117. Številka.
Ljubljana, v četrtek 23. maja 1901.
JLXXIV. lete
SLOVENSKI NAROD.
usna}* vsak dan zvečer, iaimftl nedelje in praznike, ter velja po poeti prejema* za avatro-ogrske dežele za vze leto X K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 & BO h, za jeden meeeo z K 30 h. Za LJubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 28 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden meeeo 1 K 90 o, Z« pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoftiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Btiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Se ae dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole* frankovati. — Rokopisi M ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu St 12. Upravnlštvu naj ae Ma> govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. - .Narodna Tiskarna** telefon ftt 85
Nezastopani!
Nesrečni dr. Šasteršič ae kar ne more sprijazniti z mislijo, da je v državnem zboru svojo ulogo doigral. Svojega mandata se cklepa tako, kakor potapljajoč se Človek rešilne bilke. Ošabni dr. Žlindra prenaša zdaj z veliko udanostjo mnogoštevilna poniževanja, katerim je izpostavljen v parla mentu ter požira s fatalistično resignacijo vse grenkobe, katerih mu je obilo prisoje-nih; njegovo načelo je Bnaj se mi stori karkoli, mandata vendar ne odložim."
Kar obstoji parlament, ga še ni bilo poslanca, ki bi bil v njem igral tako klavrno ulogo, kakor sedaj dr. Žlindra. Mož je padel na nivo tistega natakarja Mitter-mavrja, katerega so bili krščanski socijalisti izključili iz svojega kluba, ko se je bil razkril neki mladostni njegov greh. Mittermavr ni odložil mandata, in ravno tako ga ne odloži Šusteršič, dasi mu je parlament s 182 proti 33 glasom potrdil, da ima od žlindre umazane roke in mu s tem izrekel pač najstrožjo, a zasluženo obsodbo.
Naravno je, da se pred vsem parlament sam drži sodbe, katero je izrekel nad dr. Šusteršičem, in da iz te sodbe izvaja naravne konsekvence. Žal, da vsled tega trpi ves slovenski narod, da, korist vsega jugoslovanstva.
Ako bi bil dr. Žlindra človek, ki ima vsaj toliko takta in uvidevnosti kakor kak drvar, bi letos ne bil silil v delegacijo. Saj si je moral vendar sam reči, da nikakor ne pride do najmanjše veljave, pač pa da ga Čaka novo ponižanje. Toda. dr. Žlindra pozna samo svojo osobo, njemu je samo za svojo osebo, vse drugo je postranska stvar.
ŠusterSič je šel v delegacijo in iztaknil, kar je iskal, obžalovati je le, da je ponižanje, namenjeno njegovi osebi, zadelo vse jugo slov&nstvo.
V zadnjih letih so slovenski delegatje zavzemali v delegaciji prav važno pczicijo. Fo dolgem naporu se jim je posrečilo, da so dobili zastopstvo v proračunskem odseku in s previdnim in modrim postopanjem so dosegli, da so postale bosansko-hercegovske
LISTEK.
Asenat.
Češki spisal Julij Zeyer. (Dalje.)
Asenat je darovala Raovi sohi naj dragocenejše dišave ter najredkejše kadilo. Skozi veliko okno, proti kateremu je bil obrnjen Ra, si videl na dvorišče njemu posvečenega templja. To svetišče je bilo sicer nekoliko oddaljeno od vladarjeve palače, vendar pa je stalo dosti blizu, da Asenat ni le lahko razločevala na onem kraju umetno narejenega modrikastega ter med palmami se bliščečega jezera, na katerem so se zibale v poletnih jasnih nočeh pri svečanostih božjih službah v dolgih vrstah z zastavami okrašene ladije, na katerih so visele goreče srebrne svetilnice, temveč prihajali so do njenih ušeš celo glasovi mistične godbe, ki je donela raz krov teh ladij in katero so izvajale na harpah brenkajoče in v bronaste pozavno trobeče sviračice, katerih temni obrisi so se jasno razločevali. Na krovu ladije pa je videlo oko skozi modrikasto temoto noči vitke postave plesalk v svetih, skulptu talnih, počasnih ter plešočih pozah.
zadeve takorekoč njihova domena. S tem so prišli do upliva in do veljave, postali so nekaj v delegaciji, kar je kaj štelo, in naravno je, da so vsi razsodni slovenski politiki polagali veliko važnost na to, da se ta pozicija ohrani.
Letos smo to važno pozicijo po krivdi dr. Žlindre izgubili, letos slovenski delegat ni bil več voljen v proračunski odsek, da, tudi v noben drngi odsek ni bil voljen, dasi je jedini zastopnik oelega slovenskega naroda.
Brez dvoma je vzrok tema oseba dr. Šusteršiča. Delegacija mu sicer ni mogla vzeti mandata, pokazala pa mu je na najjasnejši način, da ga ne smatra vrednim sedeti v tej korporaciji, povedala mu brez ovinkov, da mož, ki ima od žlindre umazane roke ne spada v to družbo.
Tako je vsled trdoglavosti klerikalne stranke slovenski narod prišel ob pozicijo, ki si jo je pridobil z veliko težavo in katero so mu drugi zelo zavidali. Zasluga za to gre dru. Žlindri. Ta mož je pripravljen, vse kompromitirati, vse razbiti in vse raz-gnati, samo da obvelja njegova, a duhovniška stranka je tako zaslepljena in slaboumna, da ne uvideva, kako jo dr. Žlindra vleče — v prepad. _
„Naš dom".
Iz Maribora, 22. maja.
Novi slovenski list .Naš dom* v Mariboru je torej gotova stvar. Pravijo, da mu bo pri krstu kum a val sam g. dvorni svetnik in drž. poslanec dr. Ploj z Dunaja. Krstil ga pa je, ako se ne motimo znani član žlindranega kluba, dekan Žičkar. Naši klerikalci trdijo, da je novi list radi grde in Slovencem sovražne pisave .Štajerca" neobhodno potreben ter mislijo, da bode cd mariborske duhovščine izdani novi list, ki bode izhajal baje v 10000 iztisih ugnal kar Čez noč »Štajerca8 v kc zji rog.
Res je sicer, da „Štaj-irec" ni naše gore list, ni pa res, da bi oii enjeni list bil našemu kmetu tako zelo nevaren, kakor trdijo gospodje duhovniki, in prav smešno se nam zdi, da bi mogel neznatni listič, kakor je „Štajarec" kar dva slovenska okraja spraviti v nemški tabor.
In nekdaj, v ažurni noči, kakoršne še ni bilo, ko so sijale zvezde intenzivnejše kakor navadno in ko se je obhajal praznik v templju boga Ra krasnejše in slovesnejše kokor kdaj poprej, občutila je razburjena, z višine svojega stolpa gledajoča Asenat neko dotlej še nikdar sluteno, neizmirno navdušenje. Bilo ji je, kakor bi se dvignila sama I iz sebe, kakor bi dobivalo njeno bitje drugo mero, kakor bi rastla in se ugljabljala v neznano. In polastila se je je poprej nepoznana, nedoločna blaženost; solze sreče so se prikazale v njenih očeh in neki notranji milo doneč glas ji je šepetal, da stopa skozi vrata velike, že naprej ji odločene usode, — da je prišel trenutek, ko dobe njene proroške sanje temelj, in da bodo njene velike slutnje, katere ji obetajo vrhunec človeškega blaženstra, kmalu uresničene. Ta čut, kateri se je je polastil, je bil tako močan, da se je Asenat nezavestna zgrudila na svojo, med mogočnimi bogovi stoječo zlato postelj. Šele proti jutru se je zavedla zopet.
