PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In uprevnlškl prostori: H87 South Lawndale Avr Offlco of Publication: M87 South Lawndale Ave. Tolophuno. Rockwell 4WH LETO—YEAR XL Com lisia Jo SS40 Jaouor» It. IS*. at tM Act oí Cmtnm 9» — a. im CHICAGO 2». ILL.. ČETRTEK. I«. AVGUSTA (AUGUST 19). 1141 Subscription MOO Yearly f>f m«.,.ng >p>cutl ^ ul »eetago^provldgH^^ ». HIT, auiho.uxi on Juno 4. ISIS ätev.-NUMBER 113 Protestna stavka nemških delavcev v Porurju Demonstracije v ameriški okupacijski coni. Poslaniki zapadnih držav se bodo ponovno sestali s Stalinom Borila, 18. avg.—Nemški jek- toda rezultat ni znan. Predmet larski delavci v Porurju .zo za stavkali v znak protesta proti pomanjkanju živil. Porurje je v britski okupacijski coni. Znamenja so, da se bo stavka razširila na druge industrije. Nepokoj v ameriški okupacijski coni narašča. Cez 10,000 ljudi se je udeležilo demonstracij v Hofu, bavarskem mestu, v znak protesta proti draginji. Demonstracije so se vršile tudi v Monakovu in drugih mestih. Britske oblasti v Hamburgu poročajo, da so sovjetski uradniki dali zagotovilo, da bodo dovolili dovoz živil za nasičevanje več tisoč bivših nemških vojnih ujetnikov, ki so bili izpuščeni iz britskih in francoskih taborišč. Glasilo stranke nemških socialnih demokratov, ki izhaja v britski okupacijski coni, pravi, da je moralo več tovarn v sovjetski coni zapreti vrata zaradi ameriško-britske protiblokade. AmeHška in britska transportna letala dovažajo živila in druge potrebščine v zapadni Berlin. Poročilo pravi, da so v zadnjih 24 urah pripeljala 4,100 ton živil.' Moskva, 18. avg. — Poslaniki zapadnih držav so ponovno kon« ferirali v poslopju ameriškega poslaništva v Moskvi. Zadnji pondeljel* .so .imeli razgovore z ruirtrtm zunanjim mtnistrom V. M. Molotovom v Kremlinu, Trajali so tri ure in 40 minut, Hiss in obdolžitelj se sestala Kongresnik Thomas • napovedal nova razkritja razgovor so bila ruska blokada zapadnega Berlina in druga nesoglasja med zapadnimi državami in Sovjetsko unijo. Vest iz zanesljivega vira pravi, da se bodo pogajanja nadaljevala. Možnost je, da se bodo poslaniki zapadnih držav ponovno sestali s premierjem Stalinom. Uradni krogi molče o poteku in rezultatu razgovorov. Washington. D. C.. 18. avg.— Kongresnik Nixon, član odseka za neameriške aktivnosti, je dejal, da je Alger Hiss identificiral Whittakerja Chambersa. svojega obdolžitelja, kot človeka, katerega je poznal pod imenom George Crosley. Hiss je imel važno pozicijo v državnem de-partmentu, Chambers, bivši član komunistične stranke, pa je se. daj urednik magazina Time. Chambers trdi, da je bil Hiss član komunistične podtalne grupe. "Ustvarjen je bil vtis, da Hiss ni poznal Chambersa," je rekel Nixon. "Identifikacija je v direktnem nasprotju s tem vtisom." Hiss In Chambers sta se sestala v newyorškem hotelu pred tremi člani kongresnega odseka za neameriške aktivnosti. Chambers je trdil, da ga je Hiss po znal pod komunističnim imenom Csrl. Dejsl je, da se ne spominja, ali je kdaj rabil ime Cros ley. Kongresnik Thomas, republi kance iz New Jerseyja lh načel nik odseka za neameriške aktiv nosti, je ns sestanku s časni karji napovedal senzacipQalna razkritja o delovanju drugega špionskega krožka, s katerim so bili «povezani vladni uslužbenci. Clsni krožka so skušali dobiti v vojnem času ameriške industrij ske tajnosti. Thomas je napovedal nove razkritja potem, ko je federalni juatičnl tajnik Tom Clark ponovil trditev, da zašli šenja pred kongraanim odsekom ovirajo prooekucfje komunistov Trditev je v pismu, katero je Clark naslovil senatorju Fergu sonu, republikancu iz Michiga-na. ki je izjavil, da so vojne taj nosti vlade prišle v roke sovjet skih agentov. Sovjetska mornarica je pripravljena Pravda udarila po ameriških imperialigtih Moskva, 18. avg.