64. Steviuco.
I UahOnl v proeftOek. 18. mrco 1901
ZL leto.
vsak dam zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za »pika dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lf*M|aao s pošiljanjem na dom"za vse leto
24 K, aafpol lete 12;K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za taja detel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročb* brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati Rokopisi se.ne vračajo. — Uredništvo In npravnlstvo je v Knaflovih ulicah it 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravnistvo pa v pritličju. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne Stvari
itreiliiffttTa telefon it. 34«
Jtfesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
ittrllka p« 10 h.
Upravnlirva telefon kt 85.
Shod Humi. volilceev narodno-napredne stranke.
Impozanten je bil včerajšnji shod, ki gaje priredilo „Slovensko društvo" v veliki dvorani „ Mestnega doma". Udeležilo se ga je do 600 voliloev uarodno-napredne stranke, zavednih in odločnih mož, ki bodo ob času bližajočih se volitev stali odločno na stališču naroduo-naprednem
Ker je bil predsednik sklieujo-cega društva g. dr. Kokalj vsled bolezni zadržan, vodil je zborovanje g. dr. Karel Triiler, ki je najpri->rčnejše pozdravil vse navzoče in naznanil, da sta ua dnevnem redu dve točki; 1.) postavljenje kandidatov v občinski svetin '2 i določitev kandidata za državni zbor.
K prvi točki je oorocal gosp. dr. Triiler sledeče:
Funkcijska   doba   v občinskem -vetu poteče letos sledečim gospodom: v III. razredu K e j ž a r j u, Kozaku in M al lyj u :
v II. Hribarju, dr. M a j a -:_>nu. ŠenekoviČu in dr. Tavčarju, in
v I. Lenčetu, Predoviču, dr. Trillerju in pl. Trnkoczvju.
Izmed teh gospodov ne prevzameta veČ kandidatur^ g. Kej ž ar, ki je službeno premeščen v Maiibor, in c ^enekovič, ki vsled drugih poslov ne more več opravljati nalog »bč. svetnika. Vsi ostali gospodje so izjavili, da sprejmejo dosedanja mesta.
Govornik je nato poročal o spremembi obč. volilnega reda, ki jo je sklenil pred kratkim obč. svet. S to spremembo pridejo do besede tudi tisti sloji, ki je doslej niso imeli. Vendar ni krivda obč sveta, če ta sklep njegov ne postane tako kmalu zakon, ker sedanje politične razmere so take, da se ni nadejati, da bi v bližnji bodočnosti deloval deželni zbor. Obč. svet ljubljanski pa ima aairno zavest, da je storil vse, in sicer
o pravem času, da pridejo do veljave vsi sloji prebivalstva.
V dogovoru z jugoslovansko socialno demokracijo je izvrševalni odbor narodno-napredne stranke sklenit v III. razredu kandidirati tajnika jugoslovanske socialne demokracije g. Etbina Kristana, socialna demokracija je pa dala narodno-napredni stranki zagotovilo, da poj de pri ožjih volitvah z njo. Zato govornik priporoča kandidaturo Kristana, ki je znan kot skrajno energičen mož, ki ume vedno in vsak Čas z vso odločnostjo zastopati koristi svojih volilcev.
Namesto obč. svetnika g. Seue-koviča je obljubil prevzeti njegovo nasledstvo g. Dragotin Sajovic, prometni kontrolor Južne železnice. G. Sajovic je izza svojega bivanja v Hrastniku znan kot mož narodno-naprednih načel in je njegovo kandidaturo kar naj topleje priporočati.
Ker se k debati o teh predlogih ni nihče oglasil k besedi, prešlo se je na glasovanje. Soglasno in z velikim navdušenjem so bili proklamirani sledeči kandidat j e v obč. svet:
za III. razred gg. Kozak, Kristan in Mally;
za II. razred gg. Hribar, dr. Majaron, Sajovic in dr. Tavčar;
za I. razred gg. Lenče, Pređo vič, dr. Triiler in pL Trnkoczy.
Da ste proklamirali g. Kristana za kandidata v obč. svet, rekel je g. dr. Triiler, ste tudi zavezani, da pri volitvah agitirate zanj z vsemi močmi, da prodre.
O drugi točki dnevnega reda je poročal istotako g. dr. Triiler. Izvajal je :
Avstrijski narodi stoje na pragu nove dobe. Mir in blagor naj jim prinese novi državni zbor, izvoljen na principu splošne in enake volilne pravice. Nam slovenskim volilcem je konstatirati, da se je glede slovenskega naroda kršil princip enakosti na zgoraj in spodaj. Vedno in vedno se mora poudarjati, da je nova volilna j
reforma požrla 100.000 koroških Slovencev, ki so prodani bili na nemilost Nemcev, kranjsko meščanstvo pa vrženo v klerikalne kremplje. Zaveden slovenski narodnjak mora zbog teh sramotnih dejstev pri vsaki pri-. ložnosti dati duška svoji ogorčenosti.
Ljubljansko mesto je zadnjih šest let zastopal v državnem zboru d r. ,Ivan Tavčar. (Navdušeni živio-klici) Naj se sodi njegovo postopanje od gotove strani, kakor se hoče, naj se mu očita, kar se mu hoče, gotovo je, daje dr. Tavčar vedno in vsekdar spolnil v polni meri svojo poslansko dolžnost. (Gotovo!) Nesramno je, da se mu zdaj očitajo dijete od ljudi, kakor sta dr. ŠusteršiČ in Šuklje, ki sta si iz svojih d r ž a v n o z b o r s ki h mandatov kovala zlate cekine. Naša dolžnost je, da branimo našega dosedanjega poslanca pred temi napadi, i Klici: Bomo ga!) Dasi smo ga obilno in premnogokrat prosili, naj bi še nadalje prevzel držav-nozborski mandat v Ljubljani, je vselej odločno odklonil to. Obžaluje vzamemo na znanje njegov odstop in mu izrekamo zahvalo za njegov izreden trud in požrtvovalnost. (Navdušeni živio-klici) Vaše soglasno pritrjevanje je dokaz, da se strinjate z mojimi besedami in naznanil bom dr. Tavčarju vašo zahvalo.
Govoriti moramo o njegovem nasledniku. Nasprotniki trde, da bo napredni poslanec ljubljanskega mesta sam, kateremu bodo metali polena pod noge z znano spretnostjo in zlobnostjo. Verjamemo zadnje! Zato pa moramo imeti moža, ki bo imel zaslombo v drugih slovanskih narodih, v obmejnih Slovencih, da se zlomi klerikalno trinoštvo. Vedno in vedno se je imenoval kot naš bodoči državni poslanec mož izredne in neumorne eneržije, mož, Čigar ugled sega daleč preko slovenskih mej, mož, ki je znan kot koreniti Slovenec in Slovan. Imenovalo se je ime našega župana Ivana Hribarja. (Velikan-
sko navdušenje in živio-klici.) Vsa Ljubljana je polna prepričanja, da ga ni moža, ki bi bil v sedanjih kritičnih časih bolj sposoben za našega poslanca od njega. Vendar on se je že opetovano izrazil, da ne sprejme kandidature zaradi županskih poslov, ker misli, da bi potem ne mogel tako skrbeti za proč vit Ljubljane. Vkljub temu predlagam, da se mu poveri državnozborski mandat, ker sem prepričan, da Hribar kot državni poslanec ne bo zanemarja) dolžnosti župana Hribarja. Priporočam, da se proklamira za našega bodočega državnega poslanca. (Viharno odobravanje.) Dam predlog na glasovanje. (Vse vzdigne roke.) Naznanjam, da je predlog soglasno sprejet. Upam,da bo gospod župan Ivan Hribar doprinesel svoj emu ljubi j enemu slovenskemu narodu to žrtev, da sprejme ponujeno mu kandidaturo.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, zaključil je gosp. dr. Triiler zborovanje. G. kandidat, kateremu se je s tolikim zaupanjem poveril državnozborski mandat, ga bo zdaj gotovo sprejel in sklical shod ljubljanskih volilcev narodno-napredne stranke in razvil na njem svoj program. Dr. Šusteršiču pa, ki je v pravil v „Unionu", da želi tako dolgo živeti, da bi pometal zadnje ostanke liberalizma iz dežele, želimo, da bi doživel, ko bo nar.-napredna stranka na Kranjskem tako močna, da bo klerikalce strah pred njo. In to zna dr. ŠusteršiČ pri normalni človeški starosti še doživeti!
Shod v ft. Petru no Krasu.
Živahno politično gibanje oživlja Notranjsko. Po nekaterih lepo uspelih pripravljalnih shodih je včeraj na velikem shodu v Št. Petru javno manifestirala nova politična organizacija — .Kmetska stranka na 'Notranjskem*.
V vsestransko razvitem narodu vplivajo vsi razredi in stanovi po svojih razrednih in stanovskih organizacijah na celokupno politiko, zato je v našem pretežno poljedelskem narodu samoraslo agrarno gibanje ne le nekaj povsem naravnega, ampak tudi nujna potreba. Narodno-napredna stranka, ki si je stavila smoter, da organizuje ves narod v smislu narodnega in naprednega svetovnega naziranja, smatra z občenarodnega stališča nastop agrarcev za napredek v organiza-nizaoiji našega naroda, in rzato gibanju ni neprijazna, čeravno stoji nova kmetska organizacija izven njene strankarske organizacije. Da agrarno gibanje ni že pre.l leti in tudi drugod nastopilo, temu je vzrok le blazni strah, ki se ob vsakem agrarnem poskusu poloti klerikalcev, vsled česar napno vse sile in sredstva, da ga v kali zatro Tudi na Notranjskem so koj prvi dan napovedali kmetski organizaciji boj na življenje in smrt. Tisto nepremostljivo notranje nasprotje, ki je med klerikalizmom in agrarstvom tu politična moč v rokah rimske duhovščine, tam stan, ki hoče sebe vladati sam in odklanja varuštvo drugega stanu — se v notranjskem volilnem boju kristalizuje v kandidaturah: Tu odposlanec klerikalizma iz Ljubljane duhovnik, tam kmet — domačin!
V Št Petru, ki ga klerikalci slave za svojo trdnjavo, je priredila kmetska stranka shod pod milim nebom. Že skoro dva meseca ga je oznanjala javno. V našem času klerikalne bahavosti in oholosti je bila ta reklama nekaj necuvenega. A ravno ta ponosni in neustrašeni nastop je preplašil klerikalce, ki so shodov vajeni le po župnišČih. En čas so grozili, potem pa umolknili in raje sklicali shod za en teden pozneje, tudi v Št. Petru, da ponove, kar^so včeraj čuli od kmetov. Le prižnice, spoved-nice, vplivanje potom ženstva — taki in enaki politični aparati so funkcij onir al i,   da odvrnejo   kogar lo
LISTEK.
Rje ste?
S'ika  Spisal Lev Brunčko „Je že prišla ?a
Slabo, skoro nerazumljivo so zvenele te besede po mračni, zadehli sobi. Bilo je, kakor da so prišle tam od daleč nekje in so izgubile grede >voj zvok in razloČnost
Tam v kotu sobe je ležalo na >!abi postelji suho, izčrpano žensko telo. Lice je bilo bledo in koža je bila prozorna. Nekam prestrašeno so zrle oči v strop in težko so dihale ipale prsi. Bilo je, kakor bi Čepelo hekaj težkega na njih in bi jo tiščalo, imela je sušico.
Pred meseci jo je prisilila, da se je ulegla, in ni ji pustilo več vstati. Spomnila se je večkrat, da bo morala zapustiti ta svet, in stožilo se ji je. Bila je Se primeroma mlada — videla je kakih trideset pomladi. Ni se ji še ljubilo umreti, a poznala je kruto silo
te bolezni in se vdala. Ni se bala smrti, a skrbela jo je usoda njenih otrok, dveh hčerk. Ob« sta bili še tako mladi in neizkušeni. Svet pa je tako blesteč in zapeljiv .
nKaj se še ni vrnila Vu vpraša zopet in skuša prodreti mrak v sobi. Nihče se ni odzval — bila je sama. Le iz kuhinje je prihajalo pritajeno ihtenje, zamolkli zvoki so udarjali na uho revne bolnice. Pazljiveje je prisluhnila in solze so ji stopile v oči. Spoznala je jokav glas svoje starejše hčerke in tudi vedela, zakaj ihti.
nZofka!u
Nerodno in težko je stopilo nekaj v sobo in se zaletavalo ob pohišje. .Zakaj plakaš, zlata moja Zofka?u Mehko, tolažilno so donele te besede, a tresle so se kakor se vrba trese v dirjajočem valu potoka. In že je bila Zofka pri materi in se krčevito ihteč vrgla črez njeno posteljo.
nMati, kaj — kaj naj bo za večerjo ?u
Le to je vprašala, a poznalo se je na materinem obrazu, da jo je spomnila hčerka na nekaj strašnega.
nPa gotovo Milica kaj prinese.u A prišla je Milica in ni prinesla ničesar. Jokajo je pripovedovala, kako
so jo zapodili ispred praga.
„Pa tako pobožni ljudje!" vzklikne žalostno mati. „Skoro ne morem
verjeti.u
Milica je splezala na okno in tužno zrla na bujno razsvetljeno   ulico in
živahno vrvenje po njej. Bilo ji je jedva dvanajst let.
„Kako lepo!" mrmra otožno pri sebi, a takoj se spomni, da še ni povedala vsega, in nadaljuje: rIn jaz sem tako milo prosila! Roke sem vzdignila, a on je rekel, da bo psa naščuval na mene, če se ne poberem takoj ... In še eažugal mi je, ko sem že odhajala, da bo dal po redarju od-tirati vsakogar od nas, ako ga pride še kdo nadlegovat s prošnjami.**
Vsa obupana obrne bolnica težko glavo proti steni. Pri nogah ji je ihtelo, globoko in krčevito — a od ulioe se je i azlegal glasni smeh poznih še tal cev . . .
„ ln v svetem pismu stoji zapisano: ljubi svojega bližnjega !u šepetajo bolestno osinele ustne . . . nNe-verjetno! Pa tako pobožni ljudje! . . . O Bog, slutim — že slutim ... A ti mi ne boš sodnik.u
Blagodejen spanec jo jo odtegnil za nekaj trenotkov kruti istinitosti. Crez nekaj časa ste spali tudi hčerki
globoko spanje izmučenih, šli pa so spat vsi — brea večerje . . .
Drugo jutro se je vzbudila prva Zofka. Hitro se je opravila in tiho odšla. Trdno je sklenila, da se ne vrne
domov brez hrane. Materine globoko upale, Črno obrobljene oči in smrtno-bledi obraz sestre Milice so jo zasledovale povsod. Sanjala je o njih ponoči in se vsa potna prebudila.
In zgodilo se je, da jo je takrat s preletel o nekaj jasnega, razločnega. Bilo ji je, kakor bi bila pogledala v Čisto novi svet, kjer so jasno začrtani poti in gotovi cilji. Vedela je, da je ena teh poti njena in lahko ji je bilo pri srcu.
ln sedaj je ubrala tisto pot. Odločno in z nekako veselim obrazom je korakala skozi ulice. Vsak, ki jo je srečal, ji je videl na obrazu, da gre za določenim ciljem . . .
In Čudno — kakor bi bila palača pogledala v njeno dušo in spoznala njene želje! Tako naglo se je prikazala. Zofka jo je spoznala za pravo in pozvonila.
Crez dolgo se vrata odpro in suh hišnik se prikaže med njimi. Pogleda
Zofki v oči in se nesramno nasmehne. „Nisi ti včerajšnje beračice sestra?44 Beračioa! — Sedaj šele je spo-
znala, da govori hišnik resnico. Ni poznala prej te besede, a sedaj ji je kakor prokletstvo donelo v uho. Streslo jo je po vsem životu in rdečica jo je oblila.
„ Imam povelje, o d tirati te po redarju,4* spregovori s smehom hišnik, ki se je oČividno zabaval na zadregi nesrečnega dekleta.
„Ni treba! Odidem sama. a prej še spregovorim z grofom." In šinila je mimo njega, da je osupno gledal za njo. ^Šment, dekle ni slabo,u je mrmral, rin iz vroče krvi je tudi!" Potem je zaprl vrata.
Zunaj pa so se že oglasili znaki živahnega mestnega življenja. Ropot vozov se je mešal s kriČem postre-ščkov, hripavi glasovi branjevk z zvonkim smehom veselih deklic . . .
Proti večeru istega dne pa je držala Milica pisemce v rokah in ga brala materi. Leta je grozno obledela, oči so se vdrle nekam neskončno globoko in osinela ustna so podrhtavala.
nBeri!u reče z mrtvaško-votlim glasom in se prime s tresočo se roko tam, kjer ji je le še slabo bilo sroe ... Pismo pa se je glasilo takole:
Ko dobite te vrstice v roke, me ne bo več med živimi. Valovi naše reke me bodo objemali   in mi hladili
pekočo dušo . . . Ker veste, da vas ljubim, mi boste oprostili ta korak, tembolj, ker je naraven in opravičen. Glad nam gloda že nekaj dni po ko-
mogoče od shoda. A vsaka sila do vremena ! Na shod v Št. Peter jo došlo včeraj popoldan 900 ljudi, med njimi nad 800 mož volil oev postojnsko ložanskega volilnega okraja Domačini in okoličani so seve postavili največ zborovaloev, znani neustrašeni Zagorci so se pripeljali pod trobojnicanii, bistriški, senožeški in vipavski okraj so bili zastopani, popoldanski vlak pa je pripeljal 30—40 Postojncev in 50 kmetov iz slavinske občine.
Kmet Jakob Kristan iz Orehka je kot predsednik organizacije in sklicatelj otvoril shod s prisrčnim nagovorom. Predsednikom je bil izvoljen z gromovitim vzklikom posl. Fran Arko, ki je, ko se je še izvolil podpredsednikom g. Cucek iz Knežaka rediteljem pa gg. Ambro-žič, PetriČ, Česnik in Žele, dal besedo g. Alojziju D o mi cel ju. Ta je poročal o programu kmetske organizacije. Točko za točko ga je v poljudnih in prepričevalnih besedah razlagal, poslušalci pa so sledeč vsaki točki, ki je vzeta prav iz kmetskih potreb, z zanimanjem živahno vzrazili svoje soglasje. Program se brez vsake demagogije in obljubarstva drži realnih mej. če je kdo bil nezaupen, je koncem Domi-celjevega govora z odkritim navdušenjem pristal z odkritim navdušenjem na njegov klic po organizaciji in zavednosti, kajti ta program bo treba izvrševati z dolgotrajnim delom.
Nato je nastopil znani kmetski govornik Jenko iz Gorenjskega, ki je sporočil pozdrave Gorenjcev, vzpodbujal k delu in samopomoči, običal kuratorje, ki se silijo kmetu. Njegove živahne in vselej v živo segajoče besede so zborovalce navdušile in ko je postavil primero med tistimi neki, ki jih po nezgodah malokdaj odpišejo kmetu in "med 150.000 kronami, ki so jih odpisali škofu na davku, hrupno odobravanje in ogorčenje proti klerikalcem ni hotelo prenehati.
G. A. D i trie h, trgovec iz Postojne je v lepem govoru slikal vzajemnost usode kmeta in kmetskega trgovca Njega izjava, da hočejo trgovci tudi delati za kmetske zahteve, je vzbudila navdušeno odobravanje. Končno se je malo pobavil z agitač-niTni sredstvi klerikalcev osobito potom ženstva. ki mu treba dopovedati, da ni vera ampak kmetski stan v nevarnosti.