In zgodilo se je, da sta našli tisto jutro, pod oknom stolpa dve strežoči ji devici, ko sta izkopavali zemljo in sta hoteli vsaditi mlado palmo, zlato Skrinjico, katero sta prinesli svoji gospodinji. In ko
Kolikor poznamo .Štajarca", piše isti zlasti v narodnih zadevah jako previdno seveda z zvijačnim namenom, in se izogiblje kolikor mogoče narodnim vprašanjem, ker dobro ve, da bi bila Slovencem in našim narodnim težnjam nasprotna pisava njegova smrt. Pač pa nastopa „Štajarec" odločno proti duhovščini, graja alorabljenje cerkve, in spovednice v politične strankarske namene in to je, kar boli in peče naše posvečene gospode, to edino je, s čimer si je .Štajarec" nakopal sovraštvo slovenske duhovščine.
Mi gotovo ne simpatizujemo s .Stajanjem", ki je glasilo nemških trgovcev, katerim se gre v prvi vrsti za to, da jim ne izostanejo slovenski groši — in mi bi z veseljem pozdravili nov list, ki bi mogel z uspehom nastopiti proti nasprotnemu listu, kar pa od mariborskih duhovnikov izdajani list nikoli ne bode mogel storiti. Novi list mogel bi na Spodnjem Štajerskem doseči le tedaj znatnih uspehov, ako bi zatajil popolnoma svoja klerikalna načela, kar pa dvomimo o novem listu. In če tega ne stori,je naš list .Naš dom" mrtvorojeno dete. Naši gospodje klerikalci naj vendar pomislijo, da se slovenski kmet dandanes ne zanima samo za gospode župnike in kaplane, za misi-jone in božja pota, ampak hoče biti poučen tudi o politiki, kmetijstva itd., in če bi .Slov. Gospodar" bil to pravočasno uvidel in se potem ravnal, bi bil danes list kakor je .Štajarec* na Slovenskem nemogoč. Vprašajte le kmete, zakaj čita jo rajše .Štajarca" kakor „SIov. Gospodarja", in povedali vam bodo: Zato ker potipa večkrat žilce našim gospodom fajmoštrom in kaplanom.
.Slovenski Gospodar" jo je torej pošteno zavozii, in ob času državnozborskih volitev ni imel nujnejšega posla, kakor da je delal z vsemi sredstvi zoper .Domovino" ravno tako, kakcr danes proti .Štajarcu", dasi se vendar .Domovini" ne more očitati, da je Slovencem ali duhovnikom nasprotna. Ali kaj je .Slov. Gospodarju" mar za slovenstvo ! Njemu
jo je ta odprla, se je prikazal v njej zvit papyr. Na pokrovu so bile začrtane sledeče besede: .V svojem naročju hranim veliko svetih skrivnostij, med mojimi zlatimi stenami je skrita knjiga trikrat velikega Hermesa Thota.
Asenat je vstrepetala kakor v velikem strahu: Hermes Thot! Ni !i bila njegova knjiga vzvišenejša in svetejša, kakor .Knjiga mrtvih", katero so polagali navadno rajnikim kot krepilo na pot v Amenthes? .Knjiga mrtvih', katere jedno poglavje je imelo sledeči napis: To najvažnejše poglavje, katero je bilo včrtano z modro pisavo na deščici iz alabastra, je našel ob času kralja Menkere ob nogah boga Thot knez Hostatef v Hermepoliju, ko je po to val, da bi si ogleda v onem kraju svetišča. To deščico je prenesel v glavni tempelj kralja. O velika skrivnost!
Ko js prebral ono sveto — čisto poglavje ni več niti videl še manj pa slišal in se ni več približal nobeni ženski in ni jedel mesa ne rib. Visoko nad to knjigo, katera je obsegala zagrobne skrivnosti, je bila knjiga trikrat velikega Hermesa Thota, trikrat svetejša in trikrat častivrednejsa in glej, njen prepis je imela Asenat, in največje resnice in najvzvišenejše prikazni
gre se v prvi vrsti za klerikalizem, in ker ga ljudstvo ne mara, izmislil si je drugo klerikalno zvijačo ter ustanovil novi list, ki ne bode nič druzega, kakor druga izdaja .Slov Gospodarja".
Mi smo torej prepričani, da novi Hat .Štajarca" ne bode uničil, in to tem manje, ker obstanek .Štajarca" ni odvisen od kmečkih nročnikov, katerih je jako malo, in kateri večinoma dobivajo list zastonj od nemških trgovcev, kateri so glavni podporniki lista, in kateri bodo gotovo vse žrtvovali, da se „Štajarec" obdrži.
Edino uspešno sredstvo zoper .štajarca" pri nas bile bi slovenske trgovine v vseh spodnještajer-skih mestih in trgih. Preskrbite nam torej v Mariboru, Ptuja in drugod zavednih slovenskih trgovcev in „Štajarec" izginil bode kakor kafratudi brez klerikalnega novega lista.
V LJubljani, 23 maja. Državni zbor. Poslanska zbornioa je v včerajšnji seji nadaljevala razpravo o investicijski predlogi, ki se je dognala do člena 8. V večerni seji je prišel na razpravo zakonski načrt o de-veturnem delavniku v rudnikih, o katerem načrtu je poročal poslanec Kolischer. Razprava je bila prav živahna, njen izid nam pa še ni znan.
Ekspoze grofa Goluchovvskega.
Minister zunanjih del, grof Goinchcvr ski, je imel včeraj v ogrski delegaciji govor, v katerem je pojasnil občni politični položaj. Začel je z dogodbami na Kitajskem. Avstrija je od začetka omejila svojo udeležbo pri skupni akciji. Sodelovala je le z ozirom na svoje stališče kot velesila, ker ima na Kitajskem malenkostne interese varovati, in ker je bilo od kraja izključeno, da se loti kolonijalne politike. Solidarnost združenih vlastij se ohrani tudi še zanaprej. Avstrija dcbi od Kitajske toliko odškodnine, da je cela akcija ne bo nič veljala. V Evropi se je vzlic raznim sumljivim znamenjem ohranil mir. Kako bo v prihodnje, se z ozirom
so ji gledale v oči iz ugank svetih znakov iz papvra. In neko žarenje je plulo iz teh znamenj", in Asenati se je zdelo, da se giblje tudi v njeni duši neka čudna svetloba, kakor žar novega življenja. In bilo ji je, kakor bi se vse njeno dosedanja mišljenje in čntenje potapljalo v megleno prošlost in kakor bi v njeni duši oživelo nekaj iz nedoločenega nebivanja v določeno bivanje, kar dosedaj ni bilo.