—Pravda, glasilo komunistične stranke, je objavila uvodnik s trditvijo, da* je sovjetska bojna mornarica močna in pripravljena na vse, kar lahko pride. Udarila je po ameriških imperialistih, ki sanjajo 0 svetovni nadvladi. Pravda je objavila uvodnik v zvezi s proslavo dneva mornarice. Ona trdi, da je Rusija po za-ključenju vojne dobila važne mornarične baze na vzhodu in zapadu. "*~ftnpeHalistl skušajo dobiti strateške baze v vseh krajih sveta," piše Pravda. "Vmešava- 1 jo se v suverenitete in interese | drugih držav. To je taktika ustrahovanja in izsiljevanja. Obiski ameriških bojnih ladij luk drugih držav dokazujejo in potrjujejo ekspanzijsko politiko ameriških imperialistov." Uvodnik dalje trdi, "da je rusko ljudstvo zainteresirano v ustanovitev trajnega miru. V tem vidi pogoje uspešnega napredovanja v smeri komunizma. tega vidika so jasne razlike med našo oboroženo silo in silo mperialističnih držav. Naša'sila služi plemenitemu namenu— zaščiti dela in varnosti, ljudstev Sovjetske unije." Progresivna stranka vložila peticije Dobila je dovolj podpisov v Ulinoisu Springfield. 111.—Progresivna stranka je vložila peticije, da bodo njeni kandidat prišli na glasovnico pri volitvah. Dobila je 75,268 podpisov na peticije v 88 okrajih države. Volilni zakon zahteva 25,000 podpisov in najmanj 200 iz vsakgea izmed 50 okrajev. O veljavnosti peticij bo odločil odbor, katerega tvorijo državni pravdnik George F. Barrett, državni kontrolor Arthur C. Lue-der in državni tajnik Edward J. Barrett. _ " ' Kandidat za predsednika Združenih držav na listi progresivne stranke je Henry A. Wal- 1/ -LJ^ lace, kandidat za podpredsednika /VflCfl glldl plOVOe pa senator Glen H. Taylor. Kandidat za zveznega senatorja Curtis MacDougull, za governer ja pa Grant Oakes. Liste progresivne stranke so bile legalno potrjene v dvanajstih državah. Med temi so New York, Michigan, Minnesota, Ca-lifornijà, Pennsylvania in Wisconsin. Napoved je, da bodo kandidati progresivne stranke v II-linoisu dobili najmanj pol milijona glasov. Ako bodo dobili le 200,000, bo stranka priznana kot regularna v vseh okrajih in lahko kot taka imenovala kandidate za vse urade pri okrajnih in državnih volitvah. Izgledi so, da bo prevzela vlogo demokratske stranke čez štiri leta v Illlnoisu. Peticije so vložile tudi tri druge stranke—socialistična, prohi-bicijska in socialistična delavska stranka. Kandidat za predsednika Združenih držav socialistične stranke je Norman Thomas, kandidat za podpredsednika pa Tucker P. Smith. Domače vesti Nov grob na aapedu Trinidad, Colo.—Dne 26. jun. je naglo umrla Jovana Hrvatin, rojena Pavletlč, stara 55 let, do-ma Iz Roč, Istrija, članica društva 66 SNPJ. Zapušča moža, štiri hčere, dva sinova, dve pastorki in štiri vnuke. Ia Clevetamda Cleveland.—Umrla je Louise Becay (Bečaj), stara 64 let, rojena v Nemčiji, V Ameriki 40 let. Tukaj zapušča tri sinove.— Iz bolnišnice aa ja vrnila Loulae Jadrič Iz Eucllda —Znani kaplan Franc Gabrovšak, k) toži Enako-pravnost, Prosveto in Proletarca za $1,200,000, sa ja poslovil od faranov sv. Vida in odšel v Milwaukee, kjer nastopi službo župnika slovenske far«. ïma Donavi odobren Francija izgnala rumunzkega časnikar ja Poriz, 18. avg.—Joseph Soru, rumunski časnikar, je bil izgnan iz Francije. Izgon je odredila francoska vlada, ki pa ni pojasnila vzroka. Policija je odvedla časnikarja čez mejo. Zniianje števila ruskih diplomatov v Ameriki Washington, D. C., 18. avg.— Državni department je razkril, da je Rusija pozvala veliko število svojih diplomatov v Ameriki domov v zadnjih tednih, število je bilo znižano za 30 odstotkov. Istočasno le Rusija blokirala ameriška nrizadevanja za povečanje števila ameriških u-radnikov v Moskvi. Zadeva bo piorda prišla pred .mednarodno razsodišče Belgrsd. 18. avg.—Ruaki načrt glede kontrole plovba na reki Donavi je bil odobren na konferenci reprezentantov enajstih držav^ na kateri imajo Sovjetska unija in vzhodna avropake države večino. Gotovo je, da ga bodo reprezentantl Amerika, Velike Britanije in Francije zavrgli. Načrt se smatra zi kmrtnl udarec pogodbi, ki ja bila sklenjena 1. 