Nato je g. Ambrožič predlagal kandidatom za državni zbor moža. ki ga pozna vsak po njegovem delovanju v domačih javnih zastopih g. Josipa Deklevo iz Postojne. Donebesno vzklikanje je pretrgalo govornika in ni prenehalo, dokler ni stopil na oder g. Josip Dekleva. ki ga je pozdravil zbor z novim viharjem navdušenja. V priprostih besedah je kandidat, ves prevzet od toplega sprejema, izjavil, da se klicu iz naroda pokori in da hoče delati. Njegove  domače  besede,  ki so bile
steh in upati ni, da bo kdaj boljše. Smrt nam je vsem gotova — zakaj bi je ne prizvala sama? Neka velika sila me je obšla in ta me tira dol k valovom. Ne morem in nočem se ji zoper s ta vi jati . . .
Hotela sem še sama enkrat poskusiti srečo in šla h grofu. Grof si je prizadeval ravnati z menoj tako kruto kakor mogoče. Očital je vam, moja mati, z najbolj razžaljivimi besedami — izreči moram to v svoje opraviČenje — lahkomiselno življenje iz mladosti in rekel, da za take ljudi nima miloščine. »Ako bi bila svoje dni živela, kakor se spodobi — našla bi odprta vrata pri nas in povsod"
— to so bile njegove besede. Obrnila sem se in odšla. Če so že ljudje, ki aodijo za pobožne in bogaboječe, tako neusmiljeni — potem ni več sveta za mene! Namestu da bi skesanemu človeku pomagali na noge, mu očitajo preteklost!"       Z Bogom!
Vaša Zofka. Tako je brala Milica in pogledala na mater. A ta je ležala mirno in trdo
— niti ganila se ni. nMati!u zakriči Milica in jo prime za roko — a bila je mrzla kot led.
Mater je bila zadela kap . . .
brez žitnikarskega obljubo vanj a, so ravno zato napravile trajen vtis. Shod je gosp. Josipa Ndtta soglasno
proglasil kandidatom sa postojnski-vipavski - senožeški - bistriški - ložanski volilni okraj.
Tako se je izvršila ta krasna manifestacija.
Odločno se je govori o, a stvarno, kar izhaja najbolj iz tega, da se govorniki za Žitnika niti zmenili niso. In to je ravno žalostno sanj.
Deielni zbori.
Gradec, 17. marca. T včerajšnji seji je posl. dr. Hrašovec utemeljeval svoj predlog za regulacijo Hudi nje pri Celju. Predlog se je izročil deželnemu kulturnemu odseku. Potem se je pričela dolgotrajna debata zaradi preosnove deželne risarske akademije v Gradcu. — Prošnja mestne občine v Brežicah za podporo, da izvede kanalizacijo, se je odklonila. — Posl. Roš je predlagal, naj se ustanovi vinarska in sadjarska šola v Laškem.
Trst, 17. marca. Posl. G ori up je prečital izjavo slovenskih poslancev, v kateri se protestira proti nezakonitemu postopanju v zadnji seji, ko se je govornikom zaradi slovenskih govorov odtegnila beseda. Ko je poslanec začel čitati izjavo tudi v slovenskem jeziku, je nastal na galeriji velik hrup, a deželni glavar mu je odtegnil besedo ter prestopil k sledeči točki dnevnega reda. Posl. G ori u p je vkljub temu čital naprej slovensko izjavo. — Prihodnja seja se bo naznanila pismeno.
Solnograd, 17. marca. Deželni zbor je sprejel z veliko večino zakon o volilni dolžnosti.
Inomost, 17. marca. Predarl-ski deželni zbor je naroČil deželnemu zboru, naj naprosi vlado, da dobi dežela svojo c. kr. deželno vlado.
Lvov, 17. marca. Posl. Pastor je utemeljeval svojo volilno reformo, ki se je izročila pristojnemu odseku. — Pri proračunski debati se je isti poslanec toplo zavzemal za spravo med Poljaki in Malorusi.
Inomost, 17. marca. Tirolski deželni odbor je sklenil, da predloži deželnemu zboru načrt, naj se vsi deželni uradniki in sluge glede plač zenačijo z državnimi uradniki in slugami. Za sedaj pa dobe vsi deželni uslužbenci draginjsko doklado.
Nagodbena pogajanja.
Dunaj, 17. marca. V zadnjem ministrskem svetu se je sklenilo, da bodo avstrijski ministri takoj v prvi nagodbeni seji spravili na dnevni red znani govor ministra Kossutha v Czegledu. Vsled tega govora so namreč nastale skoraj nepremagljive ovire za dolgotrajno nagodbo, a kratkotrajna nagodba pa je v sedanji razmerah skoraj nemogoča. Kakor stoje stvari sedaj, ne bo drugega kazalo, kakor dogovoriti se za recipre iteto.
Budimpešta, 17. maroa. Nagodbena pogajanja se nadaljujejo jutri. Pogajanja so določena na tri dni. V sredo zvečer se avstrijski ministri vrnejo na Dunaj.
O p a v a, 17. marca. V šlezijskem deželnem zboru je bil soglasno sprejet sledeči nujni predlog: „Ker prodirajo iz nagodbenih pogajanj z Ogrsko v javnost vesti, da Ogrska odklanja dolgotrajno nagodbo s carinsko skupnostjo in carinsko svobodo, zato pa dela z vso vnemo za zvezo o grške železniške proge Kostnice-Bogumin (Kaschau-Oderberg) do Anaberga, tedaj direktno na Nemško in ponuja za to kot navidezno k o m p e z a-cijo z vezo dalmatinskih železnic z avstrijskimi, pričakuje deželni zbor, daje ne bo avstrijske vlade, ki bi pritrdila, da se na ta način izdajo avstrijski interesi.
Novo bolgarsko ministrstvo.
Sofija, 17. maroa. Knez Ferdinand je naročil predsedniku sobranja, Gudevu, naj sestavi novo ministrstvo. Gudev je predložil knezu sledečo ministrsko listo: G u d e v predsedstvo in notranje stvari, Apostolov nauk; ostali ministri obdrže svoje sedete. Novo ministrstvo bo le prehodno.
Morilec ministrskega predsednika Petkova je prosil, naj ga peljejo pred ranjenega ministra Genadjeva in na grob ministrskega predsednika, da bo prosil sa odpuščanje. Morilec se zanaša, da ga knez po milosti.
Dogodki na Ruskem.
Petro grad, 17. marca. Sodni dvor je so pet odklonil prošnjo kadetov, da bi se njihova stanka postavno priznala.
Justični minister je izjavil nekemu poslancu, da je treba dumi pred vsem preosnovati lokalna sodišča, ker je to neizogibni pogoj, da nastanejo med prebivalstvom normalne pravne razmere.
Moskva, 17. maroa. Na Finskem se vrse sedaj prve volitve, odkar je uvedena ženska volilna pravica za deželni zbor. Volitve se vrše mirno. Najmanj 12 žensk bo izvoljenih.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 17. marca. V prihodnji seji francoske zbornice bo poslanec J a ure s v imenu združenih socijali-stov predlagal, naj se sestavi preiskovalni odsek, ki bo imel sodno oblast in temu odseku se naj izroČe vsi papirji papeževega nuncija Montagni-nija.
Ministrska kriza na Nemškem?
Bero lin, 17. marca. V dobro poučenih političnih krogih zatrjujejo, da se kmalu zgode važne spremembe v ministrstvu. Naučni minister S t u d t in državni tajnik grof P os ado wsky namreč odstopita.
Iz pruske zbornice.
Bero lin, 17. marca. Pri razpravi o proračunu naučnega ministrstva so govorniki levice nujno zahtevali reformo ljudskega šolstva, odpravo duhovniškega nadzorstva in delitev ministrstva v ministrstvo za nauk in v ministrstvo za verske zadeve.
Dopisi.
Iz Mirne na DOlenjskem. 10.
marca je naš župnik Kocijančič pridigovai na leci o lomljenju zakona in pravil, da starši sami navajajo s tem otroke k nečistemu dejanju. Župan in obČ. odbor bi moral to korenito pregnati. O Kocijančič, to ni mogoče, glejte, ravno v svojo skledo mečete nesnago. Vaš Ivan Rugel je podžupan ki ste si ga Vi odločili. On je ud v izobraževalnemu društvu, je nosil svečo v procesiji za Najsvetejšim in največji Vaš podrepnik je, ki ste ga zmerom hvalili in predlagali za naj odličnejšega moža. Takoj po božiču so krstili njegovi hčeri zali Johani nezakonsko dete in pred par tedni njegovo nezakonsko dete, čeravno ima že v zakonu 8 otrok. Znanje ima s svojo novo izvoljenko nad 15 let. Njegova prava žena pravi', da ga ne more odvrniti s krive poti. Tu se vidi, kakšne može sili Kocijančič v občinski odbor, ki naj bi nadzoroval občino, da ne bo delala pohujšanja. Drugi Kocijančičev mož je Ivan Bule, ki je dne 13. marca svojo ženo tako pretepel, da bi jo bil ubil, če bi mu ne bila ušla. Bežala je k župnikovim svinjakom, kjer so jo farovška mama zapazili in jo spravili v farovž v prenočišče. Pa pravi Kocijančič, da v farovžu ni dovolj prostora za njega! Kakor je pa razvidno, ima dovelj prostora, da prenočuje stepene žene klerikalnih mož. — Železnični tir se meri pri nas damiadan in v najkrajšem času bo vse merjenje dovršeno. Vendar pred 1. aprilom ni upanja, da bi se začelo delo. Mirenci so si v velikih skrbih, kje da bo kolodvor, ali na klerikalni strani ali na liberalni. Na liberalni strani jim ni nič všeč, ker bi le njih nasprotnik imel korist; da bi bil pa na klerikalni, jim je pa popolnoma všeč, ker bi bil zanje jako pripraven dovoz na postajo. Župnik ponuja svoje njive v ta namen samo zato, da bi njegov nasprotnik ne imel koristi. Ko bi župnik prodal vse njive, kar bi jih za kolodvor potrebovali, bi denar naložil na obresti. Cez par let bi se pa ta ali pa njegov naslednik izmislil in rekel: Nič nima to župnišče njiv, prosim Vas, kupite jih! In kupili jih bodo za naš denar! Zdaj imamo dva kolodvora vmerjena, eden je klerikalen in eden liberalen. Pač so si MirenČenje zdaj v velikih škripcih, na kateri strani jim bo kolodvor odločen. Upati je, da bo odločilna komisija prav rešila vse razmere in kolodvor na najbolje mesto odločila ne glede na nobeno stranko.
Obrtni vBtnlk.
Nastanjeni trgovci in obrtniki ter njih škodi ji v-c i. Način trgovanja se je polagoma ispremenil malone popolnoma. Potujočega, od kraja do kraja hitečega prodajaloa, ki je nosil ali vozil svoje blago seboj in se le na sejmih ter drugih zbirališčih zadržaval za nekaj časa, je nadomestil nastanjen trgovec. Početna izjema je postala pravilo. KroŠnjarenje je izgubivalo svoj pomen in tudi pravico svojega obstanka, čimbolj je napredovalo nas tanje vanje trgovcev in obrtnikov tudi po majhnih, od velikega prometa odmaknjenih krajih. Tako pa je prihajalo pač sa-moposebi, da je nastanjen trgovec s stanovitnim in trajnim o br to val iščem polagoma zrl v potujočem prodajalcu, v kroŠnjarju, le Še svojega neljubega tekmeca, ki idoč od kraja do kraja s svojo kramo posega v njegov naravni delokrog, na katerega stavlja on sam svoj račun. V kroŠnjarstvu, v prodaji blaga od kraja do kraja ter od hiše do hiše brez stalnega obrtovališča. vidi nastanjen trgovec, ki računa z razpečavanjem blaga v svojem kraju, le še svojega kupčijskega nasprotnika. Kakor hitro se je ta prevrat izvršil, se je začelo med nastanjenimi trgovci gibanje zoper svobodno in nemoteno izvrševanje prodaje blaga po kro-šnjarjih, odnosno prodaje blaga, ki se vrši na podoben način, kakor krošujar-stvo. To gibanje ima za cilj in smoter obrambo domačih, nastanjenih trgovcev proti temu, da jim krošnjarji ter agenti, ki prihajajo k strankam na dom sicer brez blaga zato pa z vzorci, odjedajo in prevzemajo tiste odjemalce, kateri bi si sicer oskrbeli in nabavili za svoje potrebe blago pri nastanjenem trgovcu. Nastanjeni trgovec se upira in protivi tej konkurenci, ki obiskuje konsumente v hiši, ker na eni strani s svojo agilnostjo in živahnostjo, odnosno vsiljivostjo in nad-ležnostjo doseže marsikako kupčijo, katera bi sicer ostala nastanjenemu trgovcu, na drugi strani zategadelj, ker se mu po tej konkurenci, ki nima znatne režije in ne nosi vseh onih obveznih in prostovoljnih lokalnih bremen, katere neizogibno zadenejo trgovca in obrtnika, napravija občutua škoda in kvarijo ponajveč neopravičeno cene, zakaj njemu z veliko režijo je tem teže kosati se, ker mora računati z okolnostjo, da je navezan na svoj kraj za stalno in trajno in mu zategateij ne more biti eno, kakšno blago prodaja. KroŠnjarju ali potovalcu z vzorci gre za enkratno kupčijo, gre mu za to, da spravi svoje blago od sebe. Ker ne ostane v kraju in ker mu ni za ohranitev stranke, ne bo polagal važnosti na to, da za-dovoli odjemalca z dobrim, trpežnim blagom. Prodajalec, ki je danes tukaj, jutri tam, ne bo občutljiv v tem pogledu. Druga pa je trgovcu, ki ne sme misliti le od danes do jutri. Na-vezen na določen kraj in navezan na ožji krog stalnih odjemalcev mora obračati svojo pozornost vedno na to, da si z dobrim, solidnim in stranke zadovoljujočim blagom priveze odjemalce in zagotovi hkratu svoji trgovini dobro ime in dober glas. Stremljenje nastanjenih trgovcev za obrambo proti vsem vrstam krošnjsrenja je v današnjih razmerah opravičeno, ker stoji, da so trgovci kakor obrtniki, ki so v tem oziru prav tako interesiram, po svojih davčnih bremenih ne le za državo in deželo, ampak tudi za domačo občino prevažen faktor. Zategadelj pa je neodbitno potrebno, da se zlasti v velikih občinah skrbi za varstvo domačih trgovcev in obrtnikov in da se polaga svojo skrb in pozornost na to, da se zakoni, ki so v obrambo trgovcev in obrtnikov, v resnici in dejansko izvršujejo. Najboljši in naj izdatnejši obrambeni zakon ne more zatreti škodljivcev, proti katerim se obrača njegova ost, Če ostane le na papirju in se ga sploh ne ali pa le laksno poslužuje. Obrtna oblastva morajo take obrambne zakone spraviti do veljave, vsaka popustljivost in prijenljivost Škoduje v veliki meri, zakaj prav oni, proti katerim je zakon naperjen, prav hitro iztaknejo in čutijo, kje je varen ali nevaren teren za nje ter po tem uravnajo svoje „delo.u Kakor hitro spoznajo in zvedo, da kje kakšno obrtno oblastvo ne obrača svoje pozornosti krošnjarenju, hitro porabijo priliko in ne meneč se zakon in nje gova določila razvijejo najživahnejšo delavnost. Pa tudi na prizadetih krogih samih je, ali pride zakon do veljave ali ne. Brezbrižnost trgovcev in obrtnikov je prav pogosto najboljša podpora njihovim škodljivcem. Za svoje pravice se je treba potegniti, čuječnost je potrebna v takih primerih, in vsak primer zlorabe in pro-ti p os ta v nos ti, za katere se poizve, je treba prijaviti. Samo tožiti in obtoževati je brez uspeha in haska. Sicer tu ne velja neposredno pravilo, da kjer ni tožnika ni sodnika, zakaj oblast va so dolina postopati tudi, če sama avedo aa nedovoljeno p os to -stopanje, vendar pa je uspeh le tedaj
prav mogoč in zagotovljen, de jih interesenti sami podpirajo. Le skupno, složno in smotreno postopanje more voditi do uspeha.
Dve vrsti prodaje, kjer prihaja prodajalec do kupea in odjemalca, zanimata nastanjenega trgovca in obrtnika:
Krošnjarstvo v ožjem pomenu besede ter prodaja blaga z zbiranjem naročil pri zasebnih strankah po predloženih vzorcih V splošnem se v kup. krogih razumeva kot krošnjarstvo vsako prodajo in slehrno trgovanje, pri katerem prihaja prodajalec k odjemalcu, pa naj ima že blago za prodajo seboj ali pa da le vabi k sklepu kupčije s tem, da predloži kupcu vzoroe in se na tej podlagi porazumeta. V ožjem pomenu besede pa je krošnjarstvo le oni način prodaje, pri katerem prodajalec nima in ne sme imeti lastnega stalnega obrtovališča, marveč hodi od kraja do kraja ter od hiše do hiše, imajoČ blago, nameujeno za prodajo, seboj. KroŠnjarenje je urejeno po krošnjar-skem patentu iz leta 1852 ter dovoljeno le osebam, ki imajo krošnjarsko licenco. Omenjeni zakon sedanjim potrebam in razmeram ne odgovarja več, pripravlja se zategadelj že dolgo let nov zakon, ki jemlje ozir na današnje gospodarske razmere, v katerih bi se krošnjarstvo brez škode za konsumente lahko izločilo. (5 a se krošnjarenje po tem novem zakonu in sicer le v omenjenem obsegu še pridrži, je to na eni strani upoštevanje prebivalstva gotovih, revnih krajev, ki si more le tem potom skrbeti za zaslužek ter skrb za laže spravljanje v denar nekaterih izdelkov domače in hišne industrije, na drugi strani pa se jemlje tudi ozir na gotove velike industrije, ki po svojem zatrjevanju sicer ne bi utegnile spraviti v denar blaga, ki ga trgovci in obrtniki iz lahko umljivih razlogov zavračajo. Zadnje navedeni razlog pač komaj zasluži, da se ga avazuje. Tendenca krošnjarskega zakona gre na to, da se krošnjarstvo more omejiti tudi po manjših občinah. Po sedanjem zakonu je moči izposlovati si prepoved krošnjarenja le mestom ter krajem, kjer so zdravilišča in toplice. Na Kranjskem je krošnjarstvo prepovedano doslej le v Ljubijani ter na Bledu za čas letoviške sezone V krajih, za katere je izdana taka prepoved, smejo krošnjariti le prebivalci gotovih, privilegiranih občin, katere zakon izrecno navaja. Vsem kroš-njarjem je prepovedano prodajati sledeče vrste blaga: materijalno. Špecerijsko, pijače, zdravila, karte, knjige, umetnine, mineralno olje.
Poleg krošnjarstva v ožjem pomenu besede je omeniti prodaje blaga, ki se vrši na ta način, da prihajajo agentje k zasebnim strankam na dom ter jih vabijo, da si naroče pri njih blago na podlagi predloženih jim vzorcev. Tako trgovanje se imenuje v kupčijskih krogih detajlno potovanje. Razpečavanje blaga na ta način je za nastanjenega trgovca, zlasti za mauufakturiste, za prodajalce oblek, za krojače in čevljarje ter za prodajalce in izdelovalce perila večje in občutnejse Škode, kakor pravo krošnjarenje, zlasti tudi zategadelj, ker je kontrola težavnejša spričo okolnosti, da taki prodajalci ne smejo imeti seboj blaga, ampak le zbirke vzorcev. V obrambo proti hitro naraščajočemu detajlnemu potovanju, ki je v letih 1896—1902 zadobivalo vedno večje dimenzije, se je po dolgem naporu izvojeval zakon, ki ;e za-dobil veljavnost koncem avgusta leta 190*2. Zakon sicer ni povsem zadovoljil, more pa, Če se strogo izvr šuje, prav ugodno vplivati Bistvo tega zakona je, da je trgovcem in obrtnikom ter njih pooblašc^ue^m. (agentomi izven kraja njih obrtovališča potuje, dovoljeno iskati in zbirati naročila pri zasebnih strankah le v posameznih primerih, če je stranka izrecno imetnika trgovine a'i obrta v to pozvala ter v tem pozivu tudi navedla blago, za katero se naj ji predlože vzorci. Če se zakon pravilno na vaja, je tako moč V izdatni meri zajeziti detajlno potovanje. Za trgovca s špecerijskim, materijalnim in kolonijalnim blagom je s tem zakonom poskrbljeno za uspešno varstvo. Druge vrste trgovci ali obrtniki so zavarovani proti poniževanju tujih potnikov, odprta pa je pot — in to je nedo-statek, občutljiv zlasti v večjih mestih — onim v kraju samem stanuj o -čim elementom, ki v zadnjem času žal tudi v Ljubljani poplavljajo ter na vsiljiv način skušajo strankam obešati svoje manj ali ničvredno blago. Taki „trgovci", ponajveč židovskega pokolenja, kvarijo spodobne kupčij ske razmere, razvajajo in zavajajo pa tudi odjemalce z raznimi „ugodnostmiu glede plačevanja. Ne le v interesu domačega, solidnega tr-govstva, ampak tudi v interesa kon-sumentov samih je, da se ne dajo premotiti tem sgovori»im in aa vodljivim barantačem.