Uprla je svoje oči v knjigo, v kateri je čitala sledeče besede:
„Posluškuj s svojim notranjim bistvom ter se potapljaj v neskončnost vsemira in časov. Tam done petje zvezd, glasovi številk ter harmonije sfer. Vsako solnce je jedna misel prabitja vsak planet je posledica te misli. Da bodete spoznale božje misli, potujte daše, navzgor in navzdol po poti sedmerih planetov ter njihovih nebes!
Asenat se je prijela za čelo ter zaprla oči; zdelo se ji je, kakor bi ji svetila nadzemskoplamteča baklja na pot daš ▼ neznan, nesluten, skrivnosten svet
In nato je polno odprla svoje oči ter je pogledala okolu sebe, kakor bi videla vse v dragi luči, v dragem pomena. Kako taji so se ji zdeli vsi maliki, kako dru-
na razmere na Balkanu ne da zanesljivo uganiti, ker na Balkanu celo obstoječe po-razumijenje mej Avstrijo in Rusijo ne more vedno uspehov doseči. To porazumljenje daje sicer dragocene garancije, ali to se ne sme smatrati kot zagotovilo proti vsem presenečenjem. Gotovi neprijazni simptomi zahtevajo posebno pozornost. Avstrija ne misli na teritorijalne pridobitve, ne bo pa pripustila, da se na Balkanu obstoječi red premeni. Ohranitev sedanjih razmer je osrednja točka vse avstrijske orijentalne politike. Posebno pozornost obujajo z makedonskim vprašanjem v zvezi stoječa agitacija v Bol garski. Iz tega, da so te agitacije že pro-vzročile obžalovanja vredno napetost mej Rumunijo in Bolgarsko, in vznemirile sosedne države, se da spoznati konsekvence kacega konflikta na Balkanu. Bolgarski vladi se ne more prizanesti z očitanjem, da je mnogo kriva nastalega položaja, a je potem krenila na druga pota- Srbija si od nove ustave obeta stabiliziranje svojih razmer, kar je le želeti.
Glede občne smeri zunanje politike je rekel minister, da se drži monarhija pred vsem svojih zaveznikov in išče gojiti za-npne razmere z vsemi drugimi državami, zlasti z Rusijo. Solidarnost trozveze ni omajana. Ta politična zveza je odvisna od ugodne rešitve gospodarskih vprašanj.
Avtonomija južne Tirolske.
Sedaj se vrše mej vlado in zastopniki nemških in laških deželnih poslancev tirolskih neobvezna posvetovanja glede vprašanja o avtonomiji južne Tirolske. Pod-odsek tistega deželnozborskega odseka, kateremu se je ta zadeva poverila, se je že zjedinil glede najvažnejših točk šolskega zakona. Vladni zastopnik je temu dogovoiu v bistvu pritrdil.
Dogodki na Kitajskem.
Nekateri listi trde, da ostane od združene armade vele vlasti j 12 500 mož na Kitajskem. Za varstvo inozemskih poslaništev puste Rusija, Francija, Anglaška in Nemčija vsaka 300 mož, Avstrija in Italija po 200 mož in Amerika 200 mož v Tient-sinu. Posadke ostanejo tudi v nekaterih drugih mestih, zlasti v Pekinu, in za varstvo železnic. — Nekateri londonski listi trde, da nemška armada ne zapusti Pe-kina, dokler se kitajski dvor ne povrne tja. .Noth Cbina Daily News" poročajo, da je dobil Lihung*ang naročilo, naj čim prej dožene mirovna pogajanja, da se more dvor povrniti v Pekin.
Vojna v Južni Afriki.
V bursk'h krogih v Bruselju se trdi, da hoče angleški zapovednik v Južni Afriki, lord Kitcbener, odstopiti od zapovedništva, ako londonska vlada Burom ne dovoli popolne avtonomije. Kitchener baje ne ostane dlje kakor do konca junija na svojem mestu.
Dopisi.
Iz gornjegrajskega okraja, 21. maja. V št. 110. „Slovenca" beremo v rubriki „Zaupnice dru  Šusteršiču" — zahvalo
gače je gledala svet in naravo: Kako je bilo nebo visoko, prozorno in čisto ! Ravno vzhajajoče solnce se ji je zdelo sivo v primeri s svetlobnim brezdnom, katero se je odpiralo za solncem, in v katerem je plavala sedaj. In kaj je plulo ondi v reki blišča in bliskov? Ej, to je bila prikazen, ej, predti80Čletna podoba otoka Kemisa, po Čegar vzgledu je bila ustvarjena vsa egiptovska dežela. Slutenj poln, svet strahje pretresel Asenat; bila je prepričana, da gleda neskončnosti, večnosti iz obličja v obličje, da potaplja svoje poglede v globočine praglo-bočin vesoljstva. In zopet je zaprla oči ter zadrhtela. Zavest, da biva v kraljevstvu čudežev in nerazumljivega, jo je težila in vznemirjala, močni dih smrti ji je vel nasproti in zdelo se ji je, da umira.
V tmini zaprtih očij so migljala škrlatasto rudeča ter višnjeva solnca v zmedeno hitrem vrtenju in provzročila omotico. Ko so pričele prikazni teh solne polagoma zginjati in ugašati, umirilo se ji je srce, vzburjena kri ji je jela plati mirneje in počasneje, in nova moč je napolnila njeno dušo. Počasi je odprla oči, gledala ni več skozi okno v božjo naravo, kajti neka tajna moč jo je oklepala in jo silila da je odvila papyr. In zagledala je napis poglavja: .Razodetje Hermesovo". (Dalje prih.)
za razvoj kmet organizo van j a dru. Žlindri, kot načelnika gospodarske organizacije,   od   strani   »Posojilnice in kmetijskega društva na Rečici ob Savinji". — Napisal je tiste vrstice najbrž pijani pretepač, podpisala pa sta Ivan Matek, načelnik posojilnice, in Aut. Fiirst (!), načelnik kmet društva. — Zares ponosen sme   biti   Šusteršič,   da   dobi   od tako vzorne posojilnice in tako vzornega konsuma zahvalo. V posojilnici se je namreč ravnokar našel neki preostanek (?) 3000 K, kojega ne vedo kam vtakniti, in je že o. kr. okrajna sodnija vmes posegla, ter bo morala c. kr. okrožna sođnija določiti, kaj se ima zgoditi s tem — preostankom. Tedaj se bo tudi zvedlo, kako natančno posluje ta posojilnica in kako krasno knjigo vod stvo ima. — In konsum? Ta poka na vseh voglih in koncih, ter se maje tako, kakor pijanec, kadar se šnopsa in punča napije. Udje kar trumoma izstopajo, in prišel bo dan ko bo ponosni načelnik Fiirst sam prepeval jeremijade na razvalinah svoje kneževine.   Kmet je namreč začel slutiti, čemu se snujejo konsumna društva sploh, osobito pa na Rečici.   On razvidi namreč, da je .deseti brat" ustanovil konsum tukaj le iz popolnoma sebičnih nagibov, vidi, da se ljudstvo izkorišča, derehtar pa se debeli In odkar ve kmet vse „štikelce" desetega brata, nima prav nič zaupanja niti v konsum, niti v ustanovitelje. Te dni je bil v konsumu neki revizor iz BGosp. zveze", da je bilanco sestavljal, ker sami g derehtar in načelnik ničesar ne znata, in ta se ni posebno laskavo izrazil o kon sumnem vodstvu, sploh o društvu. Ledeni mož iz sosednega trga tedaj zastonj čaka na podružnico v Tratnikovem marofu, katero si je tako srčno želel. Birtoh, katerega si je baje že naročil, lahko slobodno proda, ali komu daruje.