1921. Reprezentantl zapadnih držav so naznanili, da ne bodo odobri načrta in -d« bodo zadevo tirali pred mednarodno razsodišča v Haagu. Namen Sovjetske uhl-e in držav v njeni sferi vpliva e razveljavljanje stsre pogodbe. Generalni tajnik konference e naznanil, da bodo uradne kopija načrta takoj dostavljene re-srezentantom. Sovjetaka unija je za razveljgvljenje vaeh obligacij stare pogodbe. Izgleda, da zapadne države ne bodo dobile besede glede kontrole plovbe na Donavi, najvažnejši reki v Evropi. Nov predsednik paragvajske republike Asunclon, Paragvaj. 18 avg — Juan Gonsales je bil ustoličen in zaprisežen kot novi predsednik Izvoljen je bil pri volitvah v fe bruarju kot kandidat edine le-galne stranke. Nasledil je Hi-ginioa Moriniga. ki je bil osem let predsednik republike, NAČELNIK AMERIŠKE VOJAŠKE MISIJE V GRČIJI RAZOČARAN Solun. Grčija. 18 avg -Gene- štaba grške ral James Van Fleet. načelnik |mode ameriške vojaške misije v Grčiji je razočaran, ker grška mo-narhističns armada še ni porazila gerilskih ail kljub ogromni premoči. Armada Je v ofenzivi že oeem tednov, toda uspehi so neznatni. Ooszovalci trdijo, da gerilska sila v gorovju Grammosu v bližini albanske meje šteje samo 15,000 mož. Proti tej je bile zagnana monarhističns armada 75,-000 mož, opremljena z ameriškimi tanki, topovi, letali In drugim modernim'orožjem. Gerilska sila še kontrolira ozemlje v obeegu 350 kvadratnih milj v eeverni Grčiji. Izgleda še ni, da bo kmalu poražena Poročalo, objavljeno v Atenah, pravi. da so šil ameriški častniki in vojaki v akcijo proti gerllcem. katerih poveljnik je ganeral M*rkm Vifiedes Doslej so htli ameriški častniki le svetovalci monarhietlčne ar Pred dvema tednoma je gene ral Van Fleet izailil premešanje poveljstva grške monarhlstlčne armade. Ameriški davkoplače v a Ici so prispevali že $172.380,-000 za oboroževanje te armade Amerika bo potrošila nadaljnje milijone dolarjev za financiranje vojnih operacij proti grškim ge-rilskim silam v prihodnjih me eecih. Ko je bila odrejena ofenziva proti gerilcem. Je vlada v Ate nah napovedala, da bodo njene čete zaprle mejo ob Albaniji In s tem preprečile beg gerllcem Albanijo v dveh tednih. Ofenzl ve traja že oeem tednov in meja še ni zaprta Nekaj getllcev J« pobegnilo v Albanijo To je stara taktika kadar so pod močnim pritiskom Običajno se vrnejo v Grčije in obnove aktivnosti proti grški monarhistični armadi Konflikt med unijo in kompanijo Povzročil je stavko 24,000 delavcev Chlcago. 18. avg. — Konflikt med uvtno unijo CIO in International Harvcster Co. je rozul-tiral v stavki 24,000 delavcev v šestih mestih, kjer ima kompa-nlja tovarne. Mezdno vprašanje ni sporna kost, ker je kompani-ja zvišala plače delavcem zu 11 centov na uro 23. Junija. Uradniki unl)e ao izjavili, da kompanija ni hotela dati zagotovila, da ne bo uvajala prlge-njaških metod, zaeno pa je zahtevala revizijo procedure glede reševanja pritožb. Reprezentantl unije in kompani je se bodo danes ponovno sestali na konferenci in skušali končati konflikt. Kompanija ima tovarne v Chlcagu, Evansvlllu, ndianapolisu, Fort Waynu, Ind., Sprlngfleldu, O., in Memphisu. »nn. Vse so morale ustaviti obrat po oklicu stavke. Richnrd Gossser, podpredsednik unije, ki Je vodil pogajanja kompanijo, ja odpotoval v De-trolt, kjer bo konferlral z Wal-terjem P. Reutherjem, predsednikom unije. Pričakuje se, da ae bo danes vrnil v Chciago. Znanstvenik predlagal ustanovitev svetovne vlade Tvorile naj bi jo Amerika, Velika Britanija in demokracije zapadne Evrope'. Sovjetska unija, ako se poboljša, se bo lahko pridružila Napad na arabske pozicije odbit Več sto iidov ubitih v Jeruzalemu Kooperacija med Ameriko in Kanado Izrekli sta se za skupno obrambo •>• Ogdensburg, N. Y« 18. avg.