Dali« ▼ »rll*«L "mm
1. Prilog* ...sipvrpBt-f naroda" it. 64, dne '8 marca 1907
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1R marca. Shod V Cerknici. Narodno-mapredni kandidat g. Ivan Gruden •e je predstavil včetaj oeikuiškim veliloem-zaupnikom, ki so se navzlio sočasnemu shodu socijalno-demokratičnega kandidata v odličnem števi'u sbrali pod predsedstvom g. berkota v dvoraui Žhmerjeve restavracije. Bil je tu zbran cvet narodnjaštva •elega sodnega okraja ter so navzoči volilci po priporočilnem govoru od poslanca izvrševalnega odbora podpredsednika g. dr Tiillerja z navdušenjem sprejeli kandidaturo gospoda •rudna, ki je v kratkih a odločnih in krepkih besedah obljubil, da se bo ▼ slučaju izvolitve vestno in pogumno boril za želje in težnje vo-lilsev rojakov. Sledilo je potem še več navdušenih govorov, iz katerih vsah je odmevalo silno ogorčenje aavednih Notranjcev nad brezmejno irznostjo klerikalcev, ki se upajo tako odličnemu okraju vsiljevati za državnega poslanoa pometača „Gospodarske svezeu, ki o potrebah tega volilnega okraja niti pojma nima. — Pogumno in vztrajno torej na delo, da se odvrne od zavedne Notranjske taka sramota! O shodu prinesemo ie obširnejše poročilo.
— Shod napredne kmetske Stranke V NOfi vasi vršil se je včeraj ob 3. popoldne ob jako obilni ndeležbi. Prostori restavracije gosp. Modica so bili popolnoma polni ter je ljudstvo stalo oelo v veži. Pri tej priliki se je sijajno pokazalo, da je kmetsko ljudstvo do grla sito duhovniškega jerobstva. Napredna kmetska stranka označila se je s prižnio Nove vasi in okoliških fara kot protiverska stranka in kaplani so svetovali onim, ki bi se hoteli udeležiti tega shoda, naj nikdar več ne prestopijo cerkvenega pr8ga. Dični poslanec DroHnič je bil videti v vsaki veži. Ni pa še odbila tretja ura in že je bila restav-rasija polna poslušalcev. Predsedoval je župan g. Modic, ter pozdravil domačine, iz Nove vasi, Blok in Sv. Tro-jiee, kakor tudi goste iz Bloške police ter Loža, ki so pod vodstvom vrlega inpana g. Žnidaršiča nastopili dolgo pot na ta shod. V krepkih in jasnih potezah orisal je na to g. Modic dolžnosti, ki čakajo notranjskega poslanca v prih. drž. zboru ter pozdravil program, katerega razvijajo kmetje isti dan v St. Petru. G. Cham je nato v obiirnem govoru razkrinkal hinav-ičino klerikalne stranke ter naglašal kmetsko razredno stališče, ki je edino sposobno ta stan rešiti sigurne pro-paBti, katera ga čaka pod duhovniškim jerobstvom. Oba govornika sta bila bnrno pozdravljena, ter žela obilo odobravanja. Soglasno in s klici: Bog živi našega kandidata g. Deklevo! zak'jučil se je ta lepi shod, ki je dal povod, da so se kmetje Se dolgo po shodu zbirali k zanimivim debatam, kjer so enoglasno obsojali nedelavnost in brezbrižnost dosedanjega poslanca dr. Žitnika.
— „Sl0Venec" pige: Gostinčar je neprenehoma razpravljal državno-zborska vprašanja v krogu svojih ■omišljenikov; Plantan in dr. Tavčar, oba skupaj ne sežeta s svojo politično modrostjo tako daleč, da bi se z G08tinčarjem sploh razgovar-jati mogla o politiki. Tako pro-Itov pobič v „Slovencu" ! Ali naj kaj odgovorimo? Najprimernejši odgovor
daje „Slovenec44 sam, ko nekoliko niže piše: Naj priproste j Ši človek ne more verjeti teh nečuvenih oslarij!
— Kandidat Gostinčar. Znani
klerikalec Kobi z Brega pri Borovnici je Sel te dni z Žitnikom po ljud-ljanskem   trgu   in   mu  je britko tožil,  koliko  sitnosti in težav ima a ljudmi, ker jim nikakor ne more dopovedati,   da je Gostinčar pravi kandidat za državni zbor. Kobi naj nikar ne obupa.   Svoj Čas je bil Kobi mož,  ki je kaj nase držal, pa je potlej le postal klerikalec. Izprva je  bil Kobi   največji  nasprotnik Go-•trinčarjeve kandidature. Kar je Kobi rekel proti Gostinčarjevi kandidaturi, e bilo vse prav pametno in docela resnično.   No,  klerikalci   so  le tudi njemu   dopovedal,   da je Gostinčar
pravi kandidat, in zdaj se sam Kobi peha za Gostinčarja. če se je klerikalcem posrečilo zmešati pamet Ko-biju, tako da se zdaj peha za Gostinčarja, potem se bo že tudi Kobi j u posrečilo povedati baokom, da je Gostinčar pravi kandidat. Seveda le backom — razumnim možem ne, ker ti ne bodo glasovali za Gostinčarja.
— Oostinčirjeva politična modrost je po zatrdilu .Slovenca" tako ogromna, da ga ni na Slovenskem moža, ki bi se mogel v tem oziru meriti ž njim. Da pa Plantan in dr. Tavčar oba skupaj ne sežeta s svojo politično modrostjo tako daleč, da bi se s Gostinčarjem sploh razgo-varjati mogla o politiki, to je pa tako gotovo, kakor pribito. Samo škoda je, da klerikalci niso Že preje odkrili tega   skritega   čudovitega ta-
tri etično slavnosfc priredili — Lahi in na Dunaju visoki krogi hitro tako sodijo. S tem je Labaruar dokazal, kako mil mu je slovenski narod, ko ga je zatajil! Ob priliki umora ces. Elizabete je zadonelo s Dunaja „Strenge Đestrafungtf in Lah ar -nar kot takratni okrajni glavar je bil med tistimi, ki so poskrbeli, daje pela palioa po slovenskih hrbtih. Kot pravi pasa je nastopal na Krasu za „Strenge BestrafungM. I u takega moža, ki je Čisto nava len političen hlapec vlade, nsj bi poslali Krasevoi in Vipavci na Dunaj v parlament?! Nikdar!
— Pravda dr. Robide proti dr. Divjaku je končana, in sicer se je končala tako, kakor je bilo pričakovati že po prvih dveh obravnavah, namreč s popolnim porazom dr.
lenta. Ta mož nenavadne nadarjenosti, I Robide. Sodišče je dr. Divjaka o p r o-ki sliši na ime Gostinčar, je moral stil o. Utemeljevanje razsodbe pravi, dosedaj skrit kakor ponižna vijolica da nekatere obdolžitve, ki jih je ia-pometati smeti v „Gospodarski rekel dr. Divjak, sploh niso kaznive, Zvezi44 in nositi pisma na poŠto, dasi I glede drugih pa da je doprinesel je že od nekdaj, kakor pravi »Slo- I dokaz resnice. Robido v zagovor-venecu, neprenehoma razpravljal dr- I nik je sicer proti tej razsodbi oglasil žavnozborska vprašanja v krogu svo- I vzklic, vendar so vsi juristi edini v jih somišljenikov!" Da je v krogu tem, da je ta vzklio Čisto brezpomem-svojih somišljenikov katoliških backov, ben. Afera dr. Robide je s tem poki jim je Čitanje in pisanje španska jasnjena in dognana. Pred sodiščem vas, stari Gostinčar kot enooki med I se je pokazalo, kako lažniva in podla slepci res politična kapaciteta prve je bila gonja po časopisih in celo na vrste, o tem pač ni dvoma. Zdi se pa shodih zaradi odpusta dr. Robide iz nam, da je bila Gostinčarjeva modrost deželne službe. Blamiran je „parma-samo tako dolgo tako velika, dokler nentni od-iek za reševanje dr. Robide44 je bila skrita, ker drugače bi bilo ne- I in blamirana je vsa „Gospodarska razumljivo, da potrebuje ta izredna stranka44, ki je bila po vseh treh svo-individualnost, „polna politične mo- I jih Članih angažirana pri tem procesu: drosti44 mentorja in varuhu sedaj, ko dr. Robida kot tožnik, dr. Ravnihar se hodi Notranjcem ponujat za po- kot zagovornik in dr. Stoje kot kron-slanca. Gostinčar si namreč ne upa ska priča. Pridržujemo si pravico, da sam v volilni okraj, kjer ga je po- še izpregovorimo o rezultatih tega stavil dr. ŠusteršiČ za kandidata, am- procesa oziroma o delovanju in ne-pak ga mora voditi kakor medveda hanju dr. Robide v deželni blaznici. na vrvi dr. Pegan. Sicer je pa mo- Za danes naj le omenimo, da je pred-goČe, da je ŠusteršiČ dal GostinČarju niča usmiljenih sester, Leopoldina dr. Pegana za varuha samo zato, da Hoppe, ki je bila zaradi svoje bolezni bi pazil na to, da bi Gostinčar ne komisionalno zaslišana v bolnici, za-izgubil preveč svoje „politične mo- dala dr. Robida zadnji udarec Le-drosti44. Prav lahko mogoče! Kam bi opoldina Hoppe je namreč postavila pa prišla klerikalna stranka, Če bi na laž še tisto edino pričo, ki se je izgubila tisto „politično modrost*4, ki zavzemala za dr. Robido, sestro Lu-je poosebljena v starem GostinČarju! cijo. Oprostitev dr. Divjaka pomeni Poslanca Drobnica v al* moralično obsodbo dr. Robide in vsega bom. Gospodarsko in politično dru- divjanja proti deželnemu odboru, ki štvo za Notranjsko je dalo za svoj je izpolnil le svojo dolžnost, ko je shod v Novi vasi  nabiti v Novi vasi I odslovil iz deželne bolnioe dr. Robido.
ter okolici lepake.   En tak lepak je I       — Kamniška meščanska kor*
bil tudi nabit na hišo nekega soseda poraciia. Iz Kamnika se nam piše: poslanca Drobnica. DrobniČ se po- Zadnji četrtek se je vršila pri ude-stavi pred lepak kakor bik, ki vidi ležbi skoraj vseh opravičencev vo-rdečo barvo ter Čita dobre Četrt ure. litev odbornikov za kamniško me-Neka ženica pride mimo ter ga vpraša: sčansko korporacijo s popolnim po-Oča, kaj pa berejo. Ali je prišel zo- racom klerikalne stranke, ki je bila pet kak dohtar sem — zobe plombi- I poprej od narodno-napredne stranke rat? — Drobnič zagodrnja ter pravi: ji ponujeni kompromis v strankarski Mati, to je še nekaj veliko hujšega, svoji zaslepljenosti ošabno zavrnila, kakor samo zobe plombirati!  —  se | Izvoljeni so bili zgolj pristaši narodno-
zaleti v lepak ter ga strira z zida. Ge Drobnič v prihodnje takih lepakov ne bo pustil lepo pri miru, mu bomo pošteno navili njegova dolga ušesa.
napredne stranke gg. dr. Alojzij Kraut in Rudolf Debeveo z 61 glasovi, Tvan Breznik s 00 glasovi, Josip   Potokar  z 59   glasovi in
— Misijon v Linbljanl. Kbkor Janko Košir s 56 glasovi. Od kle-Čujemo iz zanesljivega vira, bo v rikalnih kandidatov je dobil največ Ljubljani 14 dni pred volitvami glasov (50) g. Andrej Albrecht, misijon, da bodo misijonarji nevedne katerega so tuli nekateri naprednjaki in nerazsodne ljudi „pripravljali" za volili, dočim je po milosti dekana volitve. Prvih osem dni bo misijon Lavrenčiča za korporacijskega načel-za Slovence in zadnjih osem dni za nika določeni, nekdaj napredni, sedaj Nemce. Na shodih bosta pa vendar klerikalni trgovec Ivan Žargi zdru-Krek in ŠusteršiČ vpila, da se škofu žil na svojo značajno osebo najmanj dela krivica, ako se ga dolži, da mu glasov. Za namestnike odbornikom je več za volitve, kakor za vse ver- so bili soglasno izbrani iz naprednih ske zadeve. vrst gg. Jernej  Kemperle, Fran
— Kako Je Labarnarja mil Žerovnik in Ivan Hudobilnik.
Slovenski narod. Klerikalni listi kle- Kolo časa se suče naprej, meščanstvo
pečejo, kako je Laharnarju mil slo- gre pa ž njim. Zaman se mu ustavlja
venski narod in da je izjavil, da je dekan  LavrenČič po  ukazu prevzvi-
pripravljen dati kri za ljubljeno, dobro šenega   Antona.     Mestni hranilnici,
a  zapostavljeno   slovensko   ljudstvo. ustanovljeni  edino le mestni
Da so vse te besede puhle fraze, do- občini v korist,  hoče klerikalna
kazuje „Sočatt v sledečem: Avgusta zloba snesti čisti dobiček a novo,
meseca 1900. je gospejni odbor Rde- čisto nepotrebno posojilnico, kateri
Čega križa priredil v Sežani v pro- so kumovali sami sebiČneži in neraz-
slavo  400letnice združenja  Goriško- I sodni kimavci klerikalne, meščanstvu
Gradiščanske  s  habsburško   dinastijo I sovražne stranke.   Dobiček klerikalne
in proslavo 701etnice cesarjeve veliko I posojilnice ne bode nikdar uporabljan
slavnost. dlavnost je bila sijajna. Se- v prid meščanstva, pač pa v podporo
žana je bila čudovito patriotična. Okr. klerikaloev in njih temnih načrtov,
glavar v Sežani je bil takrat dr. La- Ze pri navedeni volitvi je skušala ta
harnar, ki je napravil uradno po- posojilnica izsiliti glasove pri njej
ročilo o tej slavnosti. V tem poro- zadolženih    volilcev    za klerikalno
čilu se je govorilo o „nnser Volku, o I stranko.    O tem  bo   Se pomenek na
„Fahnen in den  Landesfarben44   itd., pristojnem mestu! Narodno-napredno
niti e besedico pa ni omenilo sloven- meščanstvo je  nastopilo složno in
ske Sežane, nikjer ni bilo zapisano edino ter pokazalo, da je v edinosti
ime Slovenec! Kdor ne pozna razmer, nepremagljivo. Pri prejšnjih volitvah
bi lahko sodil, da so tisto veliko pa- I v korporacijski ali v občinski odbor
je bilo izbiranje kandidatov največja težava. Pri zadnji volitvi se je ubrala prava pot. "Kandidate je določil strankin volilni shod s svojo veČino po tajnem pismenem glasovanju. Želeti bi bilo, da bi se pri vseh takih volitvah tudi v bodoče enako postopalo in da bi se volilnih shodov udeležil zadnji volilec napredne stranke. Volja veČine in nikdar ne želja posameznikova mora določevati kandidate, potem bo udeležba pri volitvah od naše strani vedno velika in ne bodo se jej odtegovali selo ne oni bojazljivi elementi, ki se po nepotrebnem boje klerikalne sile. Vsem zavednim narodno naprednim voliloem, ki so pogumno stopili na volilno bojišče in štrli klerikalne nakane — vsa čast!
— Leopold Hostnik, župan v Š m ar t nem pri Litiji se opravičuje v ^Slovencu", da je zopet postal klerikalec, in da je postal pred vsem podrepnik sedanjema dekanu. Gospod Polde konča s?ojo izjavo s sledečimi, ošabnimi besedami: Strganega liberalnega klobuka in liberalne obnošene suknje pa do smrti ne bo nosil Leopold Hostnik, župan v Šmartnem pri Litiji. V istini ponosna beseda! Nam in še marsikomu drugemu se pa vendar dozdeva, da je za slovensko javnost Čisto brez vsakega pomena, tiči li Polde Hostnik pod liberalnim klobukom, ali pa v starih hlačah, katere je odložil dekan. Sedaj tiči v takih hlačah, v kratkem pa bo „župan v Šmartnem pri Litiji** morda zopet skušal premeniti tako obleko kakor prepričanje! Sam B;>g ve, čemu tako babše v moški obleki na dan sili!
— „To le naravnost škandal, ki ga moramo ožigosati" . . . .
tako vzdihuje „Slovenecu minulega četrtka,  ko  omenja vsled novomeškega   vodovoda    nastale prepire. Največ mu je — vsaj na prvi pogled — na   osebi   župnika   Peterlina iz Šmihela.   Za danes ti slavni gospodi to-l9 v resni pretres. Res da, „to j e naravnost Škandal14, ako župnik in duh. svetnik iz Šmihela z nizkotnimi  sredstvi javno  nasprotuje napravi vodovoda    če še ni dovolj izobražen,  vsaj star je že dovolj, da bi lahko s svojim vplivom tako blagodejno napravo pospeševal, za katero drugje prosi leta in leta zaman na tisoče, s slabo pitno vodo preskrbljenih občanov.   Res  da,  „to je naravnost škandal",  ako katoliški duhovnik nima srca za uboge žejne ljudi in živino, le, ker je njemu na razpolago, Če ni dobre vode, pa tem boljše — vino. Res da, „to je naravnost   škandal",   da je ravno tisti duhovnik, ki je svoj čas aklobaeal cel akt svojih smešnih ugovorov proti vodovodu, bil tedaj, ko se je vodovod zaprl, prvi, ki je prišel beračit za vodo,  ki je preje ni maral.  O najnovejšem škandalu pa, ki se je pred kratkem v tej zadevi doigral med  zidovi njegovih prijateljic — šolskih sestra v Šinihelu — spregovorimo o svojem Času odkrito besedo.  A h koncu že danes ne moremo zamolčati,  kaj je  v ti zadevi izmed vseh škaudalov največji škandal. Namreč: da ravno tista oseba, ki je javno sama priznala, da župnik Peterim  glede vodovoda ni   posto.»al take, kakor   bi bila  to   dolžnost katoliškega  duhovnika,  ima  sedaj naenkrat dovolj drznosti, braniti v nSlo-vencu" ravno tega župnika. Ia dalje, da ravno tista oseba, o kateri se, kakor o netopirju ne ve, ali je miš ali je tič, napada „Dolenjske Novice14 in jim  spodtika „Slov. Narodu zato, ker   so  objavile,  kakor  vselej, tudi sedaj   dobesedno  poročilo tozadevne seje mestnega  zastopa.   In končno, v nasprotju s to osebo oelo, ni niti enega najzagrizenejšega klerikalca, ki bi v ti zadevi ne obsojal postopanje šmihelskega   župnika;   to,    to je naravnost   in   največji škandal kandijsko-im ihelske politike.