In tako ožlindrana društva si upajo na solnce, ter izrekajo javno zaupnice, oziroma zahvalo dru. Žlindri?! Pa kaj se nam bo to že toli čudno zdelo, saj vemo, da .gliha vkup štriha*.
Iz Dolnje Nemške Loke, 22. marca. (Kolegijalnost naših Slomška rje v). Gospod urednik, prosim Vas, sprejmite moj sledeči dopis, da javno mnenje spozna naše .Slomškarje", bolje njih popovsko kolegijalnost in pa njih nauk: „Namen posvečuje sredstvo!" — Dne 8. t. m. sprejel je imeniten Slomškar, mož najširjega klerikalnega kalibra, grozen udarec.
Slušajte! Dne 8. maja t 1. spoznalo me je slavno c. kr. okrajno sodišče v Čr nomlju nekrivim obtožbe mojega naslednika kakor rečeno pristnega Slomškarja in njegovega vodje župnika. Ta Slomškar bi po njegovem občem dejanja zaslužil ime hlapca, ker ljudje pravijo, da vozi s farovškim konjem gnoj na farovške njive, napaja in češe fajmoštrovega konja; v farovžu spi in je\ in ne pozna drugega, nego biti slepo orodje v župnikovih rokah. Prelokanci, častitam Vam! Imeli ste 18 učiteljev v 20 letih, in niti jeden ni mos l zdržati dolgo poleg vašega dušnega pastirja Ako ni ne jeden, ta bode! Čuden pa je ta Slomškar, ker ako se mu zabrusi v obraz .klerikalec', je ves bled od jada in pripravljen takoj tožiti, prav po receptu onega moža, iz katerega vedno govori sv. Duh. Med naprednimi možmi vedno povdarja: .Jaz sem liberalec!" Ali mi naprednjaki ga dobro poznamo, vsled tega se ga izogibljemo. No, tako daleč se slovensko napredno učiteljstvo še ni po-vspelo, da bi v javnost trobilo: mi smo napredni, ker doma farovške mrhe češemo.
Ta mož, najnovejšega klerikalnega kalibra, nosi glavo, kakor da bi bil ves svet njegov, čudno se pa nam vidi, da še nima toliko omike, da bi znal, da sv. vera Kristusova uči: .Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.
Izrazil se je županu na Vinici: „Dobro ga ven režete, pa ga bogme ne boste ven zrezali!" — to je bilo takrat, ko je izvedel, da sem jaz gospoda župana vzel za pričo proti njegovi tožbi. — Iz tega se vidi Sko daželjnost . . . Obtožil me je ta ljubi Slom kar po navodila svojega kučegazde, da sem stvarij, katere sem kupil, seveda za svoj denar, odpeljal ko sem od tam odšel, — grozen prestopek — da sem drevje in trte, katere sem v vrta vzgojil, ljudem razdal — vneboupijoči greh —. Nadalje, da sem poneveril vsoto 70 gld, katero sem dobil od slavne kranjske hranilnice za popravo Šolskega vrta in nabavo potrebnih stvarij v njega.
. Dokazal sem pred sodnijo, zakaj sem vporabil denar, za planiranje šolskega vrta, ker vrt je bil jako v slabem stanju in nič v njem, prava puščava.
Dokazal sem, da sem vsejedno pošten, akeravno sem siromak.
Dokazati pa tudi hočem, kaj je bilo vzrok boja proti meni.
Povod, da se uničim jaz in moja družina je ta: Lansko leto dobilo je šolsko vodstvo nalog, da pazi na tihotapce.
Slučaj je hotel, da sem baš gazdarico necega visokega pa debelega gospoda v črni suknji (Vi gospod župnik ga najbolje poznate) pri tihotapstvu prašičev a Hrvat-vatskega na Kranjsko zasačil, in seveda naznanil.
Kar sem storil tudi pred nedavnim časom, da sem naznanil neke „Bežigenerale" in .Ling Lang • Kurjohodce", istotako radi tihotapstva prašičev.
Delal sem po ukazu. Ali glejte! Ako človek dela po ukazih višjih oblasti, doleti ga sreča, da ga naši klerikalni možje na vse načine skuhajo ugonobiti, ako ni drugače, tudi z lažjo, da ga le vtaknejo ped ključ in tako neškodljivega naredijo.
Gospoda! zopet Vama, oziroma Vašemu umu pomagam do katekizma in starega pregovora: .človek obrača, a Bog obrne!"
— tožil Vaju za Vaše sramotno dejanje in žaljenje ne bodem, ker imam vero pravo, ampak kličem Vama v slovo — Greuterjev : „fej !" Mirko Reyer.
!z Brezovice 21. maja. Blagoslovljenje društvene zastave narodne čitalnice v Brezovici. Na dan 28 aprila vršila se je ta slovesnost v prekrasni dolini Brezovici po sledečem redu: Pred cerkvijo je bil napravljen šotor, kjer je bila pripravljena na mizi zastava narodne čitalnice. Točno ob 10. uri predpoldne naznanil je strel iz topi če v začetek slavnosti. Čitalničarji so se uvrstili okrog šotora. Gosp. Jožef Zupan, dekan iz Doline, je pristopil v spremstvu štirih gg. duhovnikov k pripravljeni mizi. Velespoštovani gos. Kaspar Kastelic, predsednik čitalnice, obč. glavar Materijske občine itd., nagovori navzoče primerno tako le: „Z radostjo v srcu bližamo se danes zastavi, katera ima sedaj sprejeti božji blagoslov. Okoli te zastave se bodo zbirali člani našega društva, kadarkoli bo treba pokazati, da živijo v tej prijazni dolini ljudje, vneti za svojo domovino, in za svoj narod. Ta zastava nam bodi voditeljica, nam bodi znamenje, katerega se držimo v resnih in veselih časih. Na eni strani sv. Jožef naj nas uči, da delo z dru ženo s poštenim, bogoljubnim življenjem vodi nas do prave sreče, a sveti Ciril in Metod na drugi strani naše krasne zastave, naj nas vedno opominjata, da smo Slovenci, da je naša dolžnost, ljubiti svoj jezik, svojo narodnost, kakor sta ga ljubila ta dva svetnika. Ta zastava ima v sebi moč in vse lastnosti, katere so Slovencem svete, zatorej jej prisezimo zvestobo zdaj in vsikdar." — Na to zapoje čitalniški zbor Riharjev .Očenaš", na kar a kratkimi besedami gosp predsednik prosi gosp. obrednika za blagohotno podelitev blagoslova no7i zastavi, kateri blagoslov se je izvršil. Po blagoslovu pristopi k blagoslovljeni zastavi velecenjena gospdč. Josipina Kastelic, hčerka predsednika, ter pripne jej krasno izdelani trak z besedami: .Vaša lepa za stava je ravnokar sprejela božji blagoslov, in jaz sem vam od srca hvaležna in po nosna, da ste mi poverili častno nalogo, da prisostvujem temu slovesnemu činu — kakor kumica. Veselo in ponosno naj vedno vihra Vaša zastava v slavo božjo in čast našega naroda, a v znak hvaležnosti za izkazano mi čast, dovolite da pripnem na Vaš prapor ta trobojni trak, kateri naj priča vsemu sveta, da tudi v tužni Istri živi narod vnet za slovensko trobojnico." Potem so zabili gosp. obrednik, kumica, predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, gosp. dr. Rybaf zastopnik .tržaške čitalnice", gosp. Bekar, zastopnik bralnega in pevskega društva .Venec" iz Kozine in čitalniški odborniki žeblje s primernimi besedami. Čitalniški zbor je zapel pesem sv. Cirila i Metoda. — Domači godci so zasvirali »Naprej zastava" in zastava se je ponesla v cerkev. Opomniti moramo, da žalibog pričakovanega soseda ni bilo videti
— zakaj? — ne vemo. G Bruno Kratzig, c. kr. veroučitelj v Trsta, je imel cerkveni govor, po katerem se je blagoslovil kip Matere božje, pri katerem obreda je gosp. obrednik blagoslovil novo zastavo Marijine
družbe, koji zastavi je kumovala velecenjena gospa Ivanka Kastelic. Slovesno maso z asistenco daroval je gosp. Bruno Kratzig. Po maši se je vrstila procesija po polju z vsemi zastavami, peli so cerkveni pevci in svirala je domača godba.
