. Naznanjam si. občinstvu, posebno pa p. n. gospem na Belvederju in Škorktji, da sem odprl novo prodajalno manifakturnega blaga v Trstu* ulica Belvedere štev. 4 Prodajalna je dobro preskrbljena z različnimi dobrimi predmeti, pleteninami, nogavicami, perilom itd. po zmernih cenah. ^ BROSCH Cene zmerne. - Postrežba solidna. unč B«iv«d«r« AvstrllsKa naroplovna del. družba ..Oalmalla* vzdržuje sledeče glavne proge: rrat-MetkovIć A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop Povratek vsako soboto ob G 30 uri zjutraj Trst-Metković B. (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6.30 uri zjutraj Trat-Metković C. (poštna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6.30 uri zjutraj. Trst-Kcrdula (poštna). Odhod iz Tr ta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6 30 uri zjutraj. Trst-ŠIbenlk (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Tr«t-Mđkarska (trgovska*. Odhod iz Trata vsak torek ob 6 uri popoldne. Povratek vsako nedeljo ob 1.15 popoldne. Tr»t-Vis (trgovska). Odhod iz Trsta v soboto ob 7 popoMne Povratek vsak četrtek ob 7 15 popoldne. Zveze v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo. Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji. Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno pri vsakem družbenem zastopništvu 15 F Velika zaloga in obsežna izbera poljedeljskih strojev in orodja vseh vrst in sestav TRST ul. Gios. Carducci 26 TRST Železni predmeti za vrata okna kakor tudi za pohištvo. i m Železni predmeti za vrata okna kakor tudi za pohištvo. Kuhinjske potrebščine v veliki Trst, ulka <3. Carducci 26 jzberi« Trst' ulka Q Carducci 26 Anten Emu Jrr^nce-co d AJS zarska delavnica za vsako-^tno delo. Trst ulica S > dvorišče lOCJ m* U> VJi ALLA CITTA 01LONDRA Trst, ulica delle Poste št. 5 - IVO KROŠEL - (prej M. Salarini) Okusna U -ira pomladanskih oblek od navadne do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za moške obleke, katere izdeluje moderna avtor, lastna krojač niča. Eleganten kroj po nizkih in poštenih cenah. — NB. Se ne izkorišča geslo : Svoji a k svojim! — POSTREŽBA NA DOM ! | Z pcmUd Ifi poletje! X asne obleke, površniki L 9r. za gospode, dečke ia otroke. Samo dobro blago I OHINEC & Co Trst. vlioa Pontorosio 8. "U"«« fae, ekpitn >Mtke, katere fafthjej« sajbdji8 N P lepe, res dobre obleke za moške o) kros 26* — naprej. Najnižje stalne cene JADRANSKA BANU A KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papiri©, rente, obligacije, zastavna pisma, prrjoritete, delnice, srečke ita. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče ▼ javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA.__ TRST, VIA CASSA M RISPARMO 5 (LASTM POSLOPJE). VLOGE NA KNJIŽICE - 41» ~ od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka ia svojega. OBRESTOVAN JE VLOG na tekočem in iiro-računn po dogovora. FILIJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATUA SPLIT Šibenik ZADAR AKREDITIVI, CEH Hf NA KAZNIOE NA. TJA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna sveza j AMERIKO. rembourski kreditl prodaja srečk razredne loterije. MENJALNICA. URADNE URE: •-I21/,, a V,- ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni Izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcan j a. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. = ESKOMPT MENIO. = Cafie Kiaova JP (NOVA KAVARNA) 5HT Trst, Plazza Barrlera Settsfontane \l Prva udobnost. Bogata iz^era časnikov. pivokrstne pijače. Hladila vseh vrat. Biljardi Seifert. Tslsfca 19 SI Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten BUFFET, Iger se prodajajo mrzla jedila, vino In Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se udani FRANJO ABRAM, lastnik. Gostilna Max Trst, Vfa Petroclo ? (pri nov. trgu). Tori se istrsko vino po 72 v., na dom po 64; od 5 1. naprej po dogovoru; opolo 9 po 96 v. domače črno po K 104 in belo vino, dober kraški teran po kron 1*20, vipavsko vino in Dreherjevo pivo. Točijo se tudi vsakovrstni Ukeri in žganje ter kava. Kuhinja -rdm« pripravljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Postrežba solidna. Nikdar - do letos! VsM nakupa velikanske partije (2000) možnih in otroških oblek, za -morem predati obleke po nabavnih cenah. Moderne možke obleke od K 14 naprej „ otroške „ „ „ 8 „ „ oblečice za otroke od 3 -10 let „ „ 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri. (Zadnji uzorci od K 32 naprej.) Velik izbor delavsk-h oblek, hlač, spodnjih srajc in drugega perila. Vse po najzmernejših cenah ALUCITTA'DITRlESrE trst - Ulica Giasue Carrtuccl it 40 ^zgotovljene obleke za odraste i« za dečke, jesen-s e in zimske suknje (paletots), ranglan; velika izbera manufakturnega blaga, tndi na obroke. Konkurenčne cer.e. — Tr«f, nlica B«rriera veechia štev. 29, prvo nadstropje. Od 2 pop. do 7 zvečer I Velika Moga obuval za muške, žen&e in otroke čevljarnica Mikolic TRST aL G. C« prta 16, vog. uL della Guardia 2a Prevzema naročila po meri in popravlja LASTNA DELAVNICA SI Zobni ambulatorij v. 6 Rossini «2, vogal ul Posto. Moderna zobna delavnica.Umetni ^obje po K 4—. Zobje navij k, z.a te krene, mostna dela. Plombiranje z materijalom I. vrste po K 2-—. Izdiranje zobov brez r o!c čin po K 2'—. Jamstyo za vsako delo. Urnik: g—i in 3—12 v nedeljah io pravnikih 9 — 12. Ivan Krže Tret - Plazza S. Cllovannl SKatog^a SS^j?1*.?* pitani. fcreat, febro* in kad, todfsicT. lopat,. rviet, ril fcuvntiufc keiav, jcrbaas* te ssstal ter v te stroks spada-iOČik M*da.*t07.— _ KftkuMko posodo vaaks vrsta bodi aA caaila, konfesija ali steka, aadaHe _ ttrtks ttd. — Zrn reitUnitarje pipe, M| te afeauoao posodo sa vino. it. I te w Zoboiehnični ambulatorij Ermanno Schultze Trst, ulica Caserma štev. 17, D. nadstr. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje r zlatom, platinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do I in od 3 do 6 popoldne Urarna in zlatarnica Rolnondo Blslcch Campo S. Giacomo 5 v hiši Delsv. kons. eruštvs Bogat Izbor natacčnlb, ■ibfcih ln ženskih ter stenskih ur, recu uto rje t la najboljfilh švicarskih ln atm&kth toveren. Bcdilnlkl od S K naprej SMađBfc osilo in dro a loriTo, letroleja in stavb, materijala Josip Miceu Trst, na S, Čilima 2. (S?. lian)- Telet 2832 ki nimajo zadosti mlake da bi lahko redile lastne otroke, naj rabijo najboljfio moko,da pomnožijo in ojačijo lastno mleko Zaloga v lekarni „OALENO", Trat, via S. Ciliao. Cena posamezni škatljl K 2-50. Tehnična poslovnica