-Amerika in Kanada sta ponov no naglaslll, da bosta vzajemno kooperirali v področju obrambe zaeno pa sta se izrekli za skupno akcijo, ako Jima bo pretila nevarnost v bbdočnostl. Ameriški o b r s m b n i tajnik James Forrestsl in kanadski ob rambni minister Brooke Claaton sta dospela v Ogdensburg iz Ottawe, da se udeležita ceremonij v zvezi s ponovno potrditvi Jo vzajemne obrsrnbne koope racije. Preden so se ceremonije pri čele, je Forrestsl odpotoval < Woshlngton. Njegovi pomočni ki nian "pojasnili vzroka naglega odhoda Bela hiša je zanikala poročilo, da je bil Forrestal pozvan v Washlngton na nujno konferenco s predsednikom Tru manom Charles G, Ross. Tru manov tajnik, Je dejal, ua pred sednik ni pozvsl obrambnega tajnika v Washinjod skupno poveljstvo. Poročilo trdi, ds so nove transjordsnske Čete prekoračile mejo in invadl-rale Palestino. Bitke med Židi in Arabci divjajo na štirih frontah, Trupla irtev letalske nesreče najdena Frankfurt, Nemčija, 18 avg — Trupla 20 oseb, ki so izgubila življenje, ko Je ameriško trans oortno letalo treščilo na tla v Italijanskem gorovju, so bila najde na. Nesreča se Je pripetila pred itirimi tedni. Chicago. 18, avg.—Dr. Harold C. Urey, atomski znanstvenik in profesor na člkaški univerzi, je sugeriral ustanovitev svetovne vlade, katero naj bi tvorile Ame rika, Velika Britanija in demokracije v zapadni Evropi. On je kritiziral Sovjetsko unijo, ker je zavrnila ameriški načrt glede mednarodna kontrole atomske energija. Dr. Uray je govoril pred voditelji dobrodelnih organizacij v hotelu Shermanu, Dajal Je, da bi se Sovjetaka unija lahko pridružila svetovni vladi, kedar se bo poboljšala ln revidirala svoje stališče napram zapadnim si lam' ter s tem omogočila končanje "mrzle" vojne. "Z organizirano alio in ared-stvl ljudstev zapadnih demokracij se lahko ustanovi svetovna vlade," je dejal. "Kremlin bi odnehal v opoziciji in zavzel spravljivo stališče. Morda bo kdo vprašal, ali ne bi uatanovl* tev svetovne vlade bres Rusije in držav v sferi njenega vpliva vodila direktno v vojno. Glede tega nlaem gotov. Morda bi bi la uvod v vojno. Druga alternativa je nadaljevanje trenja med zapadom ln vzhodom ln to bo gotovo vodilo v vojno. Ruaija Ja zavrnila ameriški na-¿rt mednarodna kontrola atomske energija, ker Ima revolucionarni rellm. Cilj taga režima Je širjenja komunlatičnih doktrin po vsem svatu. Komunisti so odprto povedali, da se bodo po slu že val i vseh sredstev za dosego svojih namenov." Dr. Urey Ja naglasil, da kontrola atomskih bomb nI mogoča, ako se vojna ne prepreči. Vojno bi lahko odvrnila svetovns vlada. Druge poti ni,. Znan- Amerika naj prevzam? oskrbo arabskih beguncev Washington, D. C , 18. uvg.— ftvedski grof Folke Bernadotte, (Misredovalec Združenih narodov v konfliktu med židl in Arabci Je apeliral na Ameriko, naj prevzame oskrbo 337,000 arabskih beguncev, ki so morali poJ>egriitl iz Palestine. Grof pravi v apelu, da je položaj beguncev obupen. Prizadevanja za mir v Palestini se bodo Izjalovila, ako ne bo problem beguncev kmalu rešen. Bernadotte Je naslovil spel za pomoč arabskim beguncem državnemu tajniku Marehallu. stvenlk je priznal, da so sedanje vlade v Franciji, Italiji in celo v Veliki Britaniji šibke, V Ev ropi so tudi države, kuterc sovražnik lahko uniči z enim u-d srcem. Dr. Louis Wlrth, pomožni dekan znanstvenega oddelka člka-ške univerze, je dejal, da sa ne itrinja z besedami dr. Ureyja. Ustanovitev svetovna vlade brez Sovjetske unije ln držav v iferi njenega vpliva ni mogoča," le dejal. "Prizadevanja za do-.ego sporazuma med sapadom in /shodom se morajo nadaljevati. Federalni detektivi že sadaj pazijo na aktivnosti znanstvenikov. Jaz se ne bojim toliko detektivov kot mojih sosedov ln organizacij, s kateremi sem povezan, ako se bodo ustrašila ln pokorno sledile uradni politiki. Ta politika bo naredila Is naa miši, ne razsodnih mol. Postali bomo igrsča v rokah onih, ki določajo politične smernice" . Zborovanje odbdra 9 delavske stranke Wallace in Taylor bosta nominirana New York. 16. avg —Kongrea nik Vito Marcantonio, načelnik Ameriške delavske stranka, ja naznsnil, da se bodo člani odbora strsnke sestali ns sborovanju v hotelu Commodore 90. avgusta. Nominirana boata Henry A. Wal I are in senator Glen H. Taylor kot kandidata za predsednika in podpredsednika ZdraUnih držav. Odbor bo Imenoval tudi elek-torje in sprejel platformo