— 0, 0, konec Sveta bol »Slovenec" je dne 14 t. m. priobčil srdit napad na .Dolenjske Novice44. Vsa Dolenjska je kar strmela. „Sloveneo" proti „Dolenjskim Novicam44 ! Ha. zares, nekaj novega. Sicer nam je bilo izza kulis ie adavno inano, da so „objektivnemu" „Slovencu14 stare rDolenjske Novioeu kljub njih kato-
liški podlagi še vse premalo klerikalne in da so vsled t^ga gospodje od „zgorej" vedno skuhali pritiskati na gospode „zdolej". Če je kdo na svetu, ki nima povoda se potegovati za tendenco „Dolenjskih Novic44, mi gotovo ne zaostanemo za njim. Kuj ti resnica je, da „Dolenjske Novice41 kot sedaj edini takorekoč uradni list za Dolenjsko, na svoji prekatoliški podlagi, nikakor ne odgovarjajo svojemu namenu. Da je pa vspričo tega Slo-venčevim gospodom vse to „prevez katoliško,44 še vedno „premalo klerikalno44, to je gotovo najnovejši čudež, ki zna biti bolj zanesljiv prerok, kot laški astronom: da bo še ta mesec res konec sveta. In teh naših misli so danes tudi že vsi dolenjski klerikalci, ki so čitali zadnji Slovencev napad na „Dolenjske Novice44. Kajti iz vseh žegnanih in nežegnanih ust gre te dni le en sam kot buČeče morje razburkani glas:  0, 0, konOO
sveta bol
— Klerikalna doslednost —
klO al? Znano je, da je farško de-nuncijantstvo spravilo mlado nadarjeno pisateljico M. I T. iz učiteljske službe. Pobožni „Slovenčev" dopisnik jo je imenoval celo: „liberalno Sappho44. No, gdč. M. I. T. seje posrečilo, da je dobila drugo primerno službo, ki ji nese malone dvakrat toliko kakor — učiteljska 8uplentura. — Značilno pa je to, da se klerikalci radi okoriščajo s spisi gdč. M I. T. Tako je n. pr. katoliški amerikanski list „Nova Domovina44 prinesla ponatis basni „Iz kraljestva živali44, ki jo je prvotno obelodanil „Zvonček". Naši Črnosuknjarji, ki se strastno zaganjajo v „Zvonček44 in ki pisateljico M. I. T. imenujejo „liberalno Sappho44, se pa kaj radi poslužujejo spisov te „liberalke44. Slišali smo celo, da se ji je od neke strani ponujala dobra nagrada in brezplačno dopošiljanje „Slovenca44, ako bi bila hotela postati sotrudnica te klerikalne cunje. Seveda je gdč. M. I. T. indig-nirano odklonila ponudbo. Klerikalna doslednost, kje si?
— Ornfg in socialni demokrat je det. zbora v Gradca. Iz Ptuja se nam piše: V seji 12 marca je socialni demokrat M. Schacherl hudo prijel znanega ptujskega „poštenjaka44 L Orniga; slednji se je tako klavrno branil, da to celo nemško časopisje priznava in da mu je deželni glavar grof Attems dal celo ukor, ker je nenavzoče osebe žalil in napadel, ki se v zbornici niti braniti ne morejo. In kaj so storili „naši44 slovenski deželni poslanci? Molčali so pogumno; niti eden ni ust odprl, da bi vsaj M. Schacherlu s slovenskega stališča sekundiral, ker je imel M Schacherl v stvari popolnoma prav. To je čudno postopanje; seveda Orniga v „Novem slov. Štajercu4* in v „Slov. gospodarjuu napadati, to že razume vsak, ker ima I. Ornig v resnici mnogo grehov na sebi. Toda renegatu Ornigu v obraz povedati to, kar zasluži, te korajže naši „izvrstniu poslanci v deželnem  zboru nimajo.
— Napad na učiteljstvo. Iz Savinske doline se nam piše dne 17. marca: Kakor je vaš list nedavno poročal, se je poskus nemških fabri-Čanov in njih priveskov v Polzeli ob zadnjih tamošnjih občinskih volitvah, dobiti občinsko upravo v svoje reke, imenitno izjalovil. Slovenci so skupno nastopili ter nasprotnike sijajno pobili. Vsled tega velika pobi-bitost in žalost med našimi pravimi in namišljenimi Nemci! Njih trobilo, celjska „Deutsche Wacht,u kar besni, ter napada učiteljstvo sploh in posebno ono v Polzeli, ker je ob omenjenih volitvah storilo svojo narodno dolžnost. Čujmo v originalu, kako ta udriha. Med drugim piše: „Die slove-nisohe Lehrerschaft is t politiseh unreif, datiir liegen Beweise vor. Kine politiseh unreife Lehrersohaft wird von der politiseh reifen romisohen Prie-stersohaft versohlungeu und „als N a c h t mahi sum warmen Kraut a u f g e f r e s s e n," wie sioh sebst ein Landpfarrer v o m J. 1872 im „Slovenski Gospodar41 ausserte. Solange sich die Lehrerschaft nioht eine gediegene Bildung an-eignet, bleibt sie politiseh unreif u. verkauft ihre Ueberzeugung um einen Tropfen Miloh oder Glas Wein an den
achmeichelden und hinterlistigen Prie-•ter. Der Priester war nie ein «uf-richtiger Freund der Schule und der Lehrer. Er daif es grundsa^zlioh nicht •eiu!u — S tem bodi citiranega do-velj in in to v kazen našim „naobra-ženim" Nemcem. Slovensko u5iteljstvo je vzvišeno nad takim natolcevanjem. Kako je politično šolano ter vsestransko napredno: to kaže njegova organizacija ter njega intenzivno sodelovanje ob slednjem svobodnem pojavu, bodisi ta potem že obČekulturne ali politične smeri. Slovenski učitelji ne rabijo Nemcev, pač pa solidarno postopajo z nemškimi svojimi sovrstniki, ako to zahtevata s tano vs ki p ono s in interes. To je eklatantno dokazal veliki učiteljski shod v Gradcu dne 2. februarja t. 1., kjer je relativno bilo slov. spodnje-itajersko učitelj stvo najbolje zastopano. Iu tako učitelj stvo naj bi bilo politično nezrelo, nazadnjaško?! — V Celje poglejte, vi polzeljski Germani! T u cestne pometače bolj cenijo in uvažujejo, nego pa svoje — nČitelje. Ali je mar to tudi politična zrelost? Pometajte pred avojim pragom!
— Lovska  dražba na man-tinte*' tako je krstil sobotni ^Siove-
nec" štajersko ruarodno stranko". Ej, brnmni „Slovenci", ali bi ne bilo nmestneje, ako bi s tem imenom počastili tisto stranko, ki jo vodi vse Časti vredni dr. ŠusteršiČ ?! Da, da, za klerikalno stranko bi bilo to ime kakor
nalašč in pobožui gospodje okoli „Slovenca" so se očividoo zmotili v naslovu. Komu je pa več ležeče na mandatih kakor klerikalcem? Kdo je pa izdal koroške Slovence, za ceno, da se da na Kranjskem Čim največ mandatov klerikalcem in da se volilni okraji sestavijo tako, da so docela zagotovljeni klerikalni stranki!? Ali ni bil to poštenjak ŠusteršiČ, ki je lahkodusno žrtvoval koroško slovenstvo nemškemu molohu samo za to, da si zasigura svoje mandate ?! Zato]uaj bo „Sloveneca z lovsko družbo na mandate le lepo tiho in naj j* ne očita drugim, marveč naj v tem oziru raje prime za dolgi nos svojega pokrovitelja dr. Šusteršiča! Kar se pa tiče „Narodne stranke za Štajersko", povemo slovenski javnosti, da niti eden od njenih voditeljev ne hlepi po mandatu, v kar je najboljši dokaz to, da ne bo niti eden izmed njih kandidiral, dasi seje na primer dr Kukovcu kandidatura naravnost ponujala! Ustanovite jem „Narodne strankea se ni šlo za čast, ko so vzbudili v življenje novo napredno politično organizacijo, ampak za blagor in dobrobit naroda, za katerega je bil že skrajni čas, da se ga reši iz klerikalnih krempljev. Ako bi bili voditelji jjNarodne stranke" Častihlepni in ako bi koprneli po mandatih, kakor jim očita „Slovenec", bi pač ne osnovali svoje politične organizacije, marveč bi raje lepo vstopili v Korošec ŠusW-šičev tabor, kjer bi jim z mandati kar postiljali, saj se itak ve, da so za kandidate v taki zadregi, da si morajo   pomagati z  napolanalfabeti!
— Marckhiov sbod. Iz Cel]a ae nam piše 17. marca: Včeraj je sklical deželnosodni svetnik M a r c k h 1 iz Celovca, kandidat za drzavno-zborski mandat celjske mestne skupine, volilni shod ob 8. uri zvečer v dvorani hotela „Terschek." Udeležilo ae ga je nekaj nad 200 mož. Obrtnikov je bilo 6, trgovskih uslužbencev Se ne toliko; tudi 3 socijaldemokrati so bili navzoči; sicer pa le „purgarji," advokatje ter uradniki. Marckhi je premleval stare fraze ter se celo laskal socijaldemokratom; a če misli, da ga bodo slednji volili, se bridko moti. — Sploh se ob tej Marckhlovi kandidaturi marsikaj zanimivega sliši izza kulis. Tako so sloji, trgovstvu pripadajoči, hoteli postaviti lastnega kandidata v osebi nekega H o f e r j a, uradnika v Westnovi tovarni za ko-vinasto posodo. A ko se to namero celjski mogočneži izvedeli, takoj so pritisnili z vsem svojim vplivom na tovarnarja Westena, da takoj Hoferja odpusti, ako kandidature ne opusti in isto tako, da vsi trgovski uslužbenci zgube svojo kondicijo, če bi se ie dalje navduševali za svojega kandi-
data! Tako isgleda celjska „gemein-burgsohaft!" Kakšne pa so potem v Celju šanse za Marokla? O tem nam pač ni treba več izgublja vati besed. Pri vsem nemštvu o. kr. mož tudi v Celju več dosti ne velja.
— Dogodki v Riemanjih. Iz
Ricmanj nam pišejo dne 16. t. m.: Minuli ponedeljek smo imeli zopet civilni pogreb. Umrla je 83 letna Marija Pregarec pri Sv. Mar. Magd. spodnji. Ker je družina gosp. Pregarca narodna, je odločila, da njih mater pokoplje župan Berdon. Do meje istrsko-tržaske je vodil sprevod katinarski duhovnik Stržinar, a od meje naprej pa župan Berdon. Na meji je čakala godba, pevci društva Slavec, župan Berdon in spremljevalci. Ko je prišla krsta do meje, se je duhovnik Stržinar obrnil in se vrnil na Katinaro. Zupan je na to blagoslovil gomilo in opravil molitve, pevci so zapeli in godba je za-svirala žalostinko. Ljudi je bilo na tem pogrebu veliko število. Bili so tudi mestni ljudje. Tega pogreba se kaplan Ukmar ni udeležil. Ta izgubljeni sin škofa Nagla se je začel maščevati nad otroci pri nauku, ker mu nočejo odgovarjati in ker ga nočejo pripoznati, s tem, da jih zapira, vleče za ušesa in stisČe za roke. Nekemu otroku je stisnil roke tako hudo, da mu je del roke sčrnel in otekel. Mati  je   otroka hitro
peljala k zdravniku in s spričevalom vložila tožbo proti temu. Cerkev je še vedno cele dni odprta. K. inaM ne pride nihče izvzemaj stalnih staršev do precastitega gospoda učitelja Antona Masla. Minolo soboto smo imtrli zopet odUčncga gosta. Obiskal nas je gospod Ivan Hribar, župan iz Ljubljane. Gospoda župana Hribarja srčno zahvaljujemo za njegov obisk. Drugi dan pa, minulo nedeljo, obiskalo nas je akad. fer. društvo »Balkan« iz Trsta. Tudi akad. fer. dr. se zahvaljujemo za obisk. Minoli ponedeljek je bil naš župan zopet na razpravi. Tožilo ga je orožai-Štvo. Župan je bil kakor pri vseh dosedanjih razpravah t o ž b e oproščen. Povodom praznika sv. Jožefa se bode točila v Ricmanjih dobra »bržanka«. Upamo, da bodejo tujci z našo kapljico, ki jo navlasc za ta praznik hranimo, prav zadovoljni.
— Calov&ki i.Mir'1 hoče biti,
oziroma naj bi bil aktualen koroški časopis. Hoteli smo iz njega izvedeti podrobnosti o značilni pravdi profesorjev celovških, ki ima politično ozadje in o kateri so poročali vsi večji časopisi. Toda ne najdemo niti najmanjše m tiče o tem, tako da bodo morali koroški Slovenci vzeti na pomoč klerikalni nemški nT«gblattu ali pa — „Villacher Zeitung" ali celo BFreie Stimmen", če ne nSlov. Naroda". Tako se ne urejuje političnega Časopisa . . .
— Imenovanja v cestnem
odboru. Deželni odbor je poklic -J v cestni odbor lož ki: Ivana Modica, posestnika v Novi vasi ia Franca Mudica, posestnika na Lahovem , v cestni odbor cerkniški: Andreja Krajca, posestnika na Grahovem in Jerneja Dobevoa, posestnika v Begunjah; v cestni odbor logaški: Antona Kovšca, posestnika v Planini in Ivana Mihevca, posestnika iz <3evc. Dosedanja zastopnika deželnega odbora v zadnjem cestnem odboru sta propadla.
— Neznosne železniške razmere V Kočevju. V Kočevju je pO-stajenačelnik — zagrizen Nemec seveda — postal pod sedanjim železniškim ministrom tako predrzen, da celo strelja mirne ljudi. Ko bi kak slovenski železniški uradnik le polovico kaj takega počel kar uganja omenjeni, kdaj bi bil že discipliniran. Nemcem je pač vse dovoljeno.
— Odlikovanje. Profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani, gosp. Avguštin Wester, je dobil ob priliki svojega upokojenja naslov šolskega svetnika.
— Premeščen Je is Dola v
Radovljico gozdni in domenski oskrbnik g. J. H a n u š. Dosedanji gozdti mojster g. Fran Pirker v Radovljici je premeščen v Gorico.
— Is pisano slovenskega
SlodalliĆa« Jutri, v torek, p o p o i -n e (za lože nepar) se poje zadnjič v sezoni priljubljena Kienzlova opera „EvangeJjnik" na korist moškemu in ženskemu opernemu zboru. Da ae omogoči tudi širšim slojem
poset tega v vsakem oairu zanimivega dela, ae uprizori opera popoldne, in so cene znatno znižane. Operni zbor, ki je brezdvr mno najtrdnejša opora slovenske opere in ki je skozi vso sezono, v kateri so se pela izključno resna glasbena dela, izvrševal a vso vnemo svojo nelahko nalogo, zasluži pač v polni meri, da ga občinstvo odlikuje s kar najmnogobrojnejšim posetom. Zvečer (za lože par) sa ponovi Tavčar-NuČičev izvirni igrokaz „Antonio Gledjevi6u. — A. Robi i »vo dramo „V somraku" je gledališko vodstvo sporazumno z g. avtorjem za letos odstavilo z repertoarja, ker je ga. Taborska, ki ima v igri veliko vlogo, težko obolela. — Operno osobje pripravlja Parmovo „K s e n i j ou, dramsko pa Fr. Ks. Meakovo izvirno dramo „N a smrt obsojeni". *
— Slovensko gledališče. Po
gospe Iruii Polakovi igrati isto vlogo — je kr tično. To smo včeraj videli, ko j« gdč.K o Če v ar j e v a nastopila v veliki vlogi kot pismonoševa sestra v nO n in njegova sestrau. GdČ. Kočevarjeva je storila vse, kar je v njenih močeh. Ampak v njenih močeh včeraj ni bilo veliko. Zato je padel doberšen kos dovtipov pod oder. Lep glas ima. ampak preveč se jej pozna, da je z Iblane. Marljivost njeno treba pohvaliti. Ostale vloge so bile v spretnih rokah, v istih kot pri premieri. Zato je imela burka velik uspeh. Gledališče je bilo nabito polno, celo po dvoje na enem stolu jih je bilo — Zvečer se je drugič pela francoska opera ^Fau^tu a dokaj lepšim uspehom kot prvič. G. Rezunov, ki je pel naslovno vlogo, je bil boljše disponirau kot zadnjič in marsikatera točka j* prišla včeraj do popolne veljave. Gospa Skalova je bila ljubka Margareta, se je v sv« jo vlogo popolnoma u^lobila in je imela krasen uspeh G- OuKdnik je bil Valentin, da si ga ne moremo boljšega misliti. G Brttetto si je svojo masko zboljšal, v cstalem je pa bil isti M«-flsto kot pri pr-mij**ri. Pohvaliti moramo tudi gde. R-mnovo «taro Marto in Procba-zkovo kot Siebla, ki sta s svojim lepim prednašanjem pripomogla do lepega večera. G Bukšek je Bran-d-rja dobro pel. Končno moramo tudi še omeniti, da se je zbor zopet iz kazal kot močen steber slovenske opere. P K.
— Drutba sv. Cirila In Metoda V L Ubija Oh „Družoe sv. C.rila iu Metod*" razglednice in narodni kolek je sprejel v svojo upravo te dni ljubljanski knjigovez g Ivan Bonač. Tig>vci, podružnice, rodoljubkinje in rodoljubi naročajte vse to odslej pri njem. Tem potom smo poskrbeli za svoje boljše dohodke in za razbremenjenje svoje pisarne. Uraduištvo, kolikor ga imamo, rabimo za pismeno občevanje po Slovenskem. Za take posle, kakor z razglednicami in narodnim kolekom, ni bilo ono čisto na pravem mestu. „Družbe sv. Cirila in Metodau razglednice Gregorčiču v spomin z njega velikonočno kitico se že razprodajajo v Ivan Bjnačevi trgovini v Ljubljani. Sezite po njej trgovci, podružnice, rodoljubkinje in in rodoljubi. Ne trpimo tuje sare v izložbah slovenskih trgovcev. Polagoma ne naselimo tu sem med svojimi mi. Tudi Gregorčičevo ime naj kliče o Veliki noči na rodovo vstajenje.
— Odbor i tonskega telovadnega društva v Ljubljani" vijuduo
prosi p. t članice, katere se udeleže izleta v Prago, da se blagovole do 1 aprila zglasiti v telovadnici ob sredah in sobotah od 6—7. ure zvečer ali pismeno pri odboru. Vožnja stane i« Ljubljane do Prage in nazaj 20 K 60 vm. Vstopiti je pa mogoče tudi na postajah od Ljubljane ter stane potem vožnja razmeroma manje. Iz Prage lahko odpotuje posameznik s poljubnimi vlaki, izvzemši brzo vlake, tekom 30 dni.
" — Na dan. družinski večer „Narodne čitalnice'1 opozarjamo še enkrat cenjeno občinstvo. Zabave bo d »volj in raznovrstne, tako da naj nihče ne zamudi tega večera, ki se prične točno ob poludevetihinse vrši v mali dvorani ^Narodnega doma". Na sporedu je poleg drugih zauimivih tučk tudi veseloigra in končno ples.
— Ustanovni sbod „splosne organizacije zdravnikov na Kranjskem v varstvo njihovih gospodarskih interesov" se vrši dne 21. t. m. to je četi tek ob snimili zvečer v hotelu nUuiouu v Ljubljani. Spored: 1. Sklicateljev nagovor. 2. Prečitauje pravil, odobrenih od deželne vlade. 3. Sprejem Članov. 4. Volitev načelnika 5. Volitev odbora. 6. Sklepanje o pristopu društva k državni zvezi avstrijskih zdravniških organizacij na Dunaju. 7. Eventualna volitev enega odposlanca k zborovanju državne zveze dne 22. in 23. marca. 8. Slučajnosti. Kolegi! Dne 6. novembra 1906 ste mi poverili nalogo, naj Čim prej ustanovim društvo, katero bo zastopalo gospodarske interese zdravnikov in le-te ščitilo proti izkorišČe-vanju raznih organisovanih stanov. Ustregel sem vali želji, a vala dol-
žnost je, da se sede j oklenete društva z vso vnemo ne oziraje se na malenkostne osebne nesporazumnosti, motreč vedno glavni društveni smoter; varstvo gospodarskih iteresov! K shodu pridite vsi! Sklicatelj.