Bilo je obilno ljudstva, a bilo bi ga mnogo več, ko bi bilo vreme bolj ugodno zjutraj. Trak in zastava je krasno delo šolskih sester Ciril Metodove šole v Trstu, posvečena sv. Cirilu in Metodu na eni strani in na drugi strani sv. Jošefu delavcu — kar je dalo povod velesp gospodu predsedniku, imetelju zlatega križca z krono za zasluge, da je spodbujal čitalničarje na vstrajno delo. Po dokončani sluibi božji prenesla se je zastava v spremstvu č. gospodične kumice, predsednika, tajnika, blagajnika, pevcev, domače godbe in obilnega ljudstva z obhodom po vasi v začasne prostore narodne Čitalnice. Pred shranitvijo zastave spodbujal je ginjen g. predsednik čitalničarje na vstrajno delo, ter z vršil svoj govor s trikratnim „živio" na presvitlega cesarja Franc Jos<pa I. Oglasilo se je 37 novih udov. Sledila je potem čisto domača, nedolžna zabava, na prostem, vsi smo bili jedini v misli: Bog živi slovensko narodnost in njih podpira-telje! — Le naprej!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23 maja.
— Osebne vesti. Inžener g Makso Klodič vit-z Sabladoski je imenovan asistentom pri c. kr. državni železniški direkciji v Beljaku. — Umirovljeni sodni sluga v Kamniku, g. Jurij Klemenčič, je dobil častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje.
— Državna podpora Gorenji vasi. Poslanec dr. Tavčar in tovariši so v državnem zboru nujno predlagali, naj se dovoli nesrečnim pogorelcem v Gorenji vasi izdatna državna podpora. Dr. Tavčar je stavil ta predlog, ker so ga prizadeti pego-relci kot ožjega rojaka izrecno naprosili. Umeje se ob sebi da bi bil dr Tavčar svoj predlog prav rad dal v podpis vsaj Pogačniku, ali z ozirom na to, da so klerikalci ravno prejšnji dan odklonili ponudbo podpisati predlog zastran tržiške želez niče — .preplonkali" so pa predlog prav radi — je to namero opustil. Kdo bo pa tudi prenašal to ošabnost ožlindranih klerikalcev. Dr. Tavčar je za podpise na; rosil Mladočebe in ti so mu z veliko radostjo dali 22 podpisov. Ko je bil dr. Tavčarjev predlog žs vložen je prišel Pogačnik k poslancu GaberšČku in mu rekel, da bo treba za Gorenjo vas kaj storiti. Gabršček je odgovoril, da je dr. Tavčar že vložil tak predlog Pogačnika je kar streslo, ko je to slišal in ves presenečen je vskliknil: .Kaj, že vložili ste ga?* Šel je hitro k svojim somišljenikom in t njimi napravil nujni pred log, ki ga je potem predložil zbornici. To se nam je zdelo potrebno razložiti, da se bo vedelo, kako to, da sta bila predložena dva predloga v isti stvari.
— Klerikalni poslanci proti Kamniku. Naša mesta leže dr Žlindri in tovarišem neprestano v želodcu Ali vzlic temu se nahajajo še vedno meščani, ki slepo capljajo za svojimi kaplani. Takih zasiepljencev je obilo tudi v Kamniku. Sedaj pa poslušajte, kako jim klerikalci plačujejo slepo vdanost! Kamnik, ki se kot zdravišče prav krasno razvija, ima lepo prihodn«. s:. To pa le tedaj, ako se podaljša kamniška železnica od Kamnika dalje do Velenja. Po preiskavah, katere je ministrstvo do gnalo, bila bi ta zveza najkrajša in tudi najcenejša. Misliti na podaljšanje kamniške železnice brez Kamnika, kaj tacega pride samo klerikalcu na misel. In zategadelj sta Šusteršič in Berks predlagala, da naj se Domžale zvežejo z Velenjem, da naj se torej gradi proga, ki je daljša in dražja od proge Kamnik-Velenje. S tem predlogom ne bodo klerikalci ničesar dosegli, a korenito so pokvarili akcijo, kojo so napredni poslanci uprizorili za Kamnik-Velenje. Vzlio temu pa smo prepričani, da bode očka Bregant tudi v prihodnje globoko se priklanjal pred klerikalci!
— Ferjančič in tovariši stavili so v državnem zboru predlog, da naj se gradi železnica Tržič-Kranj. Meneč, da so v tacih vprašanjih lahko vsi kranjski poslanci
U3C Dali« v prilogi. TBSB
Priloga ^Slovenskemu Narodu11 St 117, dn6 23. maja 1901.
jedini, so predlagatelji naprosili poslanca Pogačnika, da naj priodobi tudi podpise kranjskih klerikalcev. Ti poštenjaki so dobro uro sedeli na predlogu, končno pa so izjavili, da ga ne podpiSejo. V omenjeni dobri uri pa so naSi klerikalci predlog naprednih poslancev korenito prepisali, ter ga drogi dan sprožili kot svoj lastni predlog. Ali ni tako postopanje otročje?
— Deželni odbor kranjski vložil je na državni zbor peticijo za železnioo Kranj-Tržič, Trebnje Šent Janž, in za podaljšanje dolenjskih železnic v Belokrajino.