Marc-antonlo bo predsedoval xbotava-nju In imel glavni'govor. Govorila bosta tudi Paul Kobeaott in O. Jyhn Rogge, načelnik državnega odbora za Wallacea. Nominacije bodo v soglasju s volilnim zakonom In regulacijami Ameriške delavske stranke. Pričakuje se, da sa bo zborovanja udeležilo tisoč gostov, reprezentantov strokovnih unij, bratskih organizacij in vojnih vata-lanov, Mercantonio je naznanil, da bo stranka Imenovala kandidate za sodnike v newyorških dis-trlktih. Za direktorja volilne kampanje je bil imenovan Rld* ney K Katz. UNIJI 0BD0L2ENI KRŠENJA pr0t1delavskega zakona Waaklngion. D. C.. 18 avg— ' držkom, da sodišče odloči o le-Wallace K Royster, prelskovs* galnosti, !ec federalnega delavskega odbora, Je obdolžil dve uniji kršenja Taft • Hartleyevega protidelev* ikege zakona, ker zahtevala ob* doj unljsklh uposlevalnir, katere vzdržujeta na zapadni obeli in ob Mehiškem zalivu. To »ta Splošna mornarska unija in Zve* 'a radijskih delavcev Obe sts včlpnjeni v Kongresu Industrij* »klh organizacij. Pet členov delavskega odbora bo moralo sedaj odločiti glede sprejetja odloka prelskovslcs, pozneje pa federalna sodišča Uposlevalnlee so glavno sporno vprašanje Uniji ee morata pokoriti injunkelji, katero Je izdalo nodišče In katera prepoveduje oklic stavke Parobrodne družbe ne vzhodu so odobrile sedanjo aranžmo gle* de najemanja mornarjev skozi unljske upoelevslntce, toda s pri- Rovste« je dejal, da sta ob<* uniji kršili provizijo Taft-Hart* leyevege zakona s zepoetavlja-njem neunijskih delavcev, Nekaj neurdjekih delavcev Je bilo upoelenih na pomikih v slučajih, ko niso bili unljeki delavci ne razpolago Zadevo so tirale pred federal* nI delavski odboi nekatere kompani je v juniju Robert N Den* hem, pravni svetovale«* odltors, j« notem vlažil pritožbo jAoti unijam, v Unija radijekih delavcev se je ločila od unije komunikacijskih delavcev zadnjo pomlad, nakar )e dobila /arter od CIO kot ae-paratna unija Končno odločitev glede legal* noeti ali nelegalno*ti unljsklh uposlevalnir Ivido podala fede ralna sodišča Filipinska vlada zahteva reparacije Manila, Filipini, 16. avg. — Vlada Je tnstruirala poslanika Jnoquina Klizalda v Waahingto nu, naj pritiska na Ameriko sa pod vzet je korakov, ki naj bi pospešili plačevanje japonskih re-parsclj. Zavezniška komtaija za Daljni vzhod je odločila, da ao Filipinski otoki upravičeni do ja-pormkih reparacij. Vlada trdi, da Amerika zavlačuje plačeva nje reparacij. Kroll hvali predsednika Trumana Clminnotl, O, 18. avg.—Jack Kroll, direktor odbora sa poli* lično akcijo Kongreaa industrij skih organizacij, je hvalil predsednika Trumana pred 1,400 delegati na zborovanju v tam mestu Izrazil je upanja, da aa bo Truman še nadalje boril za pravice večine ameriškega ljudstva Dejal je, da bo odbor storil vaa /m poraz sovražnikov organiziranih delavcev pri volitvah v novembru četrtek, 19. avgusta 1948 Margate* m Zdruftene drieve (laven Cblrof) In Iliito MM m M«. 04*0 m pol UU. 12.0« m ¿»trt lotai se Chleogo la ekolioe Cook Co.. M M sa colo Ut*. M. 7 5 m pol lota; «a iaoaeoMftva I1LM. Subscription rates i for t ho United Stoto« (except Chicago) and Canada M OO por year. Chicago and Cook County 00J0 par yes* foreign countries 111.00 per roar. Com oglasov po dogovoru—Rokoplal dopisov in nenaročenih tlenkov so no vračajo. Rokoplal literarne vsebine (¿rtice, povesti dramo, pesmi lid.) so vrnejo pošiljatelju la v slučaj* če Je priloftil . Advertising rates on agreement—Manuscript M communications and unsolicited articles will not be retain»* Of her maauasrlpte such ao stories. pleys. poems, etc« wUl bo returned lo sender only whan accompanied by sell addressed and stamped envelope. Master na vse. kar ima stik s listami PROSVETA 2M7-M So. Lavmdale Ave« Ckleago 23. Illlnob jim crow jjps4l UtttLCV ACT ČETRTEK, l». AVGUSTA mu Slovanski kongres pred 190 leti V prvih, dneh meseca junija |irmj sto Idi -v zgodovinskem letu IH4*~je bil v Pragi prvi tlovanski kongres (ilevnu potihne muel tega kongresa je bil protest prutl