— 0 kulturnem delovanju frančiškanov v krvatskita de teleta
je predaval včeraj na prošnjo „Akademije" y veliki dvorani „Mestnega domau g. dr Iso Kršnjavi, profesor zgodovine umetnosti in kulture na zagrebškem vseučilišču. G. predavatelj se je obširno bavil s krizo v katoliški cerkvi v 13. htoletju, z opozicijo v njej in izven nje ter pr. sel nato na katare, ki so učili oster dua-lizem, najstrožjo askezo in bili zato najhujši opozioijonalci proti posvet-njaški rimsko-katoliški cerkvi. V svojem življenju so se tako zatajeval1, da so jih ljudje smatrali za svetnike Na Francoskem je umrl nekoč neki katar, ki je bil izredno svetniški. R mska kurija ga je kmalu po njegovi smrti proglas 1 a za svetnika, ker so se baje godili čudeži na njegovem grobu Postavili so mu lep oltar, kjer so se se čudeži ponavljali. Tu je sveta inkvizicija izvohala, da je bil ta svet nik v svojem življenju katar. Seveda ga je proglasila za brezverca, podrla njemu posvečen oltar in ker je rimska kurija ostala pri svojem proglašenju nastal je med obema, boj, kije trajal 30 let in sa končal s tem, da se je rim ska kurija uklonila sveti inkviziciji in „spoznala", da je bil svetnik katar in da torej ne more biti svetuis iu da čudeži, ki so se godili vs-led njegove priprošuje, niso bili ^pravi čudeži" .... G govornik je govoril nato o Frančišku Asiškem, ustanovitelju frančiškauskega reda, kaj ga je privedlo, d* je ustanovil svoj red, kaj je učil itd- Življenje FrauciŠka Asiskega je bilo ravno tako kot ono katarov le s t^-m razločkom, da se je naslanjalo vedao in povsod na verske dogme. Katari so bili resni in osorni ljudje, frančiškani pa veseli, ki niso zametavali družb, bih pevci in pesniki pesmi ponih ljubezni in se sami imenovali „božji trubadurji44 in „božji zonglerji." Na Hrvaškem so začetuiki cerkvene in posvetne poezije. G. govornik je prečital neksj pesmi Frančiška A<iškega ter znamenit-g* hrvat skega frančiškana Grge Martića 0 drugem kulturnem delovanju frančis ] kan<>v v hrvatskih deželah nam g. profesor ni povedal. Predavanje je bilo še dosti dobro obiskano, predvsem od našega dičnega ženstva. Udeležil se ga je tudi gospod župan Hrib ar.
— 0 Ubogljivosti Otrok je predaval na II mestni deški ljudski šoli v soboto zvečer g. učitelj Janko Likar. Razmotrival jetri vprašanja: Kdaj treba začeti z vzgojo otroka, kako se otrok pripravi do ubogljivosti in kaj se mu sme velevati. Gosp. predavatelj je v ostrih besedah obsojal pretirano materinsko ljubezen do otrok, katera ljubezen zagreši, da postane iz otroka, ki hrani v sebi dobre lastnosti, tekom le t. stvor, ki je v nadlogo sebi, staršem in sploh vsakomur, s komer pride v dotiko. Z otrokovo vzgojo je treba pričeti v najnežnejši dobi in že takrat, ko se otrok zaveda, da se nahajajo okrog njega razui predmeti, je potrebno, da mati uveljavi pri otroku svojo voljo in oblast nad njim. Vendar je treba pri tem opreznosti in previdnosti, da otrok ne podane trmoglav in svojevoljen. Otroku se mora velevati, kar je izvedljivo, kar je m-goče in kar je pametno. Ukaz mora biti odločen in kratek in ni treba pri njem kakšnih pogojev, ki j ob stavijajo nespametne matere, češ, „če pojdeš po to iu to, pa dobiš krajcaru. Otroku se mora povedati smoter in vzrok, zakaj mora kako stvar storiti, in storil jo bo. — Predavanje je bilo govorjeno v prav poljudni ob'iki in po domaČe, kar je na poslušalce gotovo napravilo trajen vtisk. Bilo je prav dobro obiskano, posebno od mbter. Udeležili so se ga tudi g. župan Ivan Hribar, g. ma-gistratni svetnik Lah, g. mestni šolski nadzornik Maier in drugi.
— 24 občni 2bor pevskega društva Slavca 1 se je vršil v soboto, dne 16 t. m. v društvenih prostorih. Poročilo prinesemo v sredo.
— Umrl je v Ljubljani upokojeni major g. Jakob Modrijan, ki se je tudi udeležil leta 1878 okupacije v Bosni Naj v miru počiva!
— Priobčevanje reklamnib notic Za društva nam jemlje silno mnogo prostora in je za naš list jako nadležno breme. Poznamo društva, ki izkoriščajo liste naravnost brezobrazno, dočim ima list škodo, ker mora zaradi teh notic izpuščati mnogo drugega gradiva. V tem oziru bomo v prihodnje rigorozneje postopali. Nekatera društva — mnogo jih ni več — nam pa kar pošiljajo plakate ia hočejo naj jim mi po teh plakatih spišemo notice. Ker je to vendar malo preveč, bodi tem društvom v vednost, da je tej razvadi že davno konec Najmanj kar se more zahtevati, je pač to, da se pošiljajo listu ie za tisek prirejene notice. Plakatje romajo v kol.
— Pospeievanle Industrije tu obrti ln avatrllski birokrati sem.
Avstrijski birokratizem je zopet enkrat skuhal modrost, ki jo je na vsesa •vetu edino on sposoben izleči. — Vkljub lepim govorom, enketam itd.
V ministrstvih in v drugih visakik uradih, da se hoče pospeševati industrija in trgovina, je vlada zopet izdala naredbo, ki bo provzročila bal nasprotno, to namreč, da bo zavirala in podraževala avstrijsko trgovino. Dali so namreč sedaj napraviti manjše statistične izjave za promet z Ogrsko, katerih dosedanji format je vk jub temu, da je bil majben, vendar le zadostoval, da se je lahka navedlo večje število blaga; sedaj pa je potreba v slučaju, ako je v zavoja več nego troje vrst blaga, kar je pri pošiljatvah manufakturnoga, noriot-berškega in drobnega navadno, prilepiti še dodatno polo, kar vsekakor zahteva več časa, ako je treba napisati samo en list. Toda to ie ni zadostovalo, smatralo se je Še za potrebno, zvišati ceno tiskovin za izjave, ki se nanašajo na železniške pošiljatve od 1 vin. na 2 vinarja in določiti ceno izjav za poštne pošiljatve, ki so se preje dobivale brezplačno, na 1 vinar za komad, kar provzroči znatno večje stroške pri tvrdkah, ki imajo živahen promet a drugo državno polovico. Opozarjam© na to pristno avstrijsko novotarije trgovinsko zbornico iu gremij trgovcev ter ju poživljamo, naj delujeta na to, da so zopet uvede stari modus in če se že zahteva za tiskovine, ki bi morale pravzaprav biti brezplačne, denar, naj bi se vz«j njik sestava olajšala, ne pa otežseČila, kakor se je to storilo z novo naredbo.
— Dr. Maoringova pokora.
Ižanski župni k dr M auring ki je oa kakor znano pred ljubljanskim deželnim sodiščem obsojen na 2 meseca ječe zaradi krivega pričevanja, je včeraj teden povedal svoiim fttran-'m na prižnici, da bo na Veliko nedeljo v Sveti deželi na Jezusovem groba za svoje zapeljane ovce daroval m&šo. To darovanje je na vsak način pokora, ki jo je škof naložil dr. Mauringu sa gori imenovani greh S.et^vali bi pa ižanskemu župniku, naj nikar ne be preveo s,ten okrog žensk po Jeruzalemu, ker Mobamedanci so tudi ljudje, ki znsjo varovati čast svojih žena. Sicer pa up&mo, da dr. Mauring svoj« slabe navade pusti na Kranjskem in da se bo docela skesau in z namenom, nič več delati pohujšanja, povrnil is Svete dežele.
— Preveliko varčevanje vzrok
Smrti- Posestnik Jakob p. d. K a j -žar iz D»*aževnika občine Dobrova pri Ljubljani se je 11. t. m. obesil ob okrajni cesti, ki p<-lje iz Zagorja v Trojane, ker se mu je zdelo, da j# par volov na živinjskem sejmu v Doleh na Štajerskem kupil predrago in ker mu je eden izmed volov omagal na poti in se je mož bal prevelikih stroškov za njega transport. Is varčnosti ni Kajžar vso pot, ki jo ja napravil pes, ne jedel ne pil.
— Pogreb brez duhovrika so
imeli v Iduji v pttrk, dne 15 t. m. Pokopali so Petra Lapajueta, umi-rovljenega rudarja, ki je končal svoja življenje z dinamično patrono. Zato mu je odrekla endotua duhovščina c-rkveni pogreb. Ljudstvo pa je porabilo to priliko, da ja izkazalo svoj« simpatije pokojniku, duhovščini pa veliko ogorčenja. Vel ka muožica »e je udeležila tega pogreba, ki se j» izvršil na prav ginljiv način. Godba je igrala žalostinke, in na grob ja stopil upokojeni c. kr. sodn-jski sluga, Fran Družkovič, ter izrekel v slovo preprost, a presrcen govor. Veterauoi so ustrelili trikrat. G. Druškovič j« molil za rajnega očenaš. Razšli so se, splošna sodba je pa bila. da je g. Druškovič bolje napravil kakor pa duhovniki. Tej bodi tudi povedano, da so pred volitvami take šale zelo nevarne!
— Sokolski dom v Žireh. Piše se nam iz Žirov: Povsod si zidajo Sokoli domove. Kjer se bistrijo pojmi, kjer se navdušujejo mladeniči za našo pravo slovensko naroduo stvar, tam nastajajo telovadna društva. Miadeuidi v njih si krepijo mišičaste ude in razširjajo obzorje. Vzgled miče in kmala se pokaže potreba, postaviti Sokolu lasten dom. Ti domovi niso zgolj lokalnega  pomena, marveč občnega.
V Ž reh imamo telovadni odsek idrijskega Sokola. Ta odsek se razvija tako lepo, da se bo moral preleviti v samostojno društvo. Treba je pred vsem telovadnice. Odsek deluje ž« nad leto dni a Sokoli nimajo streh« in moramo telovaditi na prostem. Z združenimi močmi zavednih Slovencev si sezidamo svoj sokolski dom. Načrti so že gotovi. Potrebno zemljišče, ležeče na najlepšem kraju naše doline, nam je na razpolago. V kratkem začne dvigati is tal lična stavba. Ker pa nam še marsičesa primanjkuj«, obračamo se tem potom do slovensk« javnosti s prošnjo, naj nas podpira, da nam bo mogoče doseči svoj namen.
Talnim srcem   naznanjam vsem •orodoikcm,   prijateljem    n inaueeui,
da je moj ljubljeni goprog goopod
Jakob Modrijan
o. kr  major v p , Imetnik vojaškega zaslužnega knioa. vcjne kolajne Itd.
dna 18. t. m. ob pola S. sjntraj t 60. letu svoja staroiti po daljši bolezni p.eminul.
Pogreb dragega rajnika bo is hiše žalosti, Resljeva cesta št. 3, v sredo, dne 20. t m. ob palu 4. popoldne.
Dragega pokojnika priporočam v blag spomin 7
Ljubljana, dne 18. marca 907. Marila Modrijan
(Mesto posebnih oznanil.)
t
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin in brat, gospod
Alojzij £enček
pomožni nradnik
danes, dne 18 marca t. L ob 2. uri ponoči po daljši, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umira oče, v starosti 24 let preminul. V61
Pogreb dragega rajnega se vrši jutri, v torek, iy. marca ob 4. uri popoldne iz Leonišča na pokopališče k Sv Kr žn
Maše po3mrtnice se bodo brale v farni cerkvi pri Sv. Petru
Bodi mu tlag spomin.
Ljubljana, dne 18. marca 1907.
Alojzij Lenček, oče - Linca, Rudolf,   Josip   m   Bogomir, sestra
in bratje.
Brez posebnega obvestila
Zahvala.
Za mnoge izraze odkritosrčnega sočutja, izkazanega mi ob bolezni in smrti mojega nepozabnega soproga,
gospoda
Josipa ?ilic
izrekam tem potom najpresrčnejšo svojo zahvalo. Tako se zahvaljujem najtopleje gg. kolegom dragega po-kcjnega, osobito g. poštnemu načelniku 1. Marianoviču, sploh vsem, ki so se v tako mnogobrojnem številu udelež li pogreba, ter za prekrasne darovane vence. 940
V Pulju, 14. marca 1907.
Mila Filic.
Elegantno i a novo upreudjeca
mesečna soba
z razgledom na pa*k 8 s takoj odda.
Vpraša se Miklošičeva cesta 22, II. nadstr. levo. 94?
Šivilja in učenka
se sprejmeta takoj. VVolfove ulice št. I, I nadstr.
Lepa hiša
tnonadstropna, 8 let davka prosta, % malim vrtom, ob cesti, 6 minut od Gorice, primerna za gostilniško ali kako drugo obrt, &e zaradi družn skih razmer takoj proda.
Poiasnila daje: M. Kepa, Oorica, Via Signori 7. a**—1
Učenca
z potrebno solako izobrazbo, se takoj sprejme v trgovino z mtšanim blagom v L ubijani.
Kje pove npravniStvu „Slovenskoga Naroda". *&8 1
11
pošten in zeio dobro iznrjen, ki ima sam orodje, se sprejme v trajno službovanje z aprilom 1907. Ponudniki naj z naznanilom dosedanje plače, starosti kakor tuli z zsfatevo plače | oskrbo, ter če inogoče 8 fotografijo fei se vrne eorealjene poaadbe p< $'i|aj» n^r. „Slov. Nar da* pod šifro „Sreća"     m i
Ljubeznivi gospici
Josipini Jfemsch
iskrene čestitke k jutrišnjemu dnevu. 963 Žiucla no mnoga leta!
Išče ae starejša
služabnico
za nadzorovanje večjih otrok.
Ponudbe na upravnistvo „Slov. Narodau._» 8-1
Izrta is
z opravo In orodjem
ae odda v Ljubljani a 1. malem.
Zve *e na Gruberjevi oesti^št. 8.
944-1
Sprelme ae spreten
Nastop takoj
IVAN KRAVOS
sedlar v Gorici.  945 1
Unlfsouodja
bilance  zm žen,  slovenskega, laškega in nemškega je/ika vešč,  34 let «tar oženjen, išče službe v mestu ali na deželi. Sprejme tudi nlužho tovarniškega uias.iL.ika, kore^pondenta ali kontorista
Cenjene poondbe pod M0. M." na
npravD. „Siov. Naroda". 948-1
Mestno županstvo o Črnomlju
razpisuje
službo
ilistEP tajiih
z letno plačo 960 K.
Prošnje opremljene z izpričevali o dosedanjem službovanja kakor tudi z zdraviliškim izpričevalom je vlagati pri podpisanem mesdnem županstvu do
1 aprila 1906
Nastop službe 12. aprila 1907.
Mestno županstvo v Črnomlju
dne 15. marca 1907.
Josip Mat ja Skubic 1. r.
9U   1 Župan.
Dobro uvedena
tvornica za 1
išče za Kranjsko in Spodnje Štajersko stroke veščega, agiluega zastopnika. Ob primernem poslovanju se plača poleg provizije tudi potniua event. fiksna plača. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja se prosijo pod šifro „P. P.11 na uprav. „Slov. Nar."
»k-       ■ Hi?
uelik
KONCERT
na čt%$t
Pepc in Pepetou
dne 19. marca
t boleln „JožDi \Mm".
(SeldeL)
Začetek ob osmih zvečer. Vstop prost.
Točila se bodo naslednja vina: Sromeljčan od g. stotnika Fridoltna Kavčiča. Pliečan od gosp. notarja Verica. 6t. II] pri Maribora od gotip.   dež.   sod. svet.   Ravni h a rja.
8 HP. bencin motor
skoraj nov, se vsled povečanj podjetja
prav pooeni proda.
Ponudbe naj se pošljejo na upravo. „Slov. Naroda".
917-2
Kontra-bas
proda po ccal    0:91
ANDREJ BERČIČ
muzikant v Škof Ji L O ki.
Mlad tri. JiSJ
d« bro izurjen v špecerijski, železninski in manufakturni stroki, ve*č obrh de-teluih jelkov, teli primerne sinzbe.
Vstop 1. aprila t. i,
Ponudbe pod HPrldnost(> poste restante Kranj. %o-i
Kupi se
mlin sli pekarija
Lega in cena postranska stvar.
Pisma pod  „brzo" na upravn.
nSlov. Naroda". 89i-3
Proda se v posekanje
bukov gozd
dobro zarastel. — V«č se poizve pri posestuiku Josipu Bodlaju na Brezjah — Sv. Neta št. 10, posta
Tržič. 859-2
Dobro idoča
trgovina
Špecerijskega blaga a trafiko ln iganjetočem v lepem trgu na Dolenjskem pri cesti in blizn farne cerkve z dobrim prometom
= se takoj odda. =
Kapitala Je treba 5000 kron.
Vrta   tozadevna   vprašanja pod šifro „Srečen trgovec" je poslati
upravn. „Slov. Naroda". 9£8—l
Vabilo.
3(metska posojilnica in hranilnica pri Sv. 3(rižu
pri Kostanjevici
registrovana zadruga z neomej. zavezo
ima svoj
občni zbor
o ponedeljek, dne 1. aprila
ob 3. popoldne
v zadružni pisarni.
DNEVNI RED:
1. L°tni račun.
2. Volitev načelstva in nadzorstva.
3. Predlogi.
K obilni udeležbi vabi
938
Načelstvo.
Najviša odlika na mednarodni raz I stavi v Milana 1906 (avstr. Juror).
Peter Sasso
zlatar v Spljetu, Dalmacija pise 2j. oktobra 191)6, da ga je že štiri leta mučila goreČica in vzpebavanje in da mu vga zdravila niso nič pomagala. Nekoliko steklenicam Piccolijeve želodčne tinkture se ima zahvaljevati za zdravje in priporoča ta pomoČke najtopleje.
Steklenica 20 vin.
12 steklenic z zavojem vred K   2 70 24      „      „       „        n   ,    5 12 70      „      „      „        „   n 14 — (poStni zavoj). Zunanja naroČila izvršuje točno
lekarnar Piccoli
▼ LJubljani. Dunajska oeata.
IV   *ar4—4
V novi vili v Zgornji tiski ae edda takoj lepo, moderno
stanovanje
s tremi velikimi sobami, kopalno sobo in drugimi  pritiklinami  (v vili  je na peljan vodovod, sraven se  nahaja tndi lep vrt). 88J-S
Več se poizve pri lastniku v Zg. fiiikl it. 100 ali pa pri g. Ivanu Zakotnlka v LJubljani, Dunajska oeata AL 40.
Sive koroške kose
izdeluje
tovarna za kose Karel Zeilinger
¥ Hlmiiiclbcrgu
iz najboljšega koroškega litega jekla v poljabni obliki in mnoini.        Hi9 4 Gene in vzorci kos se pošiljajo na zahtevanje franko.
Pooeni ata naprodaj
ta iton kolesa
sistema Pach, prvi 6 HP. (2 cilin dra)  skoraj   nov,  drugi   3  H P. tndi dobro ohranjen. 910—3
Natančneje se izve in ogleda pri Karlu Camerniku, Dunajska oeata štev. Oi
Razglas.