ure & KltASC, Trst, (prej RESTAVRACIJA AURORA Trst, ilica Caržacd flv. 13, Vsak večer od 7. do polnoči velik koncert pri katerem sodeluje srbsko-magjarski TVRDKA Francesco Bednar TRST — ustanovljena lata 1878 — TRS) |e preložila svo|o trgovino Šivalnih strojev bicfkljev Id pridevkov ■ icha-lfno dela* ilco vred ia nttca Poaterosoo Rev 4 v ulico Campanile štev. IS Pekarna in^sla*6i6arna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24 Podružnica Vojalkl trg (Plazza defla Caacrma) 4. Krah ftikrat jsa dan mi, raiUSai moka, vss vnttllikoto? tar prodaja rasnih vin in fflt«ijsv v itsklsct ah Opozarja se cenj. občinstvo na izbrani spored različnih komadov in narodnih pesmi. Ob nedeljah in praznikih Matinee. i VSTOPNINA PROSTA, s Za mnogo broj en obisk se priporoča JOSIP DOMINES. Poleg renomirane ga Goessovega piva se teči pivo Benehel-Brla iz Kulmbacha( Slovensko konsnmno đruJtuo Trst, ulica Lazzarelto vecchlo 31 se priporoča toplo vsem svojim adom in Slovanom sploh. Toči se izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter pnntigamsko pivo. Domača kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. — Postrežba točna. Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Trst, plazza Caserma Stev. 2, I. (v lastni I pala&i — vhod po glavnih stopnJloah).| FcStrc hranllnlčnl re^i r !G,00<, Posojila daje aa vknjižbo, ni menice, u zastave ln na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. Eskomptuje trgovska menica. Hranilna vloge ■prejema od vsakega. £e tndi ni ud ln jih obrastaj« po V 4V|o Vsi|o stsias vftsoa Ia visgs aa toka Rentni davek pladnje savod sam. Vlaga se lahko po eno krono, Oddala doma6e nabiralnika (hranilno puftlco) Telefon Stev. 982. Ima varnostno oelloe (safe deposlts) aa shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih orogib vrednost^ popolnoma varne proti vlomu in požara, urejeno po najnovejšem načinu tsš jo oddaja strankam v najem po n™1^ cenah. Stanje vles nsd IO mlljonovi URADNI URŠ t ed S do 12 deeeldne In od 3 do S popoldne Izplačuje ae veak delavnik ob uradni* uran. Ottoman papir za svaleiee. Ottoman papir in stroeniee za svaleiee se hvalita sama in ne potrebujeta reklame centralj. v -- PRAGI -- Ustanovljena L 1868. 30 podruzn c. 17 ckapottim. DelaiAka glavnica t K 60,000.000 Rezervni in rarnoatni zaklad: | K25,000.000 rr- Živnostenska banKa, podružalca u Trstu Meanojio ograja Iz Nfio ntroSa« pohifttvo taložno In iz madl dobavlja, fcakof |s dokauso, tvrdka ymmh mm ORADEC Podružnica Trst «L »nova »t 27. VsL 19-70. Cenik H. 1 sastoaj. Josip Gergič, Trst Roool — Molino a vento Stev. 40 Prodajalna čevljev Tgeh vrst za moške, ženske in otroke in zaloga usnja. Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk. ^ntonŽerjal-Trs! priporoča svoje trgovine jestvia alica Oommerclale 18, s podružnico nlica Iatria 6<> fĆarbola zgornja). - Prodaja se žito, oves, koruza te raznovrstne otrob! ter moks tudi na debelr-. JURAJ KA»ABSA3S Trst, ulici Fonderla Štev 6 priporoča svoje skladiščs dalmatinskega vina is Omiša in sledeče svoje gostilne : v al. Scorzerla 4, t nI. Tintore 8, v ul. Valdlrlro 14, ln Passo S. Andrea 40. Clizabstina družba za parne mline ( GRADEČ otvoijsna v Tolofon s 8IB7 - I07S. - ^ ekspoziture ~ I*- OPATIJA IZVRŠUJE VSE BANČNE IN ^NJAt^NlCNE POSLE. BORtNA NAROČILA. Elis&bstfe 0 OsapftaUl-__ Oesallsekaft J NsfveČje mlinsko podjetje r avstro-ogrski monsrbljl. Produkcijska zmožnost: 22 mit kg aa leto, 55 vagonov aa daa Itentnl davoa plnAuJo banka Iz avejefls Nletnlss brazpiadna na razpolago. a LAVNO ZASTOPSTVO I ferdinand furst, Crst ulloa Mlramar štev. 21. ooo Žito in otrobi n4 dobelo. Stran VI!!. »EDNOST« št 63t V Trsiu, dne 5. aprila 10!4. PROSPEKT. C. kr. austrllske SVIi davka preste omort. dri zakladne od Ida 1914» nominale K 396,600.000 = mark 337,110.000 = frankov 416,430.019 holandskih goldinarjev 199,886.400, razdeljene v 15 serij ter plačljive v 15 letih ob vsakoletnem izžrebanju ene serije faksimilirane podpise vodje c. kr. finančnega ministrstva, obeh višjih uradnikov c. kr. blagajne državnih dolgov ter podpise predsednika in enega člana državno- ^ p^™ Na podlagi cesarskega odloka z dne 22. marca 1914, drž. z. št. 70 se bodo izdale od c. kr. finančnega ministrstva 41///. davka proste amort. državne zakladne nakaznice v nominalnem znesku K 396,600.000'— = mark 337,110.000 — = frankov 416,430.000 — — hol. goldinarjev 199,886.400*— ter se uporabi njih znesek za investicije državnih železnic in za pokritje pn«*pcvxa k izvanrednih potrebščinam, ki so e dovoliene s sklepi delegacij XII in XIII z dne 20. oktobra 1912 in V do XV z dne 30. decembra 1913. Diavne zakladne nakaznice se glase na Imetnika ter so razdeljene na 15 serij po K 26,440.000 - — mark 22,474.000-— « frankov 27,762 000-— — hoL goldinarjev 13,325 760 in izvršene v 1.200 odstavkih k K 20.000 — m 17.00« — frankov 21000 =» hol. gold. 10.080 6.000 , k 9 10.000 — . 8.500 — . 10.500 = „ „ 5.040 9.000 „ a „ 5.000 — „ 4.250 — » 5.250 — , „ 2.520 48.000 , a . 2.000 — , 1.700 — * 2.100 — „ * 1.008 102.000 . k . 1.000 — „ 850— „ 1.050 — 504 72.000 „ 4 . 500 — , 425— * 525 — „ „ 252 x ^ B . , ,, , . 168-000 . a w 200 — „ 170 — - 210 — . . 100.80 označenih s serijami m Številkami m na posamezne serije razdeljenih po predstojećem razmerju. Papirji imajo datum 1. aprila 1914 in faksimilirane oodoise vodie c. Irr fi zborske konfrolne komisije državnega zbora. _ j .. Državne zakladne nakaznice se obrestujejo po 47,% na leto, v polletnih obrokih, plačljivih 2. januarja in 1. junija vsakega leta za nazaj ter imajo 31 obrestnih kuponov. Prvi kupon, plačljiv 1. julija 1914, m zadnji, plačljiv 1. aprila 1929, veljata le za četrt leta, dočim je ostalih 29 polletnih ter plačljivih 2. januarja in 1. julija. .. Posojilo se vrača z nominalnim zneskom in se amortizuje letno 1 serij , tako da je tekom 15 let celo posojilo izžrebano. Žrebanja se vrše 1. aprila vsakega leta, oziroma če je ta dan nedelja ali praznik, prvi prihodnji delavnik; prvo žrebanje se vrši 1. aprila 1915; izplačilo izžrebane serije se vrši potem 1. julija istega leta. Zadnji del kapitala pa se izplača brez žrebanja 1. aprila 1929. Z dnevom zapadlosti izžrebanega papirja preneha tudi njega obrestovanje. C. kr. finančno ministrstvo ima pravico žrebanje kadarkoli pospešiti ali pa celi še ne izžrebani znesek posojila vrniti v nominalnalnem znesku ob trimesečni odpovedi. Izžrebane serije kakor tudi seznamek restantov