— Vencajs želi v Šent Vidu otvoriti filijalko okrajnega sodišča v Višnjigori. Kar dva uradna dneva hoče imeti v Šent Vidu. O potrebi teh uradnih dnevov so pa mnenja zelo različna Če bo parlamentarni petijotar s svojim velikim .vplivom" kaj dosegel, ne vemo.
— Z Dunaja se nam poroča, da dobe v Žireh v kratkem sodnijski uradni dan. Županstvu gre vsa hvala, da se je za to prepctrebno zadevo s tako vnemo zavzelo.
— Smešni prizor v državni zbornici. Dr. Šusteršič prihaja sedaj kot netopir, kot politična pilpogačica v državno zbornico. Skrivoma prifrfeta na svoj sedežek, tam malo posedi, na to pa jo zopet prav tiho odfrfeta. Zadnjič je govoril vitez Berks o železnicah A nesreča je hotela, da je ravno takrat pričel govoriti, ko je Šusteršič pri-vtikal v zbornico. Tiho je zlezel na svoj sedež, ki se nahaja neposredno pred sedežem državnega viteza. Leta je pričel z bob-nečim glasom govoriti: Es ist eine merk-•vviirdige Erscheinung ... V tem trenotku nadaljuje Wolf tudi z znanim bobnečim glasom: dass dr. Šusteršič wieder im Hause erschienen ist. To pa je viteza Berksa ta koj spravilo iz ravnotež,a tako, da se je baje zagovoril rekoč: der (mesto das) ge-hort wohl nicht hieher. Pa naj si že bode, kakor si hoče. nastala je živahna veselost, med katero je Šusteršič ponižno in molče" sedel na svojem sedežu. Da, da, ponižnost je sedaj vsakdanji kruhek naše Žlindre! So se pač časi ljuto premenili!
— Kramarska agitacija v cerkvi. V Vidmu pri Dobrepoljah so prinesli dne 13. maja novorojenčka neke oglarske rodbine h krstu. Za botra je bil neki trgovec iz Trsta, čigar ime je eventuvalno na razpolaganje. Župnik je botra najprej vprašal, če je katoličan, in ko je boter to potrdil, ga je župnik začel izpraševati, po kaj je prišel tja. Trgovcu se je sicer to izpraše vanje zdelo precej impertinentno, vendar, ker se ni hotel prepirati, je povedal, da je prišel radi kupčije z ogljem. Ča je tržaški trgovec mislil, da je eksaminiranje s tem pri kraju, se je zmotil. Župnik se je namreč začel prepirati s tržaškim trgovcem, zakaj kupuje voglje od g Klinca in ne od g. Pive, češ, Piva je krščanski mož, Kline je pa liberalec. To se je zgodilo pri krstu. Dotične priče so vsak čas na razpolaganje. Kako ime zasluži tako postopanje, ni treba praviti. Mi le ne razumemo, kako se morejo taki duhovniki, kakor je ta župnik, če čuditi, da je nihče več ne spoštuje, ampak se jim vsakdo ogiba.
— „Slovenska šolska Matica". Predavanja g. ravnatelja H. Schreinerja, ki ga je priredila „Slovenska šolska Matica" dne 18. t. m v .Narodnem domu", se je udeležilo prav lepo število členov in prijateljev društva. G. ravnatelj je razpravljal v pcldrugo uro trajajočem, velezanimi-vem govoru o fantaziji, njenem bistvu in delovanju ter vplivu na dušno in telesno življenje, pojasnjevaje posamezne podatke z mnogimi vzgledi. Njegovemu temeljitemu predavanju je sledila obča pohvala. Večer je počastil s svojo prisotnostjo tudi ljubljanski župan g. Iv. Hribar.
— Poročil se je g. dr. Teo Stegu, sodni pristav na c. kr. justičnem ministrstvu, z gdč. Ilko Pertotovo iz Bazovice. Čestitamo!
— Fotografijo telovadk, ki je raz stavljena v Schwentnerjevi izložbi je napravil fotograf g. Krema.   Skupina telovadk je dobro sestavljena, fotografija pa prav lična.
— Zagorci v Ljubljani. Iz Zagorja ob Savi, se nam piše: Kranjska se sme ponašati nad sosednimi deželami, da ima prilično mnogo obrtno-nadaljevalnih šol. Dočim pa so bile po drugod že leta, otvorili smo jo pri nas radi mnogih zaprek šele letos. Res da so se za otvoritev te šole gosp. župan Mihelčič in nekateri drugi gospodje mnogo trudili, toda tudi mi de-
lavci in obrtniki smo mnogo pripomogli, da imamo sedaj to šolo. Saj smo se mi že zdavnej prepričali, da tudi za priprostega delavca in obrtnika ne zadostuje dandanes več samo ljudska šola. Radi tega smo jo končno dobili. Da pa res težimo po na-daljni izobrazbi svedoči najbolj to, da nas obiskuje prostovovoljno t j. rudokopov in obrtnikov itd. to šolo nad 60, tako da so nas zbrali v poseben oddelek. Razven predmetov, ki se poučujejo na drugih jednakih šolah, predava nam tudi g. dr. T. Zamik o »prvi pomoči pri nezgodah". A tndi naš učitelj g. Ljudevit Stiasnv nam pripoveduje semtertja, kaj je videl in skusil v tujem svetu. Da se pa prepričamo kaj se lahko nauči na obrtnih šolah, priredili smo zadnjo nedeljo pod vodstvom g. Ljud. Stiasnega izlet v Ljubljano. Kako hrepenijo nekateri po nadaljoi izobrazbi, kaže še to, da so se nekateri vdeležili izleta, dasiravno so vso noč delali. Ne kaj lahko smo se pedali na pot, kajti pretili so nam črni oblaki. Vsejedno se nas je zbralo okolo 50, kajti pridružilo se nam je še nekaj drugih go spodov. Dospevši v Ljubljano smo se podali takoj v elektrarno, kjer smo po ljubeznivosti g. župana Hribarja si ogledali natančno ta uzoren zavod. Dva gospoda sta nam namreč tu vse razkazala in razjasnila. Ta obisk je bil osobito za strojne ključavničarje ztlo poučen. Iz elektrarne smo šli v .Mestni dom". Tu nas je čakal gosp. načelnik Šrricelj ter nam pokazal vse gasilno orodje in opravo gasilcev. Končno smo si ogledali vaje plezalcev in alarmiranje pri ognju. Nismo se mogli prečuditi, kako hitro in točno delajo ognjegasci. Nič manj pa nismo mogli prehvaliti, v kako lepem redu je vsa oprava in gasilno orodje. Ko si ogledamo še mestno dvorano, gremo dalje v .Narodni dom", kjer so nam odprli tudi sokolovo telovadnico in veliko dvorano. Iz .Narodnega doma" jo krenemo v muzej. Po dobrem obedu pri Llovdu se pa podamo v obrtno šolo, kjer nam je razkazal g. profesor Vesel risarije in predloge obrtnih učencev. Videli smo toliko lepih risarij, da se nismo mogli načuditi. Ko smo si še ogledali nekoliko drugih stvarij, krenemo jo k .Novemu svetu", da poslušamo tam meščansko godbo. Le prehitro je prišel čas, da smo se morali vrniti domov. Nobenemu ni bilo žal, da se je vdeležil tega izleta, saj smo videli mnogo novega, zanimivega in poučnega. Dasiravno nas je bilo mnogo, vršilo se je vendar vse v najlepšem redu. V Zagorju pa smo posedeli še nekoliko ur ter se zabavali izborno v gostilni gosp. P. Weinbergerja s govori, petjem in godbo.