oholemu delovanju nemških in madžarskih vladajočih krogov, ki «o hoteli pogolt» nit i vse male slovanske narode v >e pi ipravljemh načrtih veli-'ionmišk«ga in velikoinadierske-¡ja cesarstva. Proti pangerma-ni/mu nemške but žoaxije, tako »šahuo in neskrlto propagirane-*Tiu U Krankfurta In proti ma d/aikkimu plernenlteSkemu Ao-/im/mu je postavil slovanski longie« v Pragi v duhu preroje-lega humanizma energične im* iteve ne samo v imenu zasul* ijenih Slovanov, temveč tudi za Vse |>odjermljeiie narode sploh V tem smislu je govoril v svoji godoviiukl lx*M«dl ftafarik in v • m duhu je bil tudi sestavljen danil«-si slovanskega kongresa, 'taaiovljen v>«em evtopakim na* rodom, v katerem je bilo |Mnidur« |coo, da "|a»vaod tam, kjer ae med milijoni ljudi i odi tmnm en ttZeiij, m* ne |io/najo prave evo-b**Je , kekoi tudi "priroda, ki >ama ne pozna niti plemenitih biti neplemenltih narodov, ni nobenega med njimi izbrala in poklicala, da bi vladal uad oata-hmi, niti ni določila noben narod, da bi služil drugim kot trevl-s t v«, v t*>«cbnc namene'" PlOlflfA ČETRTEK, 19. AVGUSTA 1MB Tihožitja in pejsaži- Novele MIÄKO KRANJEC - 1 dovoljenem avtorja tue*«* rrrrrirri m wt iIutitíiit r r— (Nadaljevanje) Naša zemlja bo do tal opustoiena, poklani bodo na^i ljudje, po drevju viseča trupla bodo kazala pot, kamor ae bodo valile horde Ne bo aamo naia zemlja, ve« »vet bo opustošen. Evropa bo umrla in nad vaem »vetom se bo razprostrla senca največje mrakobe. Po zemlji bo odmeval samo te korak težkega škornja, ki bo pregazil ves svet in ves svet razdejal. Svet se pogreza v pogubo . . . Vsak večer prihajam sem, na vse vrhove prihajam in gledam po naših gorah, na katerih se je do danes ohranil nai rod. Vedno znova se sprašujem: ali bodo te gore dovoljine, da nam tudi zdaj očuvajo na* rod? Vsaj peščico natega rodu za bodočnost? Sprašujem se vedno znova: kje je človek, ki bo v teh težkih časih vodil naš narod skozi vse bridkosti, ki se zgrinjajo nadenj? V duhu gledam, kako se valijo horde strašne divje vojske, kako men-drajo nai narod. Ena sama nepregledna vrsta zelene vojske po belih cestah, vojske, ki se vali kakor povoden j in za rtjo ostaja straina sled; po obcestnem drevju obeieni ljudje, v jarek pometani spoklanl starci in otroci in na obe strani ceste se vijejo oblaki črnega dima gorečih domov ... Kaj bo s teboj, slovenski narod? . . ." Za trenutek je prenehal, kakor bi si hote! obrisati oči, ki so se mu v žalosti orosile. "Kdo si, ki tako govori*?" sem ga vprašal in se ozrl po njem. Toda ob sebi nisem videl nikogar. Sam sem stal vrh hriba, sam in dva osamela jagneda ob dveh zidanicah. Ni bilo nikjer ne mojega učitelja, ne kmeta Skobca, ne viničarja Sekuliča, ne sodnika ne župnika ' in tudi mojega pesnika-vidca ne. Sonce pe že utonilo za gorami, mrak je zagrinjal hribe okrog in samo tam daleč je ie kakor težka pregrada stalo mrko Pohorje, temno-modro in skrivnostno in zdelo se mi je, da me vabi k sebi. Nekje daleč pa je pelo mlado dekle, kakor bi prebiral strune: Ne joči se, deklica mala, saj pridem jaz kmalu po te . .. Meni pa je bilo tako čudno, tako mučno pri srcu, ko sem se vračal . . . CK MK NE BO , , . . . Anka, vojska bo in tudi jaz moram iti. Kaj pravii, Anka, če me ne bo nazaj? Glej, vojska je taka stvar, dd jih mnogo gre z doma, vrne se pa zelo malo. Tako mi je pravil ded. Moj oče je šel na ono vojno, pa ga ni in ga nikdar ne bo. Se ne vemo, kje ima svoj grob. Sla sta tudi dva moja brata, vrnil pa se je samo eden in ie ta brez leve roke. Ali si kdaj brala mi naiem spomeniku pri cerkvi, na tisti beli ploiči, kamor so z zlatimi črkami vrezana imena vseh onih iz naie fare, ki se niso vrnili iz prejinje vojne? Zelo mnogo jih je. Ta vojna. tako vsi pravijo, bo ie hujia. Kaj pravii, Anka, če toido nekoč tudi moje ime z zlatimi črkami vklesali na tak spomenik? Ni ml do tega, da bi tudi moje ime stalo no takem spomeniku, toda, recimo, Anka, lahko se /godi; kaj pravii, Anka, ako tudi mene ne bo . . .? Krogla, pravijo, ne izbira. Vsak ji je dober.