Uprava Kollzeja oddalo za leto 1907 8 oziroma tudi za več let
izprazDjevanje greznic
(gnojnih jam)
90b--3
proti dobremu plačila.
Kdor želi to izpraznjevanje prevzeti, blagovoli se prijaviti do koncem tega meseca v pisarni De-ghengbi, Cesta na Rudollovo železnico ftt 18.
„SLOVENSKI NAROD
se prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana: Bizjak L|   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Blaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jer ca, Prešernove ul 52. Dolenc F., Kolodvorske ul. št 26 Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja Cuštin Lina, Šeleiiburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št. 14 Kleinstein J., Jurčičev trg št 3 Košir Julija, Hilšerjeve ulice št 12. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv Petra cesta št. 52 Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št 18 Svatek J., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št 36 Ušeničnik Fr. Židovske ul št. 1 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 VVeinert H., južni kolodvor.
Šiška;
Franzot M., Spodnja Šiška na
kc lodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški
Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažman Marija, trafika Škofja Loka: Žigcn Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec Radovljica:
Homan Oton, trgo
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v buiefo na kolodvoru):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik Bled:
Pretnar Ivan, trgovec
Js ornik (Gorenjsko): Zorč Le pold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko):
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica:
Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J., posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Ribnioa: Lovšin Ivan, trgovac
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Bostanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant.
Krško:
Stanzor Henrik, trgovec
Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnike:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc)
Logatec: Rus J o s., trgovec.
Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec
Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; vVerli Ka olina, trafikantima
Begunje pri Cirknici:
Stergulec Ivan, hišna št. 31
Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec št. Peter na Krasu:
Schmelzer J., na kolodvoru Ilirska Bistrica:
Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika.
Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kole dvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v .Narodnem domu".
Celovec.
Sowa Josip, časopisni biro. Gorica:
Bajt J., ulica Campo Sar to št 43. Gabršek A., knjigotržnica Hovanski lva?»f Via Corno št 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G Verdi št. 21.
Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Nabrežina:
Na kolodvoru
Divača:
Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, Plana Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Ca serma št. 1.
Može Karolina, ulica Miramare št 1
Stanič Št., ulica Molin piecole št S.
Opatija:
Tomašič Anton, trafikant. Vilic Ivana, trgovka.
Pulj:
Feik Antonija, Via Barbacani
štev. 17. SohUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
Časopisni birč „Globus", via
Adamich št 2. Sikič GjuraJ, trgovec, via An-
drassv št 7. Trbojovič GjuraJ, Via del Molo. Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantirja, Vm. Alserstraase ftt 0.
A8^^
8540
775
2. Priloga »Slovenskemu fmmr st 84, dat 18. fflirea*)1807.
Na sdar! — Odbor odseka idrijskega Sokola v Žireh.
— Uspeh nabora v političnem •kraju Krškem sa sodni okraj Kostanjevica je bil, da je od 216 nabornikov bilo potrjenih 68, torej 26%.
— NOVO društvo. Ustanovilo se je „Strokovno društvo premogarjev v Kočevju".
— Sevniškega inpnika Dobr-ška sredpostoa pridiga. Dragi moji župljani 1 Znano Vam je, da je osobito za nas duhovnike, prišel zdaj čas delovanja, kajti volitve so tukaj in noben duhovnik, ki pozna svoj poklic in svoje svete dolžnosti za časa volitev, ne sme, ne more in noče lenariti. Dragi moji 1 Pred nekaj meseci sem bil v skrbeh in dvomih, kako ta težaven posel opraviti! Volitve, glavna reč, vzamejo toliko Časa, kako pa še le postranske n. pr. v cerkvi itd. opravljati. V tej stiski priporočil sem se svojemu patronu in prosil večnega Boga, da mi pošlje pomoč. In glejte čudo ! UsliŠal je Bog moje iskrene prošnje ter mi kar naravnost poslal pomoč v podobi mladega dušnega pastirja, ki se je poprej mudil nekje na jugu ; sprejel sem ga seveda z odprtimi rokami, tembolj, ker je bil nekoliko mlademu Tobiju podoben. Prav rad sem ga vzel pod streho, saj, četudi imam majhno kravo, vendar dobro molze. S tem, kar treba telo, bila sva dobro preskrbljena. Saj dobro veste, dragi moji, s kako vnemo da je bral sveto mašo in dober spo vednik je bil I Hudomušnežev je sicer povsod mnogo, in tudi med nami; maisikdo je delal dovtipe, da se moj tovariš obnaša, kot da bi kozo drl, pa to so bila le zlobna obrekovanja. Zdaj torej j sem imel dovolj časa za lena-renje — ne, hočem reči za delovanje. Začel sem premišljevati, kako Vas naj branim pred tistimi krivimi preroki, pred tistimi antikristi, ki Vam lažejo, da nismo mi poklicani varuhi nerazsodnega ljudstva, kako bom vse, koji so drugega mišljenja kakor jaz, grdil po časopisih. Pa čudna so pota božja!
— Moj tovariš in pomočnik je postal nekako razmišljen — obnašati se je začel nekako sumljivo — in moje bistro oko je koj zapazilo, kaj da je: mislite si dragi moji, — hudič ga je začel motiti 1 Blagoslovil sem revčka, in ker od samega blagoslova ne more nikdo živeti — stisnil par poslikanih papirčkov  v pest — srčno   ga objel
— in ločila sva se — ločila na veke. Oh, dragi moji, ko bi to bil že konec! Mislite si, dragi moji, hudi duh lazi okrog kot rjoveč lev — in nikdar ne miruje. Pred kratkim so me pozvali na sodnijo, vprašali me po mojem tovarišu in saj veste, da sem bistrega duha, — koj sem se prepričal, da se gre tukaj za nekega lopova. — Besede mi zastajajo v grlu. Ne morem Vam, dragi moji, popisati duševnih bolečin, ki me ravnokar tarejo! Tisti mož, ki je tukaj v Vaši cerkvi daroval svete maše, ki je velikodušno našim pobožnim Marijinim devicam ter devičnikom odvezoval grehe, tisti mož, ki mi ga je Bog poslal pa lopov? Dragi moji! Jokajte se, kajti posvetnim oblastvom ni nič kaj zaupati, da, prav mogoče je, da vrlega dušnega pastirja še pod ključ vtaknejo. — Kličite torej z menoj : Bog daj vsem norcem pamet 1 Amen.
— Sevniški okrajni zastop
Cesar je potrdil izvolitev g. Mihaela S t a r k l a za načelnika in g. F r. Simončiča za podnačelnika okrajnega zastopa sevniškega.
— Krajevni muzej -o ustanovili „Nemci~ v Laškem trgu. V muzeju se menda razstaviju tudi nemške korifeje kakor Valentinitsch, Drob-nitsch itd.
— Pozor pred cigani! Skozi
Vojnik proti Celju ta se peljala nedavno dva voza Ciganov. Dve Ciganki, Jena stara, druga dekle, sta vstopili v Janežičevo trgovino ter kupili za par krajcerjev sladkorja ter plačali z bankovcem. Ko jima je trgovec menjaval denar, prosili sta ga naj jima izbere ogrske krone, a tudi sami sta brž pomagali izbirati. Ko sta odšli, opazil je trgovec, da mu manjka 52 K. Brž je obvestil orožnike, ki so hiteli za Cigani ter jih zalotili v neki gostilni v Proseniškem. Dočim 80 orožniki izpraževali starega Cigana, zbežala je mlada Ciganka, ki so jo klicali za „Elo,u pri stranskih vratih zasukavši si krila čez glavo, da je ni mogel nihče videti v obraz. ^Cigani, ki so bili privedeni pred celjsko sodišče, so Elo popolnoma utajili, vsled česar jih je moralo sodišče oprostiti.
— Volilve v Vuzenici Kakor smo že poročali, so Slovenci pretekli teden pri občinskih volitvah v Vuzenici zmagali z znatno večino v vseh treh razredih. V nemškem taboru je vsled tega nastal seveda silen vihar in Nemci v Mariboru so jeli svoje somišljenike v Vuzenici dolžiti, da je prišla občina samo vsled njihove malomarnosti v slovenske roke. Da se opero pred nemškim svetom, so si vuzeniški nemšku-tarji izmislili laž, da so Slovenci zmagali samo s pomočjo terorizma in sle-parstva. Voditelji Slovencev so kmete, tako pravijo nemčurji, primorali z gro-gnjo da bodo zaprti, ako ae grajo volit
Slovence, da so oddali svoje glasove slovenskim kandidatom. In da bi stvar bila bolj verjetna, so vložili proti volitvam protest, v katerem zatrjujejo, da so Slovenci zmagali samo s pomočjo navedenih nasilstev ter zahtevajo, da se morajo radi tega volitve razveljaviti. Razume se samo ob sebi da so vse te trditve samo laž in podlo obrekovanje, za to se tudi Slovenci čisto nič ne boje protesta, ter so prepričani, da je pravica na njihovi strani in da mora zmagati. Ako bi se pa le primeril slučaj, saj pri nas v Avstriji je vse mogoče, ako se gre za Nemce, da bi se volitve razveljavile, bodo Slovenci šli v nov volilni boj s trdnim prepričanjem, da bo tudi pri novih volitvah zmaga na njihovi strani 1
— Nesreča. V Vrtovinu na Goriškem je našel neki deček patrono za samokres. Ko je vrtal z žebljem, je eksplodirala patrona ter poškodovala dečka na prstih.
— Hrbtenico  si le zlomila
krava posestnika Vodopivoa v Kam-njah na Goriškem. Odvezala se je in zapletala, da se je ponesrečila. Morali so jo ubiti.
— Nemška nesramnost. V
Podbrdu na Goriškem je hodila in prosjačila okrog neka ženska, napravljena kot redovnica za nemški „Schulvereinu. Farbala je ljudi, da pobira za slovenske otroke na Dunaju, Razkrinkal jo je ondotni p ostaj ena-Čelnik g. Testen ter ji je povedal par zasluženih. Pozor pred takimi sleparji! Ujela je dosti ljudi po Balki dolini na limanioe, kakor je razvidno na zapisovalni poli. Oasti-tamo „herrenvolku", ko s takimi sredstvi širi „kulturo".
— Sod mu Jo padel na glavo.
Na južnem kolodvoru v Gorici je pri odpiranju vagona, polnega sodov piva, padel sod na glavo vozniku Fr. Lebanu ter ga poškodoval. Rana je dolga 7 cm in globoka 1 om. V 14 dneh že zapusti usmiljene brate. Trdo glavo ima!
— Ogenj. V noči od petka na soboto je nastal ogenj v Bodrežu pri Kanalu na Goriškem. Zgorelo je 6 hlevov in ena hiša. Zgorelo je tudi šest goved in trije prešiči. Pogorelci so Ivan in Miha D ras če k, Anton Vidič, M in k o in Pečenko. Bili so zavarovani.
— Ženska podružnica sv Cirila in  Metoda  za Ajdovščino,
Šturje in OkoliCO priredi dne 19. marca t. L v dvorani g. Fr. Bratina v Ajdovščini veselico.
— Pogozdovanje Krasa v tržaški Okolici Tozadevna komisija obhaja letos 251etnico svojega vele-koristnega delovanja. Tudi v preteklem letu ima zaznamovati lepe uspehe, zakaj pogozdila je 25 ha popolnoma nerodovitnega kraškega sveta, zakar je porabila 209.100 smrečic, jelk in mecesnov. Stroški so znašali 4119 K, ker je bilo treba na mnogih najprej navozi ti zemlje. Da se novi nasadi zavarujejo požara po iskrah iz lokomotiv, napravil se je 1293 m dolg zid.
— Poskusen samomor V Trstu je skočil 511etni delavec Ivan Cvetnik v veliki kanal v samomorilnem namenu, vendar so ga rešili še pravočasno. Vzrok poskušenega samomora je bil domač prepir.
— Dve rebri si Je zlomil pri delu 371etni delavec Ludovik Peter lin v Trstu. Moral je bolnišnico.
— Strahovita zima Slovenski trgovski popotnik nam piše s Hrvatskega. Ko je bil v ponedeljek 11. marca na Udbini semenj, je nastal tak sneg z burjo, da je na povratku domov zvečer p onesrečilo več ljudi in poginilo nekaj živine. Dne 13. so našli z mrznj enih v snegu devet oseb in enega vola, a pogreša se še 14 oseb. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako strahovite zime. Od Udbine je 140 kilometrov do Karlovca.
— Novega praktikanta je dobilo državno pravdništvo. 301etnega bivšega zasebnega slugo Edvarda Grma je namreč vratar g. Prohinar v justiČni palači večkrat zasačil švigati brez klobuka in suknje po hodniku. Ker pa novi gospod ni prišel nikoli k njemu po pisarniške ključe, se je začel g. Prohinar zanj zanimati. Prilika je nanesla, da ga je pred par dnevi vprašal, v kateri pisarni da „amtira**. Gospodje naglo našel izhod z izgovorom, da praktiku je pri državnem pravdniku gospodu Trenzu. Ker pa Prohinar le ni hotel meni nič tebi nič verjeti in se mu je stvar dozdevala le presumljiva, je šel novega praktikanta spremit do I. nadstropja. Ko dospeta pred navedeno pisarno v I. nadstropje, je gospod šinil po hodniku v II. nadstropje, kjer se je izgubil. O zadevi je bila obveščena potem policija, ki je „državnopravdni-škega praktikanta" dejala pod ključ. V preteklem letu je bil Grm sluga pri nekem tukajšnjem zdravniku, katerega je okradel in bil zato kaznovan s trimesečnim zaporom. Ko je kazen prestal, je začel zopet po mestu igrati kavalirja, živel j« elegantno, delal pa nič. Pelioija je prišla na to, da je
Grm šivel iz zasebnega zaklada, kojega si je bil pripravil, predao je na« stopil prvotni zapor. Pn njegovi preiskavi, kakor tudi ljubim kini, ae je dobilo mnogo porcelanastih posod in steklenega namiznega kinča, katerega je Grm kradel s pomočjo nekega steklarskega pomočnika, ki je bil tudi aretovan in tako bodeta sedaj res oba postala znanca c kr. državnega pravd-ništva.
— Nesreča V soboto si je pri sekanju drv zlomil v gozdu 80 let stari posestnik Pavel Žuidaršič iz Cerknice pri Ložu desno nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
— Pobegnil je v soboto od zgradbe hiše v Sodnijskih ulicah pri-siljeneo Fran Jugo vio.
— Zatekel se je k oskrbniku mestnega skladišča ob Cesti na Ko-delijevo dolgo dlakas pes pšenične barve.
-7 V deželno bolnišnico »o
pripeljali včeraj Antona Podlogarja, ker si je na Rakeku zlomil desno nogo.
— Delavsko gibanja. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 40 Slovenoev in Hrvatov. — V soboto je šlo v Ameriko 20 Hrvatov, v Heb jih je šlo 340, v Budimpešto se je pa odpeljalo 200 Lahov.
— Izgnblleno in najdeno rečL
Neka dama je izgubila zlato brožo s tremi opali, vredno 20 K. — Učiteljeva vdova gospa Hedvika Kaligar-jeva je izgubila črno denarnico, v kateri je imela okoli 8 K denarja. — Trgovski vajeneo Ludovik Pesjak je izgubil zavitek železnine, vredne 5 K. — Na jušnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden dežnik, torbica z večjo vsoto denarja, zavitek pisalnega papirja, zlata verižica in trije svilnati robci.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi drugi mesec ljudski simfoničen koncert in se godba Številno popolni. Izvajalo se bode najnovejše delo g. A. Foersterja „Suite slave", Havdnova simfonija (Pauken-schlag), Dvorakova overtura „Moj dom", tudi po ena točka za violino in čelo solo. Z vajami se prične to sredo zvečer ob 8. uri v ^Mestnem domu". Gospodje, ki so obljubili sodelovati, naj se blagovolijo vaje sigurno udeležiti.
— »Ljubljanska društvena
godba" priredi danes zvečer koncert v „Narodni kavarni" (Gosposke ulice), in sicer na čast vsem Pe-pioam in Josipom. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. — Jutri zvečer se vrši velik koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl),Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri.  Vstop prost.
— Operetni koncert priredi celotna vojaška godba o. kr. pešpolka št. 27 pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Christopha jutri v veliki dvorani hotela „Union".
* Najnovejše novice. 5 20.000
mark tujega denarja je zaigral blagajnik M u 11 e r obrtne banke v Speverju ter pobegnil.
— Nesreča v rudniku pri Forbachuje zahtevala dosedaj 78 žrtev. Nad 40 rudarjev še pogrešajo, ki so v rudniku zasuti ter so skoraj brezdvomno izgubljeni.
— Vsled verske blaznosti je v bolnišnici v Upsali neki bolnik umoril štiri tovariše, Četrtega pa smrtno ranil.
— V največji bedi je umrl na Dunaju grof G e r ar d o f R o c h-soles. Bil je svojeoasno častnik ter se je udeležil bitke pri Kraljevem gradcu in bosanske okupacije.
— Na Tirolskem je zapadlo zadnje dni nad meter snega.
— Rigo II. V £>opronu se je poročila grofica Georgina F e s t e -tics s Ciganom Ruganom Nyi-a r i j em.
— Umor. V Trapecuntu je neki Častnik ustrelil vojaškega poveljnika Handi pašo zaradi zaostale plače.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Celje 18. marca. Neodvisni kmetje so včeraj v Žalcu soglasno postavili kot kmetskoga kandidata veleposestnika Frana Robleka iz Žalca. Navzočih je bilo najmanj 1500 kmetov. Dr. Povalej je hotel s pomočjo nekaterih smrkolinov iz krščansko socialne zveze shod motiti, pa je pogorel. Navdušenje je bilo veli kansko. Splošen vtiskje, da proti Robloku ne more prodreti noben drug kandidat Za jutri je bil sklican vsled predloga dr. Kukovca v Celje protestni volilni shod neodvisnih kmetov, in sicer v spodnje prostore .Narodnega doma" v Celju. Shod se je preložil na 1. uro popcl Jne, ker so tudi nasprotniki preložili svoj v veliko dvorano sklicani shod.
Dunaj 18. marca. Ministrski
predsednik Beck in ministri dr.
F o H, A u era p erg, dr. Der-schatta in dr. Korytowski so danes odpotovali v Budimpešto z zastopnikih onih resortov, ki se tičejo nagodbenih pogajanj.
Dunaj 18. marca. ČeSki mi-nister-rojak dr. P a ca k je danes zjutraj odpotoval v Prago.
Dunaj 18. marca. Cesar potuje v Prago, kakor se zatrjuje, 12. ali 15. aprila.
Dunaj 18. marca. Pravosodni minister dr. Klein se je vrnil iz Opatije ter konferiral z ministrskim predsednikom baronom Dečkom in dr. Pacakomv zadevi uradniških imenovanj na Češkem. Ko se uredi to vprašanje, se minister zopet vrne v Opatijo.
Dunaj 18. marca. Danes se vrši tu kongres v varstvo mladine Govoril je. tudi pravosodni minister dr. Klein.
Dunai 18. marca. Krojaški pomočniki in pomočnice so včeraj sklenili na treh shodih, da danes prično s splošnim Štrajkom.
Dunaj 18. marca. Stavkujoče krojačice in krojači so danes napravili obhod po mestu. Obhoda se je udeležilo več tisoč oseb.
Dunaj 18. nnrca. Stavka pe kovskih   pomočnikov   traja dalje Kruha   je   še   vedno   dovolj naprodaj.
Lovran 18. marca. Župan Lueger je bil tu sprejet kakor ktk potentat Na različnih hišah so bile razobešene zastave.
Budimpešta 18. marca. Na-godbena pogajanja se danes nadaljujejo.