— Redni občni zbor društva poštarjev in upraviteljev na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji se je vršil v Ljubljani, dne 15 maja popoldne v dvorani pri .Slonu". Predsednik, c. kr. poštar Alojzij Schrev otvori zborovanje s srčnim po zdravom došlih Članov. V svojem govoru najprvo naznanja število članov v pretočenem letu in se spornim umrlih Članov. Na to poroča obširno in temeljito o reorganizaciji, s katero se je le deloma ugodilo željam poštarjev, za upravitelje pa se ni sploh nič storilo. Predsedniki so storili v to svrho potrebne korake, ter na merodaj-nem mestu pojasnili pomenljivost izdane naredbe. Omenivši penzijsko društvo, katero namerava država v kratkem premeniti v penzijski zaklad ter prevzeti v svojo upravo, je dal besedo blagajnikoma, da poročata o denarnem računu društev. Blagajnik društvene blagajne, c. kr. poštar Vodopivec pravi, da bi se blagajniško poročilo glasilo lahko bolj ugodno, ko bi člani redno plačevali svoje prispevke. Blagajnik bolniške blagajne, o. kr. poštar Fajdiga poroča, da je v preteklem letu pristopilo 35 novih Članov in je stanje blagajne povsem ugodno imenovati. Preglednika, c. kr. poštarja Modio in Maly poročata, da sta račune temeljito pregledala, vse v popolnem redu našla ter predlagata, da se blagajnikoma oziroma računovodji podeli absolu-torij. — Navzoči Člani so račune odobrili. Predsednik prečita imena prosilcev, katerim naj bi se dala podpora od obresti iz zaklada, ustanovljenega v proslavo petdesetletnice vladanja cesarja Fran Josipa I. Občni zbor potrdi brez debate odborov predlog. Pri volitvi bili so soglasno voljeni in sicer: predsednikom c. kr. poštar Alojzij Schrev, podpredsednikom c. kr. poštar Josip Modic, blagajnikom društvene blagajne c. kr. poštar Anton Vodopivec, blagajnikom bolniške blagajne c. kr, poštar
Fran Fajdiga, za preglednika pa poštarja August Maly in Fran Zagorjan. Pri raznih nasvetih predlaga c. kr. poštar, Ravnikar naj bi država plačevala za upravitelje prispevke v bolniško blagajno. Stavljen je bil tudi predlog vsa društva poštarjev naj bi se združila v eno skupno društvo s sedežem na Dunaju in društvo naj bi izdajalo strokovni list, kojega naj bi člani brezplačno dobivali. — Ko se še določi, da se prihodnji občni zbor vrši v Trstu, in sa imenujeta častnima članoma c. kr. dvorni svetnik Feliceti v Trsta in c. kr. poštni ravnatelj Pattay v Trsta, ter se poštar Mah zahvali v imenu društva predsednika na njegovem neumornem delovanju v pro-speh društva in korist članov, zaključi predsednik s trikratnim slava klicem ce sarju Fran Josipu I. občni zbor.
— Razstava risarij učencev obrtno-nađaljevalne šole v Št Vida pri Ljubljani bode binkoštne praznike t j. 26.27. in 28. t. m. Odprta bode dopoldne cd 8. do 12. ure, popoldne pa od 3. do 5. ure. Prijatelji šole in posebej še obrtniki se va bijo, da si ogledajo to razstavo.
— Požar.  V opekarni gosp. Karola Kotnika na Verdu pri Vrhniki je vsled ne previdnosti nečega uslužbenca nastal te dni   požar,   ki je provzročil  2000 kron Škode.
— Vinska letina. Letošnja zima, ki je bila izredno huda in dolga, napravila je ne samo na sadnem drevju, ampak tudi v vinogradih mnogo škode. Na Štajerskem in južnem Tirolskem pričakujejo vsled ostre zime za 15 do 20 °/0 manj vinskega pridelka kakor v normalnih letih. Tudi na Dolenjskem so trte v nizkih legah močno pozeble; stare necepljene so razpokale v starem lesu, mlade cepljene pa so pozeble v mladem lesu. Čudna prikazen je, da je navadno pozebla amerikanska podlaga sama, ne pa evropski del trte. Nič ni pozebla zelenika in pa laški rizling, prav malo žametasta Črnina in beli burgundac in se bode pri cepljenju v prihodnje le bolj držati teh vrat. — Sadno drevje je večinoma ugodno ocvetelo in obeta mnogo sadu.
— „Savina", kolesarsko društvo gornjesavinske doline, je zborovalo dne 5. t. m. v Nazarjih pri Mozirju. V novi odbor so voljeni isti odborniki kakor lani: načelnikom g. Kocbek Fran v Gornjem gradu, namestnikom g. Terček Jože v Ksa-veriju, blagajnikom g. Tribuč Srečko v Mozirju, tajnikom g. Šijanec Ig. v Gornjemgradu, oziroma na Gorici, orodjarjem g. Tro-ger I. v Mozirja, odbornikoma gg. Zdravko Deleja na Rečici in g. Fiudernik Ignac na Ljubnem. Vozni odbor je nekoliko izpre-menjen, in sicer je načelnik g. Krajne Josip ml. v Gornjemgradu, namestnik g. Turnšek Anton mL v Nazarju in društveni učitelj g Bukšek Fr. v Mozirja. Račun sta pregledala g. Knez Alojzij v Gornjemgradu in g. Serajnik Lovro na Rečici. Društvo bode v prvi vrsti skrbelo za zboljšanje cestnih razmer in priredilo se bode nekaj skupnih izletov. Mlademu društva želimo mnogo uspeha. Zdravo!
— Stavbena delavnost. Novih hiš gradi se letos v Ljubljani primeroma prav malo. Le okolo justične palače prične se v kratkem živahnejše stavbeno gibanje. Odvetnik dr. Krisper prične še letos graditi dvonadstropno hišo na vogla Sodnij skih ulic in Miklošičeve ceste (nasproti Bahovčevi hiči), učitelj in posestnik Fran Bahovec pa bode poleg že obstoječe svoje hiše zgradil še eno dvonadstropno hišo v Sodnijskih ulicah. Krojač Anton Preskar gradi v Prulah na pare. 1 enonadstropno hišo, tik iste pa gospodarsko poslopje.