-—Anka, lahko ti mirno in iz srca priznam, rad sefn te imel . . . res, zelo rad, verjemi mi. Ali nisva že stokrat govorila, ku ko je bilo nekoč? Se v iolo sva hodila, ko se mi je otroku oko ustavilo na tebi in sem si rekel: Ko bom velik, bom vzel Anko. Njo ali pa nobene! Nič te takrat nisem vprašal, ali si za to tudi ti. Vrte. kar sem si rekel, je bilo, da nem sklenil ubiti vsakogar, kdor bi ml te hotel ukrasti. Tudi ti, Anka, kakor si mi že pove dala, si prav tedaj sklenila: Štefan bo moj mož. ali pa nobeden in, rekla si ml, da te je bilo hudo sram. kei si ae bala, da bi kdo irvedel za tn stvar in da bi izvedel tudi jaz. Todu, ko sva naposled doiastla, že pred ftttrimt leti, ali nisem prišel in ti na uho povedal, kar sem nekoč komaj aebi upal priznati? tydr Ali ti nisem rekel: Anka, rad te imam in ti boi moja žena, ali pa nobena!?. Rekel sem ti in prav tako si ti meni odvrnila, kar mi ie bilo tako prijetno slišati: Rada te imam, Štefan, in ti mi boi za moža, ali pa se ubijem. No in potem je bilo tako, da «va vedela drug za drugega, kako rada se imava in zate razen mene ni bilo nobenega moikega na »vetu in zame razen tebe nobene ženske. Samo, sva »i rekla, morava ie počakati, da bova pravi mož in prava žena, ker »va ie premlada. No, čakala sva itiri leta in tako namesto poroke učakala vojno in zdaj je treba meni iti med krogle, ti boi pu ostala doma. Jaz mislim, Anka, da mi ni treba biti v skrbeh zaradi tebe. V vojski, pravijo, se ljudje močno spremene, i tisti, ki so pod puško, i tisti, ki »o doma. Lahko bi se zgodilo, da pridejo tudi v naio vas vojaki, morebiti ctlo v vaio hiio, pa si lahko mislii, kako vojak rad pogleda za mladim in lepim dekletom. To vei, da taki vojaki povsod, kamor pridejo, mladim dekletom obljubljajo vse, predvsem pa poroko in nekje velike bogatije, ki jih v resnici nikdar ni»o imeli. Lahko' bi se celo zgodilo, da bi kateri njih bil povieči tvojemu srcu. Toda rečem ti, Anka, prej dobro premisli. Vojičak je vojičak, danes je tu, jutri tam, danes obljublja tebi, kar bi ti lahko ugajalo, jutri pa bo v drugi vasi drugi če več obljubljal, pozabil pa obe, tebe in ono, tretjo in ie bog ve, koliko takih nesrečnic. Kaj bi bilo potem s teboj? Ali bi mogla ostati tu, v sramoto sebi, ie bolj ljudem, najbolj pa meni, ako bi se vrnil; »ebi v gorje, ljudem v posmeh, meni pa v trpljenje in razočaranje? Če je bila tvoja ljubezen resnična, potem je zdaj ne morei dati drugemu, ne cele, ne samo en koiček. Zastran mene pa si lahko popolnoma brez skrbi: ni je in je ne more biti na svetu, ki bi mi mogla za en sam trenutek zbloditi »rce. Lahko bi priila ie taka, ie tako bogata, ie tako lepa, ie tako prikupna in ie tako zapeljjva, niti za en sam trenutek je ne bi postavil tebi ob »tran, kaj iele pred tebe in nad tebe! Ni je, ki bi vrline njenega srca prekašale vrline tvojega srca. In ni je, ki bi njena ljubezen bila silnejia, bolj topla, a tudi bolj vdana od tvoje ljubezni. Tako zdaj vei o tem vse. Če bi se pa zgodilo, Anka, da me ne bo . . . Olej, nocoj sem vso noč premiiljal in sem vse premislil in že pred dvema mesecema sem raz-miiljal o tem, ko sem si celo rekel: Vzel jo bom. Kakor pa je bila ta misel na prvi pogled lepa in nad vse vabljiva, sem jo zavrgel. Zakaj lahko se zgodi, da me ne bo več nazaj in tako bi ti ostala mlada vdova, nemara bi ostala celo z otrokom in tako bi od vsega imela samo mučno življenje, radosti pa nikake. Prej ali slej bi se morala z nekom poročiti, nekdo drug bi bil oče mojemu otroku in ti bi ga, drugega, morala ljubiti, pri v»em pa ie name misliti. Tako pa, če me ne bo, Anka, boi ie vedno dekle in ko se boi motila s komer si že bodi, ti moj otrok ne bo v nikako napotje, zato ker ga ne bo. Takrat boi smela pozabiti name in tudi boi pozabila, ker konec koncev boi morala vso ljubezen darovati njemu, ki ti bo mož. Vem, da me docela nikdar ne boi izbrisala iz srca, ker to ni mogoče, ali jaz vajini sreči ne bom v napotje. Samo, Anka, to bi želel, da si v tem primeru izberai človeka, ki boi