Budimpešta 18. marca. V merodajnih krogih se zatrjuje z vso gotovostjo, da odstopi minister Andrassy. Ko se je vrnil z Dunaja, bil je silno nezadovoljen in je svojim političnim prijateljem odkrito povedal, da bo podal demisijo,
Madrid 18. marca Uradno se potrjuje, da se snide prihodnji mesec kralj Alfonzo z angleškim kraljem Edvsrdom.
Vsem sinonim draftuom preko širnih sojeo slooenske domoDlne!
Letos obhaja pevsko društvo nHajdrihu na Prošeku pri Trstu dvajsetletnico svojega obstanka. Dvajset let bode kmalu minulo, kar se je zazibala prvič pesem „Hajdriha" tja preko sinjih valov Čarobne Adrije. Prvič so takrat, pred davnimi leti odmevali glasovi našega društva ob pečinah bregov krasnega morja ter naznanjali svetu: „buČi, buči morje adrijansko, bilo si in boš slovansko.
Slovenci, — dragi bratje! Letošnjo jesen bodi velika narodna slavnost na Prošeku. Takrat pokažimo tujcu, da za velikanski most od „rajhau do naše Adrije — primanjkuje tal, kjer bi mu postavili zadnji steber. S vet vedi takrat, da ob krasnih bregovih Adrije — biva še krepak narod — narod slovenski.
Slavna društva! To naznanjamo že sedaj, da Vam bode mogoče se pripraviti in odločiti k sodelovanju. Slavnost se bode vršila 8. septembra 1907. Vsa društva so naprošena, da nam že sedaj naznanijo svoje sodelovanje.
Slovenci, pridite takrat k nam na obrežje čarobne Adrije, kjer se obja-meta — brata — sin planin in juga sin!
Vse slovensko časopisje je napro-šeno, da ponatisne ta naš poziv.
Za   odbor   pevskega društva „Hajdrihu na Prošeku
Alolzll Gorinp
t. č. predsednik.
Drago Komao
t. č. tajnik.
Poslano*)
Dacarltl
K dotični, dne 23. februarja v »Slovenskem Naroda4 objavljeni notici bi bilo pripomniti še naslednje: Ako ga nočejo drugi, moramo pa mi pokojnega g. Lubeja, če ie ne blago-vestoikom vsaj za zveličanega proglasiti in se mu priporočati, da bomo tudi v Olimpu imeli svojega zaščitnika, če se bomo pa zanašali samo na blago-hotnost posvetnih svetnikov, se vtegne pa ie veliko vode nteii, predao pridemo do svojega smotra.
V Ljubljani, dne 16. maroa 1907. »si Jos Novak.
*) Za vsebino tega spisa ie uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Se dobi povsod!
neobhodno potrebno zobna Creme
vzdržuje zobe čisla, bete in zdrave.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 16. marca: Bogdan Verovik, map-stratnega uradnika sin, 2 leti Jenkove ulice 4. božjast. — Ana Šinkovec, delavka, » let. Dunajska cesta 29. Oatarelost.
Borzna poročila.
Ljubljanska
»Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzl dun. borze 16 marca 1907.
Blag
S5 05 100*10 99 15 116 85 94 80
09 50 101 50 100 86
a*
laka
_ srebrna renta . . • §•/♦ avstr. kronska rento. .
, zlata » • • 1% »graka kronska renta . ML „ zlato !•/, posojilo dei. Kranjske V t\ posojilo mesta Spljet •'///•       - ■ Zadar
•V,*/, bos.-herc. žeiemiško posojilo 1902 . . . H , češka dot. banka k. o.
*•>•   •        • . I!
4V.V. x«st. pisma gal. det. hipotečne banke . . pest. kom. k. o. s
10% pr......
zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. eofisr. det. hranilnice .  . .
tV//, z. pis. ogr. hip. ban. "V/, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... •Vi*/, obl. češke ind. banke prior. lok. ieloz. Trst-Poroč......
P/# prior, dolenjskih tel. . /. prior. jut. žel. kup. Vi Vi •»/.% avstr. pos. za Žel. p. o,
»račk«.
Večke od 1. 1660',', .  . . .    od 1. 1364 ....
, tfsske......
„    stm. kred. I. emift|t
■ m .      H. »
ogrske hip. banke . . srbske a fra. 109--_ turške......
Aaslllka srečfao .   . .
Kreditne • ...
JBomo&ke »    .  • .
iCrakovake »    • • •
ljubljanske        ,     .   . .
avstr. rdeč. krita , ...
Dgr.     s     •   •    •  • •
ftudolfove »    . • •
Salcburške        ,    . « .
dunajske kom.  ,    • • .
Sitne železnice .   .  • . ržavrie železnice .  . . \vstr.-ogrske bančne detaL avstr. kreditne banke   . . Ogrske     „         .       • • uvnostenskt m Premogokop v Mostu (sMa) &lpinske montan   .  .  . . Praške tel. tod. dr.   .  . .
$ima-Mura»yi.....
Trboveljske prosu, mm&pe vstr. o rotite terr. dnsJ~ sladkorne ism
98 8bl 10O-—
98 96 11666
94 60 112 70 98-501
104 50
9986!
9970
99 75 99 20
100 —
106 90
100 —
100 — 100-—
100--100 —
99 90 9876 305 — 99 60
15225 266 — 161 — 268 75 272 :5 249 -97 -183 75 21-70 438 -80 -92 -66 -45 75 26 75 56
84 50 485-
148 50 673 76
17*7 -•8)50 8u4 — 2-3 76 732 610 50
2690 66150 278 -566 -130 —
11 36 19 13 2362 StVIO 11785 95^ 252 484
100 70
100- 75 99 70
100 83
1C6 90
101- —
100 60 100 20
100 20
101 —
99 76
307•— 100*t0
154 25 2ri7 — 152 — 278 75 28* 76 259 -106 50 184 75
23 70 448 —
90--101 -61 70 47 75 28 75 60 -90 50 49 5-
149 50 674 75
1777 — «81 60 805 — 2J4 2 j 740 — 611 50 6 8-562 50 27^ — 560- — 134-
11-40 1916 3S60
24 15 11806
9d 55
Sitne oene v Budimpešti.
Dne 18 maroa 1907. Taraaln.
rtenlca sa april   . . . aa 50 Ig K 7 68
.      - oktober    ... 60 B . 7*86
?t         9 april    .... 60 667
Koruza   , maj     .   .   >   ■ 60 B ,     5 25
„ jnuj    .... MI . . 6*40
Oves     »april   .  .  .   . M • .   7 74
f ifcsis
2'/» ceneje
Meteorologlčno poročilo.
VUln* nad morjem 06-9   Sralnji lutAni tUX 7£d 0 mm .
|  marec i	Čas opaso vanj a	Stanje barometra v mm	it J h	Vetrovi	Nebo
16.	9.	738 9	OS	al.Jrzh	Jasno
17	7. sj.	737 9	—28	al. svsbod	jasno
•	a. pop.	735 1	9B	ar. jaah.	dol. Jasno
18.
9. srn.
7. si. S. pop.
73424
7363 7852
8*2
06 U l
breavetrno del. jasne
si. sever al. Jug
Jaano Jasno
Breda ja prodvSerajIoja ta veeralSnfs temperatura: - 019 in 8 3°; norm.: 8 7° in S S" Padavina v 84 arak 0 4 mm ln 00
Prvo domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje BV izborno
4012 f6
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
3(uai se
s« o
vecstovblsc
Lega in izmera postranska stvar.
Pisma pod „i$Č6 86 takoj" na
apravuiHvo „Slov. Naroda". 887-3
i
t  Lescah Št. 54 (4 s.it.*-. kuhinja shramba,  k trt pod vmo hišo) pri biai je niiva in olepšalni vrt, miren prost r za gospodo,  za vrtnarje  ali obrtnike .96 proda. 762- 6
Staro mrežo
s koli za ograje kupi
Ivan Zakotnik
tesarski mojster na Dunajski cesti 40.
88 i ć
(j statvi j eno tet« 1842.
t
H N/in^OV iN <5RSOV   um ^
JBRđT/I EBERL
v p. koja, Simon BoncelJ iz Lesec išče 6i-5 prfmerne službe>
Slame v balah
se po nizki ceni prodaja.
jtfartinova cesta 10.
*47 7
OVES
semenski „WlllRommM C
se dobi od K O kg dalje po 26 kron prosto  Ljubljana.   Trgovci   dobe zni Žane ceoe.
M Lavrenčič «2, Šiška pri Ljubljani.
KI /
Pristni dobri i ■
C0 7
*  I VlPI MikloSiČev« cesta it. 6. .
telefon Si. 154.
Lepa pril ka!
ifa Bledu se pod ugodnimi p<"g ii daje v najem s 15 junijem že dalj
časa obstoječa
mizarska delavnica
z opravo in orodjem za 4 delavce.
PuaiD U daje lastnica Marijana Potočnik, Za gorice Bled. 2
se dobi pn
L. ŠEBEHIKU j Spol fijjj.
Dve hiši
ki se dasta deliti 788-6
833 se ugodno prodasta IZ
V bii sn pekarija, gostilniški in trgovski prostori ter veliko skladišče.
Vprašanja le pomena pod „2 hiši" spnjema  upravništvo  „Slov. zaroda".
cusKBp trtoarja
kateri je vešč v vseh strokah vrtnarstva in sadjarstva; ueoienito,
ne čre/. 4d let star, acm-žtu nloveoske^a in    za    Kil"    tudi    nen Škeg-a jezo>a,
sorejme grajšćicsko oskrbnišivo .Uri ž pri Kamniku.
Pi-nndr»e   s   prepisi   spričeval je pr slati dO 1« aprila t 1. gori imeoo vanema oskrbnistvu.
Vse drago po dogovoru       901 3
Za stsMarnico
pripraven prostor rja dobrem roe<*tu he »• v najfiu. Ortčiost^a je mnogo in dđieč na< koli ni nobene steklarske obrt«, in se zatorej mora rentirati do*»ro.
Vpraša r ai se v pisarnici društva
liišnih posestnikov v Gospo^kib alicab št. 2U zvečt-r od 6—7 ali v apravn.  „Sl'»v. Nan da". 8 7- 3
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAK
Ljubljana, Rimska cesta it. 11
jnporoca svojo Dogato zalogo o o v. t in ie rabljenih l3*-ii
Na;bol|*l
ln najmoderneial
KLOBUKI
vseh vrst v naiboga- I tejšl izberi po gL 1-20 in vise f v lijiiiM^iii pri I
&j.hamaH5
Klobuki se sprejemajo v popravo.
Zlata svetinja
Berolin, Pcriz, Rim i d.
I Na bol še ■ ko z m. čistilo za zobe
Izdelnfe: O. Seydl
St i ta jevt* ul.ee 7.
v zavitkih z zgorajšnjo var« |stveno znamko se dobiva povsod
Pozor! Kiti in lisici! Pozor!
Vsled povzdige in izboljšanja že dveh običajnih semnjev na Colu (Podvelb) pri Vipavi in sicer:
ia sv. Vrbana dan ii sateni cetrtet t septembru
vsakega leta podpisani vljudno vabi vse kupce, k* kor tudi prodajalce živine in spK h trgovce na zgoraj cmenjena dneva na obilen obisk.
TukajSnja  občina leži ravno  na razpotju in je zatorej pričakovati najboljšega uspeha.
Županstvo na Colu, dne 14. marca 1907.
939—1 Fran Pregelj, župan.
			□
			
ss
-•4
1
... Kopna
V Ljubljani
na Starem t gu št. 30
usaK torek, sredo, Četrtek 97 soboto in nedeljo ..
uso noč odprto.
H
I * I <-
Št. 1518 gr/IV 1592/U5
Poklic.
950-1
K
H M k *
M)
H
R
*»
5
H
[irs»ffiimmumin?i
Z odličnim spoštovanjem
Leo in Fanl Pogačnik.
K'tarako okrajno sodišče v Derventi ra/^laŠa, da je dne 29. < ktobra 1905 v deželni b doici v Sarajeva umrl Ivan Pečjaki po-n.-žm vratar na it lezu ski postaji v Bos. Br<»da, ki je, kakor na^etlt-uo ro|eu v Žižeinherta na Kraui«kem.
Ker tema sudisća ni ni znano, komu pripada ded »valua pravica na njegovo zapii&čino, se poz vljajo vsi oa<f ki ntenijo staviti do njegove zaputćiae kake zahteve, da v roka dveh mesecev, ratn iaii>£ od du»*, ko je bil izdan ta poklic, pr> tem sodišča pri|avij<> svoje d-'do^a'ne pravice, ker se hi s<cer zapuščina, za katero je med tem g. Milan Čavfca, obČ. tuj žtnk v B »s Broda, postavljen za zapuščinskega oskrbnika, obravnavala z onimi, ki podali dtd»valao prijavo, t stali del zapuš.iue, ali ako se obče ne prijavi, pa vsa osialiaa pnpsde državi.
Okrajno sodišče v Derventu,
20. februarja 1907.
C kr. okr. sodnik: Koletzkv.
1
zdrav in krepak, poštenih stsrlev, ki je dovršil vsaj eoo realko, so sprejme tako| v trgovino Špecerijskega blaga Štefan Lapajne, trgovec, gstilničar in posestma v Spodnji IdrijL   80 i 8
Kupi 80
lote
■
i
tudi brez hiše, za vsako ceno.
Ponudbe   pod   „gotovina11 na
upravmstvo „Slov. Narodau.       890- 3
Cono in pristno
istrijttnsko vino
iz prve roke prodaja Sebastijan Luk, trgovec v Kringi   pošta Tjnjan
(Aot gnana) pri Pazina v Istri. Vino pošilja v sodih po ne manj kot 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem, franko železniška postaja Sv. Petar v Šumi (S. Pietro in Selve). Pošlje rad tudi vzorce. 272-9
Kdor
bi
zemljišče
ali
kupčijo
vsake vrste
kakor tvornice, biše, vile, zemljišče pensionate, graščine, mline, opekarnice, botele, gostiinice, kmetska posestva rad prodal hitro in diskretno ali rad
najel nanja posojilo, uaj se le najprej zaupno obrne na prve vr-te strokovno strogo reelno in
največje podjetje
Mednarodni kupčijski kurir
(internaz. Geschafte*Courir)
o Gradcu, Ellsabethstrasse 6.
Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in po soseduib državab. Uradnik ic takoj na mesta in če je treba brezplačnega obiska zaradi natančnejše do menitve in ogledanja, prosimo za takojšnje obvestilo.       63 32
Podjetje
kupi kupec t trdnim kapitalom
Ponudbe pod „kapital" na u prav-
niltvo „Slov. Naroda". hss 3
Prirodna vina
zajamčeno pristna s36-i
bela in svetlo rdeča po 36 K, rizling po 48 K, pristna 5O"/0 slivovka in tropinoveo po 112 kron za 100 litrov prodaja I. Kravagna v Ptuja«
Ueliho žalosti
nnj-moder-nejiih
klobukov
vseh vrst
čepic, rokavic,
956
kravat,
manlet,
moških srajc.
naram-nikov
C. Čudež
v Ljubljani, Mestni trg,
poleg U b. rcevi
ft*ia ii nuVl . tr8Mltfc
Št. 6387 ei 1907.
952
Razpis o oddali cerkvene stavbe.
V svrbo oddaje nove stavi e župnijske cerkve v Sv. Križu pri Kostanjevici bode se v soboto, dne 6. aprila t 1. ob 10. uri dopoldne v stav-niuski pisarni podpisan« ga glavatstva vrsla oitrtna obravnava. 2Siavt)iusaa dela, katera se samo na enega podjetnika oddajo, so sledeče proračanjena: 1.) Kopanje zemlje......... 330 K 8*2 vin
2) Zidarska in tenar«ka dela......87.217 n 28 n
3) Kanin« seska dela......... 2 347 n 84 B
4. ) Tesarska dela.......... 8 27f> „ f>6 B
5. ) Mizarska dtla .......... 1 370 „ 96 n
6) Ključavničarja dela in železo..... 3.^98 „ 40 ,
7) Kleparska dela.......... 1.871 „ 38 a
8) Sil*arska dela    .   .   .   •   •..... 543 n 80 „
9) St«klarsaa dela.......... 328 „ 96 ,
10) Raznovrstna dela.......... 4700 „ — „
?kapaj . . . 110.98D K — vin. (<*todesettisočdevetstoosemdeset pet kron). Varščina zna^a 11 00J kron (enajst tnoč kron). Zapečatene ponudbe s priloženo varščino, v katenb je popast ali zvišanje v procentih na euotne cene natanko s številkami in besedami naznaniti, vložiti ie dO Vštetega 5. aprila t. L pri podpisanem glavarstva ia se oa pozrjeje vložei e piuudbt: ne bode eaii jemalo. Načrti, troškovnik in stavbni pogoji razgrnem so v stavbinski pisarni Kr&kega glavarstva v navadn h uradnih urah, t. j. od 9.—12. dop. in od 3.—6. ure popoldne na splošni vp gled.
C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem!
dne 15. marca 1907.
ff
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
200.000,
Podružnica v SPUSTU. Stritarjevo ulico it 2. Podružnica v CELOVCU.
»Eaaftsalcae  glavnica  K*£   2,000.000. R««aervnl  SToamet m*
12-32 ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom.
Dovoljuje predujme na srečke In druge vrednostne papirje.  Zamenjava valute In novce po dnevnem kurzu,
dlekontuje kulantno devize v laikih lirah. Vlogo na knJlilOO in tekočI ritan obrestuje od dne vloge do dne vsdiga po 4 Vi %• Ren tori davek plača banka sama.
N-H*
Samo 6 dni
Havre-New York
Francoske p-ekomors^e dmibe.
Edina najkrajša crta iez
Bascl, Pariš, JCavrs v £meriko.
Veljavne vozna liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine
■V    M kt 1110    "VJM 4626-14
oblastveno potrjena potovalna pisarna
tjubljana      Dunajska cesta 18 tjubljaaa
▼ novi hlii „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri »Figovcu*4.
kr. arvetrUske    ff|    ♦iriavne leleanfotv
Izvod iz voznega reda.
Veljave« ed i ta L|nbl,aae \*L ftsLi
VSO ajutra; Osebni vlak v smeri: jesenke, Oorica c. kr. dri. žel., Trat c. kr. drž. iei^ Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga
7*17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
»*JO preipoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. Sel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc.
hO5 popoldne Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
400 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel.. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
f*08 zve&er Osebni viak v smeri: Nove mesto, Kočevje.
733 xveder. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
»■23 pon«6l. Osebni vlak r smeri: Jesenice, Gorica c kr. dri. žel., Trst c kr. dri. žeJ., Beljak, raoasost, Moaakovo.
»eaoa v LfaSllaso J ni. ieL:
r-OO zjutraj. Osebni vlak is Trbiža. •■44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
I. eaSebra 1905. leta.
H iS pr«»dpoiene.   Oceani vlak la (Me*
c. kr. dri. žel., Trbiža, Celovca, Daea Prage, Dunaja zahodni kolodvor. S-Sa popoldne   Osebni vlak is Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-ao popoldne. Osebni vlak is  Se letal* Celovca. Inomosta, Monakovecja, sesjsM Trbiža, Gorice c. kr. dri. ž.. Trsta a sr ari. I ••35 zvečer. Osebni vlak Is
Novega mesta, Kočevja. ••45 z««6er. Osebni vlak is Prage, tiara Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Tibeta Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drl. asi H-34 ponoei.   Osebni vlak is Poarteeck Trbiža, Trsta c. kr. d.      Gorice e. ar. a/l Odkod la L|nbljane dri, aMfSfi
7 28 zjutrej. Mešani vlak v Kamnik 9-05 popoldne. Mešani vlak v 7 IO zvečer Mešani vlak v tO 43 ponoči. Mešani vlak v v oktobru in le ob nedeljah Is »obod s Mubljane as • 49 zjutraj. Mešani vlak is Kas tO-SO p'odpoldno. Mešani viak la ••io zvečer. Mešani vlak is •-33 ponoči. Mešani vlak iz Ka
v oktobru in le ob nedeljah is (Odhodi in dohodi so naznsčeaS V evTopejskem caccu)
C. kr, raTnateljstTO irtamih želeinic t Trsta,
»37
Nc I 529,7-2
Pri e. kr. okrajnem sodišču v Radovljici je po prošnji lastnika Josipa Smerke, posestnika in gostilničarja v Sp. Gorjah št. 28 na prod*j po javni draibi sledeča nepremičnina, za katero so se usianovile priatavljene izklicne cene in sicer:
Posegtvo vlož Št. 38 k. o. Spodnje Gorje obstoječe is
a) p. Št. 58 2 hiša št. 28 z gospodarskim poslopjem in vrtom p. št. 57   800'"* K
b) . . 58 1 biša z dvoriščem.............. 3000 „
c) . . 115 travnik..................100 m
d) , » 971 42 gozd................. 400 „
e) . „ 971 75 .................. 4(X) „
f) „ , 971/134  , ................. 200 „
g) » , 156 6    „ .................10) „
b) „ „ 164 travnik in pare. Št. 165 njiva..........3200 „
Dražba se bo vršila
v sredo, dne 27. marca 1907
ob 9. dopoldne na domu lastnika u Spodnjih Gorjah Sten. 28.