se naznanijo vsako leto t listih, spodaj označenih. Obresi kakor tudi kapital državnih zakladnih nakaznic se izplačujejo brez odbitka obstoječih ali bodočih avstr. davkov, kolkov in pristojbin. Obrestni kuponi zastarajo 6 let po dospelosti, izžrebane ali odpovedane zakladne nakaznice pa 30 let po dnevu, določenem za izplačilo. Imetnik obresti lahko proti izročitvi zapadnih obrestnih listov dvigne po svoji volji pri c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju v kronah, na Nemškem za kose, ki imajo nemški kolek v nemških markah pri plačijnicah, ki se naznanijo, v Svid v frankih, na Holandskem pa v holandskih goldinarjih, Glavnica se vrača proti vrnitvi zapadlih državnih zakladnih nakaznic po izbiri lastnika pri c. kr. blagajniki državnih dolgov na Dunaju v kronah, na Nemškem za kose, ki imajo nemški kolek v nemških markah pri plačilnicah, ki se naznanijo na Holaandskem za kose s holandskim kolekom v holandskih goldinarjih, v Švici za kolekovane kose v frankih. Vsa naznanila, ki se nanašajo na to posojilo se razen uradne Wiener Zeitung priobčijo v najmanj enajstero »zemskih časopisih, med temi v dveh berlinskih eden njih Deutscher Reichsanzeider, enem draždanskem, enem frankfurtskem, enem hamburškem, enem lipskem, enem monakovskem, enem haselskem, enem ženevskem, enem curiškem in enem amsterdanskem časopisu. Na Dunaju, meseca aprila. Vodja c. kr. finančnega ministrstva: ElIS&l) Poziv k podpisovanju. Z ozirom na predsofečt razglas Nj. Eksceience g.da voditelja c. kr. finančnega ministrstva se v subskripcijo razpisuje znesek nominale 399,000.0 davka prostih 41U°|oi%lh avstrijskih amortizacijskih državnih zakladnih nakaznic iz leta 1914 Subskripcija, na katero se prejemajo prijave od 2. aprila 1914 naprej, bo končana v torek, dne 7. aprila 1914 ob 12. uri opoldne. Znamenjovanja se v tuzemstvu sprejemajo pri nastopnih mestih: C. kr. poštna hranilnica na Dunaju; Anglovvstrijskabanka, Dunaj; Dunajsko bančno društvo, Dunaj; C. kr. priv. splošni avstr. Zemljiško-kreditni zavod, Dunaj; C. kr. priv. avstr. Kreditni zavod za trgovino in obrt, Dunaj; Splošna depozitna banka, Dunaj; Nižjeavstr. eskomptna družba, Dunaj; C. kr. priv. Banka avstrijskih dežel, Dunaj; C. kr. priv. bančna in menjalnična d. družba „Merkur", Dunaj; banka S. M. pl. Rotschild, Dunaj; banka „Union", Dunaj; C kr. priv. splošna Prometna banka, Dunaj; Jadranska banka, Trst: Banca Commerciale Triestina, Trst; Banka za Gornjeavstrijsko in Salcburško, Line; Bilsko-Bialska eskomptna in menjalniška banka, Bilsko; Češka eskomptna banka, Praga; Češka industrijska banka, Praga; C. kr. priv. češka banka Union, Praga; Gališka banka za trgovino in industrijo, Krakov; Industrijska banka za kraljestvo Galicija in Vladimirija z velikim vojvodstvom Krakovskim, Lvov; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana; Deželna banka kraljestva Češkega, Praga; Deželna banka kraljestva Galicija in Vladimirija z velikim vojvodstvom Krakovskim, Lvov; C. kr. priv. Moravska Eskomptna banka, Brno; Moravsko-Ostravska trgovinska in obrtna banka, Moravska Ostrava; Avstr. Industrijska in trgovska banka, Dunaj; C. kr. priv. Štajerska eskomptna banka. Gradec; Ustfednl banka českych spofitelen, Praga; Dunajska Lombardna in eskomptna banka, Dunaj; Centralna Banka nemških hranilnic, Praga; ^ivno-stenska banka, Praga in nje podružnice med povsod navadnimi poslovnimi urami. Za subskripcijo veljajo sledeči pogoji: 1. Subskripcijski kurz znaša 95°/« več 41///® tekoče kosovne obresti od 1. aprila 1914 do dneva prevzetja. 