ob njem vsaj malo srečna, ki ne bo surov s teboj, celo da bi te pretepal ali ti izrekal hude in nelepe besede, ker ti si vredna, da te imn nekdo rad iz vsega srca in du Je dober s teboj; in če lahko mi»lim, da boi po moji smrti vsaj malo srečna in da te nekdo ima rad, dasl ml je hudo nad vse, ker nisem jaz tisti, ki bi mogel vekomaj biti s teboj in ti biti dober, bom vendar srečen ob misli, d a nisi popolnoma nesrečna. Tako, Anka. želel bt, da ml ohranii zvestobo do mojega groba, jaz jo bom na te ohranil ie onstran groba, na vekomaj , . (Dalje prihodnjič) •P* i Ta slika Je bila saeta v Daylonu. 0„ pred tovarno Uni vis Lens Co. In kaše državno milico, ki Je bila poelana po governor! u, da raabije etavko. To so 11 nI posrečilo, nakar se je kompanlla podala. Jkf •! •! Imano se sicer boji. n je zdaj do« nadzornik pride .. .'tm i^uma- (Odlomek iz romana "Kara sv. Ivana") Mliko Kranjec (Nadaljevanje m konec.) Ko se je dvignil Stuhec, sta m* dvignila st- Srcbot in Vlaj Diuui so m- símil s|h»(.• U-tlali. "Torej, Stuhec," je tekel kaplan, "zda| nant pu lepo |iove). kako je bilo— "Učiteljica je začel. "Gos|»a učiteljica,'* pa Je prekinil Rozman. "Kaj nisi na pait'" "Se tega ya niste namili, gospa." je tekel nadzornik in se namrdil. "To ni moj sad. kos|xkí nua Pri nikomer drugem se ne tx» zmotil* Sploi pa ao mu učitelji samo učitelji gospod se zanj začne nekje dni god!—Kaj pa je učitelj, ml Je dejal?—Saj pu nas ¿re!—Pred "'Gospa, ali nc bi nekoliko po« hlevneje govorili?" |c dejal nadzornik Menda ninem prtiel Min, da bi dajal otrokom po- tuho*" I "Dali ste mu jo, ko ste me po* I karali! Je /e take aorte! Kaj j pa morem |a/ za to, če nalašč čei da bom skoraj 'sfrčala' in ga ne bom več tepla . . .'* "Ali ga tepete?" MTudt in to temeljito* Ne bom vendar dovolila, da bi me desetleten fant in teroriziral, ker misli, da zaradi svojega bogatega očeta sme početi, kar hoče! ¿vaj ni hotel imett stalnega prostora v Mi, »pichajal m* je med potrdi, da je dvakiat dve pet? Karlukom med klopmi, tepel druge. !>opiata)tc druge, kako ae baha, iel ven. kadar se mu je zahotelo N a mladlnakl progi v Boenl née nepismene pleanla. Jn podobno. Jaz sem naposled učiteljica pri Svetem Ivanu, ne pa dekla pri Štuhčevih! Če je kak učitelj hodil tja jest in pit, meni tega ni treba. Sicer pa vam je vse to znano, saj »te še sami bili tam," je rekla tiie. Nadzornik je prebledel, nato pk dejal ostro: "In če »em bil, ksj to vam mar? Nearamno»t!" "Nesramnost je, kar vi počne te z mano! Ni mi mar, kam vi hodite, mar pa mi je, kadar pride tak paglavec in pripoveduje meni v obraz: Ji bo že dal nadzornik! Saj »o ata bili pri njem in jim je rekel, da jo bo vrgel na cesto! On pa je tako nai, »aj vedno prihaja k nam žret!" Nadzornik je bledel in zarde-val. ftožman je »tal »kruieno brez besede in čutil, da bo ie sam obležal pod razvalinami, ki se ruiijo na Gizo. Prej je bil jezen nanjo, ko pa jo je zdaj videl docela zgubljeno, se mu je zasmilila. Tokrat se mu je zde la lepa v svojem pogumu, ko je stala ob prepadu, v katerega bo vsak trenutek strmoglavila. Bilo mu je žal, a pomoči tu ni bilo. Čutil je, da mu je bila ves čas draga, da jo je na neki način rad imel in zdaj jt vedel, zakaj. A zdaj Je bilo prepozno, da bi jo kdo kako reiil—sama je skočila v prepad. Magdič je ožemal ustnice in bil rdeč ko kuhan rak. Celo se mu je orosilo. šele zdaj je čutil, zakaj je bil Rebernik pozimi tako klavrno propadel. Obiel ga je strah, da nemara tudi z njim ne bo bolje. Gizini očitki ao ga osupili in čutil je, da mu je nekaj zdrsnilo iz rok. Povrhu pa ie ta bedasti Stuhec, ki doma vse sliii in se s tem baha okrog. Kako naj zdaj zida nanj? Kdo pa mu bo ie verjel?! "Torej, Stuhec," je dejal ka plan z globokim glasom. "Pripoveduj, kako je bilo!" Štuhec se .ni dolgo pomiiljal, »aj je bil prepričan, da pogub-Ija Gizo. "Učiteljica," je ponovil, a tudi zdaj brez 'gospa', "je rekla, naj rajii doma ostanemo, kakor pa da gremo k maii!" Ozrl »e je ponosno po gospodi in po otro-kih. "Lažeft"' \ Gosp