Ponudbe pod izklicno ceno se indi sprejmo.
Na posestvu zavarovanim npnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez czira na prodajno ceno.
Draibeno izkupilo je plačati s 5% izklicne cene kot varščino na roke sodnega komisarja, s ostankom pa na roke g. dr. Vilfana v Radovljici. — Prodajalec si pridrži pravico prodajo v 14 dneh odobriti ali odkloniti.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodmji.
C. kr. okrajno sodišče v Radovljici, oddelek I.
dne 14. marca 1907.
(BaasaaaaaasaaaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaaaaaaaVaaaVi>
m m ^jt » — »a    ■ ■ — »■ _ ■ ■ _ ■ ■      m^Jt ■       m^_m ■    » ■ —     — ■      ■ *       ^* "jm.* m^Tm^^m^T9^^ Tam." TaMj?
«^^»m**m        m^*mm^rnm^m«^^»«^^»m^*m .^■■"■■^■■^•»"•e *«.™».^.^*..^..^.^^.
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove nlice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzel od »Narodne Tinkar ne* v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike ln posamezne številke »ljubljanskega Zvonar in vse one knjige, katere so izšle v aloftbi „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so:
Josip* Jurčiča zbrani »plat, zvezek I.
do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne   številke „LJnblJanake^a
Zvona" po 40 kr. Zbirka zakonov.   I.  Kazenski sako-
nik, veeac a 3 gld. Zbirka % aken o v II. Kaz. pravdni red,
vezaii a 2 gld. 80 kr. Zamikov!   zbrani   opici.   I. zvezek
bro&irac a 50 kr. Dr.  Nevesekdo:     .4000" Povest
bi-c-  k 50 kr. A. Afekerc.   Izlet v Carigrad, brofi.
k Sto kr.
Tcrgenjev: Otol Ln sinovi. Romaš,
brofi)ran a 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. Beneš-Tf ebizeky.   Blodne dnie.
Lefebvre: Par?v v Ameriki, broširan
a 50 kr.
Stat aomiciB ambrs: Oasnikar* stvo in nail daanikl. broširano a 40 kr
J e 1 i n e k: Ukrajinske dnrne. Povest,
broi i ran.- a lr> kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan h 15 kr.
— Rasne pripovedke, broširane a 40 kr.
— Dve pc vesti, broš. k 25 kr.
T h e n r i e t: Undina. Poveat, broš. k 20 kr
A. Trstenjak:  Slovensko gleda
lliće, broširan izvod a 1 gld. Jnrćič: Listki, broš. a 15 kr.
— Oregor6i6evlm kritikom, broš. k
30 kr
Avstrijski patrijot: ,,Partelweaen dar Blaven", broširano A 5o kr.
S
Roman, broširan a 70 kr. I
Po sniženi oenl priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
50 kr., sedaj **«m<> 30 kr.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjigo. HBtJm
m
Mesečno soho
m hrano pri boli*i obitelji, v blizini Manjiuega trga iSČe soliden gospod.
Ponndbe pod „soliden" na uprav-ništvo „Slov. Naroda*. 879-3
Vljudno se priporoča
trgovina
silfitatiiiitai
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtnrl tis Jtev. 10.
▼•lika zaloga, solidno blago. 3Mz      Cono zmerne. 50
Samo pristna
goriška
in različna vina
sc teči j o najceneje
v 203—11
uniči vinotoču
trg 13.
Pred iiakupom
si oglojto volikansko 12
sukneno zalogo <§>
R. Miklauca
v LJubljani, Spltalsko 11 ulico itov. 5.
Oh ta n ki pod ceno I
OVO
milo
jc nojbeljje!
V kuhinji in v hiši
se umiva vse, kar se sploh 8nati ali umiva, s Scbich-tovim milom. To milo je nspeh skrbnega in vestnega studija desetletij. Lastna mu je izredna pralna moč, je zajamčeno Čisto in brez kakrinihkoli škodljivih primesi. Brez skrbi se rabi lahko za vsakršno Čiščenje in tndi tam, kjer navadno milo opeša ali je treba posebne paznosti.
0 torek, na praznik sv. Jožefa
„Strauss-Leharjev večer" 9262
celotne vojaške godbe c. in kr. pešp. št. 27 pod osebnim vodstvom g. kapelnika Christopha.
Začetek ob S. zvečer. Vstopnin«! 30 krafe.
IVAN & NIKOLAJ ŽIC
tigpovina z vinom n.a velike.
Ladje: »Domltila & „Štelanija"
v      vil j i* v Istri
prodajata vina:
Vioo a Vi§a, ?rn   .   .   .   liter po 42 in 44 h    Teran (obran)    ....   liter po — ia 40 b .   »     „   b-lo  ...      „   w   4S  w 50 ,     Muškat (bel, sladki)    .   .     „   .,   .'6  „ SO . Istrijiinec, črni.....,     6      .u8n p     (črni Bladko   .   .      .    n   56  m S) 9
DaluTatinecTLi'   \  \  \      l   l   S4 l 8S l     Kpf Sko-   -   K 1<(>
m      b        beli     ...      n   m   38  . 4U „     Marala...... .„,140
Si'Jer, (Opolo)    ....     n   m   36  „ 38 w     Peliukoree..... „   .   w ItO
franho kolodvor Pn'j t izposo;enih posodah, ki ne ne nr*čnniJo, pa jih je treba čimprej miti tranko kolodvor Pulj Pošilia ee le po p*jvaetju in s cer samo od 16 litrov napiej Za priroduosl hVojib vin popoluouia jamčiva. 384—4
F. M. NETSCHEK
c. kr, dvorni =Xf dobivate!]
,Pri veliki tovarni1
R«sijeva cesta 3     tlU^fiJifi     Sv. Petra cesta 37
priporoča svojo rawuusar došlo velikansko
zalogo spomladanske konfekcije
za gospode, dame, dečke in deklice, ^(ojnižje cene. Pc^trežba ^clidna.
m 906-3 A. LUKIČ, po8lovodkinja.
Slavnemn občinstvu, p. n gostilničarjem, trgovcem in drugim priporočam svojo bogato zalogo doma izdelan b in na razstavi v Pariza najviše odlikovani!)
ixx esenin
kakor: gniat (šunke) a la praške...........kg a K l*SO
9-_
..........     „    „   _ i.
. 1 40
b 2 —
salame ii gniati, krakovske
bruoš-iŠ^e salame.....
breiovke (traokobrod-ike) 12 kosov cervelatne kloba^ice 26 k- sov .   . . fioe kranjske klobase, velike 1 kos . fine kraufke klobase, male, 12 k« sov Razpošiljam po pošti in po železnici na drobno in na debe'o po povzet u v«e po najnižjih cenah. Za izvrstno blago in točno postrežbo se jaoaČi. Pričakujoč mnogobrojnih naroČil, beležim z veLspoštovanjem
Franc Golob,
me-»ar in prekaievaltc v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
810-4
Poslednja pariška moda.
z vezenim telovnikom
Taffc spencer
m krv tek sako M u   kratka priležna jopica
Nalvečla zaloga najnoveiee damske konfekcije, namreč: paletotl, ranglanl, ovratniki, damski ln dekliški kostumi in pa krila eleg. brhkega kroja in mlčnih s ilnatih in suknenih bluz.
Veliko izbiro moške in deške konfekcije po čudovito nizkih cenah.
0. BeniatoviC, Augleško skladišče oblek
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 15.
A3B
Ivan Jax in sin
v Ii|abl|aitf
Dunajska cesta št. 17
priporočata svoj bogato zalogo
voznih koles
o o
Š
stroji
j
Brezplačni kuni za vezen)e v hiši. 1^1
Pisalni stroji ,ADLER\ 0
jogex>:»»: :o>>io>>>:<:o
855—11
V£      ^ ^ llf
/^^s'^TJ^Tv^r^ST ____...........____ _ ......_., _............
i Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
j        Ljubljana, Turjaški trg it. 7.
Največja zaloga
pohištva ""^fe*
ia spalne In Jedilne sobo, salone In gosposke sebe. Preproge, zastorjl, modrool na vzmeti, limnati modrool, otroški vozldki Itd.
\ sagi sb £ »J « t»j**it e,
A;» ;  o n l<3l ■>ej i * blago. ^sH
stanje branilcih vlog: 23 milijonov K.
Rezervni zaklad: nad 800.000 kron.
Mestna
hranilnica ljubljanska
i
i'
v lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hr*Dilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure do poldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje uevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložmh obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga z&računila vlagateljem
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. 124—3
DenarBe vloge se sprejemajo tudi po posti in potoni c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4*U*U na 'e*°- Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5° „ izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol ieta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne
papirje.
vene« in trakove
priporoča 11
Benedikt, Ljubljana.
Odlikovan s častno diplomo In zlato ko talne na III, dunajski budni razstavi
i. u&]b 1904. \ pod pokrovit Nj. ce*. in kr. Vmokoeti presvetle ^f-ape BfeđVOJ 'u»dilijfc
iMs lafeta.
krojaška obrt
v Ljiibljaiii^ Selenhuri^ivr i» Ste?J
gi? priporoča v izgotovijaaje oaelkiii oblek kakor tudi vbcq avstr antform
po najnovejšem kroju. Priznano eulldno dalo ln zmerne cene. Pristno n^iasko Mago fe i u^voe.jj la-
t>ori vft&un v *&logi.
1    v ,
1
S
11
!f ajbogateffto zalogo la na|-raznovrstnejso Izbiro
Klavirjev ln hannonUeu
ima
Alojzij Kraczme
Izdelovalec klavirjev In sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno bo t
zalogi prelit ran I
pa brezhibni
BLlmvteJI.
m^rfi utili« ranjc* poprav-
ijanje vši^Ib ateaea»e>v. J}>avnc zastopstvo dvornih firm I* BoNrrs-derrrr n« »unaju, Kebrudrr Stfnerl Dunofu, A**rust
Foralrrt Lobatu, Th. Muiin borg v Llpi^em.   Za vsak, pri meni kupljen klavir docela J»ma«*l»«. —  Najniža  lipOBoJevalnlna*. — Delit« pl«»e!?».
PATENTE!
vMk   «m#3&e3lem  lzpoeln|e  S«m   Iskorle^a H
M. GELBHAUS 52-111
talenir la sapriseisal patentni posrednik na Dvna|n VIL Siebenstorngasse 7, nasproti o. kr. patentnemu orado.
1
Zelo valno za trgovce in obrtnike!
■M
Vsak trgovec gotovo gleda, da kapi ceno, posebno sedaj, ko se vse  draii, zatorej naj nihče ne  zamudi prilike, dati bi predložiti
krasno in bogato kolekcijo
632 - 8
retai koledarjev za leto M
Ker sem sklenil a tremi največjimi : tvorni c ami [pogodbe iza
300.000 fcojledajrjev
mi ie edinemu moči nasproti vsej tuji konkurenci jih oddajati a tlakom ln blokom io kos od 12 vinarjev naprej. Pripravni so za vsako obrt Prepričaše labao vsakdo, zadostuje samo navadna dopisnica, na katero mu dopo&ljem franco celo kolekcijo.
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg st. 11.
IISTa, d_e"bolo in        drobno I
i
■
TRGOVINA7 MODNIM IN SVILE-/gfef NIM BLAGOM TER POTREB
ŠČiNAMi ZA KROJA>^*jJ^?>
ČE iN »^jJS^b^^
m orafci irg m. t
JOSIP STUP
J<Mrmeift«t.r In leillar
* Ljrtljal, Kolodvorski ulici žtov. 6.
f*rpr.?roCans svojo aalogo najrazličnejših
&<mj»]kll* opra¥
k .tore ira&m vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebaolne.
r*t>^ Cene nizke. ■ e>
r v LJubljani
Židovske ulice št 7
puškar
iporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
30-11
i "na s1
1
samokresov
3
lastnega izdelka, kakor tadi belgijskih i solsklb ^i^^", is čeSklb strogo preizkuse nih pešk, za katere
jamčim za d;»ber strel. — |^ Posebn.- priporočam lahke trocevke in puške Bock
8 K.rnppovimi cevmi za brez dituiii emoduik
Priporočam tudi veliko z£ logo vseh
lovskih potrebščin
pa  najnižjih conah.
Popravila ln naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Ceoovniki ca sahtevanie zastonj in pofitciatr proste.
_I N|»€-elallt«-t^i
turistovske srajce
belo in barvasto perilo iz angleškega cefirja, gole-nice, izbrani vzorci,
w*r kravate
za vse različne okuse, dalje specialitete švedskih
rokavic:
glape in iz pralnega usnja brezhibne priložnosti in najboljši izdelek priporoča
Alojzij PersGhč
v Ljubljeni —] pred škofijo ?t. 21. p*
Prirodna rudninska uoda
»»—-■»•3 -t.~} / <%
Bal    * i i -»'»v* _*
natron^ki vrelec.
Po zdravniških prizDanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, praobili scalniCni kislini, boleznih mehurja ln ledvic, katarjih soplt, prebavil
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 3490
LJUBLJANA
Preiernoue ulice 9.
mm i MEjfle
LJUBLJANA
Prešernove ulice 9.
vljudno naznanjata, da Je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in Se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo.
916-2
Že sad 30 let obstoječa, dobro idofo
trgovina
mešanega blaga
s trafiko in žganjetočem
▼ večjem trgu zraven farne  cerkve se
odda z zalogo ali brez zaloge
ZnatOJ V najem radi preobilega posla pri dragem podjetja. 604— 6
Vsa tozadevna vprašanja sprejema Janko Popovič, trgovec v Cerknici prt Rakeka.
Dobra kttil^arica
je izšla je izšla
v založništvu Lav. Sikientnerja t Ljubljani.
Dobiva aa samo vezana; cena'6 E, pe posti 6 K 55 h.
Obaeza na 676 straneh več cego 1300 receptov ma pripravljanje najokusDejŠih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih' tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega stroko v-njaAkega stališča, literarna kritika za adi If-pegi lahko umevnega jezika, dna dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nerožke knharske knjige.
59 13
Službo
gozd. in poljskega čuvaja
odda takoj občina Zgornja Siska.
Mesečne plače 30 kron. Prednost imajo orožniki v pokoju. 876—4 Ponudbe je poslati podpis.Juradu.
Županstvo obt Zgornje iltte
dne 13. marca 1907.
Ivan Zakotnik.
jk *a£ea svoje -tlim t sa yOC
r r [*SUWt
Lovci! Turisti! Vojaki!
Vprašajte svo;e tovariše o vspehn • nepremoeJjive masti za nanje a
4412—3C
Prospekte pošilja
i LoDorat.ph.Kabonyl oSlska na Hmafkcm
Slama zaloga n Ura. .sw
FR. SZANTNER
Ljubliane, selfenburg. ul. 4
Laborat. Kubanvi v Sisku.
Z Vašim Heveaiom sem jako zadovoljen, ker je to najboljšo nepremoČljivo mazilo za nanje, kar lih poznam. Uaaaflo Morgan
lovski pisatelj (častni preds. r kluba 'ovcev* na Dunaju).
najemninska ali zasebna hiša.
Lega postranska stvar.
Ponudbe pod „takojM  na upravn. „Slov. Narodau. 889 3
V letu 1856. ustanovljeni
doi^L«ml ajavod
obrtnega pomožnega društva
regis trovane zadruge z omejenim poroštvom 47—16
sprejema hranilne vloge in jih izplačnje vsak delavnik od 9.— 12. nre
dopoldne   ter od pol 3. do pol 6. nre  popoldne s 41/a°/o brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori   društva lastno premoženje, znaša K 126*305.
I i
i—
o.
o
-
11
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
m.i*mi»lfa.mmam Pred Skotijo IS, Stari trg 4,
PreSernove ulice 4. H
!! Največji uspeh novega časa !!
je znameniti
3678- 29
Vpisana varstvena znamka.
Daje bleščeče balo perilo popolnoma brez duha in varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali drugih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo varstveno znamko.
Za /.tek z 250 grami 16 vinarjev n    s 500   „  30    ,, »    l   1 H!0   U „ Noben zavitek brez gorenje varstvene znamke nI moj izdelek in ste z njim v nevarnosti, da si pokvarita perilo.
Dobiva se v vseh dro-gerijah in prodajalnah s kolonijalnim blagom in milom.
Naj debelo: L. aflnlos, Dunaf I., Molkerbastei 3.
Uiti Brotouž
Sv. Jakoba nabrežje 25
priporoča cenj. občinstvu Iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom In nevestam 206-11
svojo veliko zalogo
raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
Naznanilo.
Podpisana si dovoljujeva naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da otvoriva z dnem 18. marca t. i, nanovo urejeno delavnioo za 935,
vozno sedlarstvo.
Priporočava se za obilne naročbe, ki jih bodeva Izvrševala točno
in po najnižjih cenah.
Vhod v delavnico: Z odličnim spoštovanjem
Nunsko ali o štev. 3. Erjavčeva cesta it 6.
Jelouiek & Belnnlij.
m
S
Ferdo Primožič
mizarski mojster
tjubljana, ^Citšerjeve utice 5.
120—8
Izdeluje vsa stavbna in pohištvena dela, oprave gostiien, hotelov In prodajalnic. — Nacrti in proračuni brezplačno«
— Preskrbuje vse vrste parhetov in deščic za tla, njih polaganje in voščenje, kakor tndi popravo stana in snaženje stanovanj
o   o   o   o   o   o   o   o  ta in Da deželi, oooooooo
Prodaja in pošilja tndi po pošti domaČe voščilo (knhaai vosek). Solidno delo.tocna in cena po**i režba.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da J bodem
sobno slikarstvo in pleskarstvo
pod tvrdko Ivan Terdan
vodila tudi za naprej v istem obsega ter z isto točnostjo in vestnostjo, kakor moj preminali soprog ter prosim vse dosedanje naročnike, kakor tndi občinstvo sploh, da mi ohrani svojo naklonjenost tndi v bodoče.
Za mnogobrojna naroČila se priporoča
-*< -
823_4 Ana Terdan.
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana,
opekarna In tovarna pečt, ponudijo vsako poljubno množino
patentiraalh
zarezanih strešnikov
„Sistem MAMOLA"
(Strangtalzzletel)
Sprejmejo se zastopniki.
„Sistem MAMOLA"
Barvo: «) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najllčneiše, najcenejše In najpreprostejše strešno kritje. ~W
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa X ilco privezati, kar je gotovo velike važnosti
za kraje, ki trpe po močnem vetrn in barji. 706—6
Vzorce In prospekte pestjemo na željo prezplačno.
Takojinj« in najzanesljivejši! poetretba
Sprejmejo se zastopniki.
Iadajatelj in odgovorni urednik: Raste Pnatoilemiek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"