2. Subskripcija se vrši s pri glasnicami, ki so pri določenih prijaviliščih zastonj na razpolago. Subskribcijski zavodi so upravičenj določiti znesek vsake posamezne dodelitve. 3. Kot kavcijo je položiti 5od nominalnega podpisanega zneska in sicer v gotovini ali papirjih po dnevnem kurzu in v efektih, ki jih določi dotično subskripcijsko mesto. 4. Dodelitev subskribiranih zneskov se bode izvršila čimpreje in se subskribenti o tem obveste. Morebitni presegajoči znesek kavcije se potem subskribentu takoj vrne. 5. Dodeljeni znesek je vplačati: a) pri zneskih do vštevši K 5.000*— 20 aprila t L v polnem znesku, b) pri zneskih nad K 5.000*— dne 20. aprila 40°/» dne 5. maja 30% in dne 20. maja ostanek. Pri plačilu ostanka se obračuna tudi kavcija. 6. Za kose, vezane na 6 mesecev je dovoljena nagrada 10 h. 7. Prijave na določene odstavke se vpoštevajo v kolikor so v soglasju z interesi drugih znamovalcev. 8. Prevzetje papirjev se vrši pri istem zavodu, kjer se vrši subskripcija. 9. Do izgotovljenja definitivnih komadov dobe subskribenti začasna potrdila, ki se jim pozneje pri istih zavodih brezplačno zamenjajo za definitivne komade. Za izvedbo subskripcij pri c. kr. poštnohranilničnem uradu na Dunaju in od tega za sprejem subskripcij poverjenih nabiralnic (c. kr. poštni uradi) veljajo od c. kr. poštnohranilničnega urada posebno naznanjene modalitete. Na Dunaju, aprila 1914. C. kr. poštna hranilnica na Dunaju; Angloavstrijska banka, Dunaj! Dunajsko bančno društvo, Dunaj; C. kr. priv. splošni avstr. Zemljiškokreditni zavod, Dunaj; C. kr. priv. avstr. Kreditni zavod za trgovino in obrt, Dunaj; Splošna depozitna banka, Dunaj; Nižjeavstr. eskomptna družba, Dunaj; C. kr. priv. Banka avstrijskih dežel, Dunaj; €. kr. priv. bančna in menjalnična d. družba „Merkur44, Dunaj; banka S. M. pL Rothschild, Dunaj; banka „Union44, Dunaj; C kr. priv. splošna Prometna banka, Dunaj; Jadranska banka, Trst; Banca Commerciale Triestina, Trst; Banka za Gornjeavstrijsko in Salcburško, L^c; Bilsko-Bialska eskomptna in menjalniška banka, Bisko; Češka eskomptna banka, Praga; Češka industrijska banka, Praga; C. kr. priv. češka banka „Union44, Praga; Gališka banka za trgovino in industrijo, Krakov; Industrijska banka za kraljestvo Galicija in Vladimirija z velikim vojvodstvom Krakovskim, Lvov; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana; Deželna Banki kraljestva Češkega, Praga; Deželna banka kraljestva Galicija in Vladimirija z velikim vojvodstvom Krakovskim, Lvov; C. kr. priv. Moravska Eskomptna banka, Brno; Moravsko-Ostravska trgovinska in obrtna banka, Moravska Ostrava; Avstr. Industrijska in trgovinska banka, Dunaj; C. kr. pnv. Štajerska eskomptna banka, Gradec; Ustfedni banka česMch spofitelen, Praga; Dunajska Lombardna in eskomptna banka, Dunaj; Centralna banka nemških hranilnic, Praga; Živnosteaslci 1 .aaki Praga in njih tuzemske podružnice.