— Barnum & Bailey nas prosita glede vstopnin naslednje naznaniti: Mej občin stvom vladajo popolnoma napačni nazori glede vstopnine k predstavama, ki bodeta v Ljubljani, zato opozarjamo, da bo vsak z jedno samo vstopnico vse' videl, kar se uprizori in kar se razstavi. Kdor kapi vstopnico, bodisi za 1 krono 20 vin., za 2 K 50 vin, za 4 K, za 5 K ali za 6 K, vsak ima pravico do sedeža in ga tndi dobi. Druzega kakor to vstopnino nima nihče plačati Razloček mej sedeži obstoji v tem, da so najugodnejši sedeži najdražji. To je američan8ka navada, ki doslej v Ljubljani ni bila znana in so vsled tega nastali napačni nazori Že v oglasilih je naznanjeno, da razen vstopnine ni plačati ničesar več, in da se z vstopnico dobi pravico do sedeža in pravico, ogledati si vse naznanjene čudovitosti Ta jedina vstop-
nica velja za vse oddelke. Priredi se pa Se posebna razstava, kise nikdar ne anon-cira, in ki ni del razstave Barnum & Bai-ley. Tam se bodo videle raritete, ki niso naznanjene. Po končanih cirkus predstavah „Minstrell" in „Vaudeville" se priredi še posebne predstave, ki niso v zvezi z glavno predstavo-in z izložbo, in za to je plačati 50 vin. posebej. Sedeži se napravijo tako, da bo vsakdo tudi z najcenejšega sedeža vse dobro in točno videl.
— Na kolodvoru je porodila včeraj popoldne neka delavčeva žena iz Kranja. Ravno, ko je hotela z dvema otrokoma vstopiti v poštni vlak, so jo prijeli popadki. Prenesli so jo v čakalnico in poklicali babico in rešilni voz. Žena je porodila še predno je prišla babica, dasi je bila ta takoj na mestu. Mater in otroka so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Mej spanjem na klopi okraden je bil danes ponoči posestnik Jakob Sodja iz Bohinjske Bele. Zaspal je na klopi na Marije Terezije cesti. Tat mu je vzel denarnico s 300 K.
— Nezgoda. Včeraj zvečer so na Mirju dečki streljali 8 pištolicami. Eden deček je đruzega zadel v ramo. Krogljica je obtičala v rami. Ranjenca so prepeljali v deželno bolnioo.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 12. do 18. maja kaže, daje bilo novorojencev 20 (= 29 700/0o). mrtvorojenec 1, umrlih 20 (= 2970°/0,), mej njimi jih je umrlo za škarlatico 1, za jetiko 6, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 10. Mej njimi so bili tujci 3 (= 15 %), iz zavodov 5 (= 25 °/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 5, za tifuzom 2, za vra-tico 1, za trachomom 2 osebi
— „Slovenski Narod" prodaja se z današnjim dnem tudi v trafiki gospe Ku-štrin na Bregu št. 6.
* Šandor Gjalski. Dični hrvatski romanopisec Šandor Gjalski mudi se že nekaj dnij v Sarajevem, odkodor se vrne čez Jajce in Banjaloko v Zagreb. V Bosni študira kraje in ljudi.
* Kraljica Draga. Srbska kraljica ni več v postelji in bo po mnenju zdravnikov v osmih dneh popolnoma zdrava. Kralj Aleksander prebije največ časa pri njej in ravna ž njo kar najljubeznjiveje.
* V samostan odvedena. Gališko časopisje zopet ogorčeno razpravlja slučaj, da je bilo neko dekle šiloma odvedeno v samostan. O stvari se poroča: Početkom maja meseca zvečer so prišli v gostilno Salomona Schvrimmerja pri Bohniji 4 kmetje; ko so popili nekoliko žganja, vlomili so v krčmarjevo stanovsnje, potegnili so njegovo 171etno hčerko iz postelje in jo šiloma odvedli. Očeta so pretepli, da ni mogel za roparji. Dekle so nesli v pripravljeni voz, v katerem sta sedeli že dve nuni. Odpeljale so se v samostan Mi kluszoviški. Med-potoma so jo preoblekli v nunsko obleko. Ko je klicala na pomoč, so ji zamašili usta. Pred samostanom sta že čakala neki duhovnik in neka nuna. Iz tega samostana so jo odpeljali še v dva druga samostana. Kar se je pojavil necega dne duhovnik iz Tarnovva, ki je zapovedal, da se mora dekle takoj izpustiti, kajti dekličin oče je med tem časom pri nekem advokatu vso stvar naznanil državnemu pravdništvu. Druzega dne je spremila neka nuna dekle do Tarnowa, kjer sta kupili vozna listka do Krakova, kjer je deklica tudi nuni ušla. Bog ve, s kakimi izmišljotinami se bodo zdaj pomagale pobožne nune iz zagate, kajti po avstrijskih zakonih je nasilno ali zvijačno ngrabljenje mladoletnih oseb kažnjivo.
* Duhovnik — ponarejevaleo menjio. Pred sodiščem v Milana se je moral pred nekaj dnevi zagovarjati 571etni duhovnik Francesco Volpi radi ponarejevanja menjio. Častiti gospod je imel ljubavno ramerje z neko balerino, in ker jo s svojimi finančnimi sredstvi ni mogel zadovoljiti, izplačeval jo je s ponarejenimi menjioami. Njegova me-tresa je bila tudi obtožena, ker je izdavala ponarejene menjice. .Gospoda" so obsodili v petnajstmesečno, njegovo ljubico pa v desetmesečno ječo.
* Kaj je žena? Če se moža ime* naje glavo družine, kaj je potem žena? Na to vprašanje, je odgovor različen. Pridna gospodinja je roka; zapravljiva je vse po-uživajoči želodec; duhovita je oko; ukaželjna
uho; klepetava usta; dobrodušna srce; hu dobna, prepirljiva pa žolo. Žena pa, ki je dobra, mila, nravstvena, umna, prijazna, je več nego glava, roka, oko, uho, usta in srce — taka žena je duSa družine.
* Proti premajhnemu tisku v knjigah in časnikih se je pričela v državi Newy ork silna agitacija, in predložiti hočejo zakon proti uporabljanju premajhnih črk, ker se vsled tacega tiska močno kvarijo oči. Tudi pri nas bi bil tak zakon na mestu.
* Fonograf razžalitelj časti. Pred par dnevi je tožil na Ogrskem bivajoči trgovec Lajos Stern dunajskega prodajalca fonogra fov, T. Pichlerja radi žaljenja Časti. Razžalil ga pa ni Pichler sam, marveč njegov — fonograf Stern je namreč kupil pri Pichlerja fonograf, a ker se mu je nekaj pokvaril, ga je vrnil prodajalcu, da ga popravi. Ko pa je Stern zopet dobil svoj fonograf, ga je hotel pokazati nekoč veliki družbi. Fono graf je tudi prav lepo zapel del pesmi .Žensko srce", na krat  pa je začel grdo zmerjati: .Ti si malopriden, ničvreden po tepuh, falot itd." Pichler taji, da bi bil go voril te besede v fonograf, vendar je pisal Sternn še pred obravnavo, da je poslal fo nograf le njemu in nikomur druzemu, ter da naj le posluša resnico.  Zato je moral za toženec izjaviti, da ni hotel Sterna raz-žaliti ter je moral plačati vse stroške.
* Draga zaušnica. Dvorni slaščičar, Josip W. Sluka je dal nedavno zaušnico mestnemu uradniku Radolfa Mayersper gerju, ker mu je ta rekel csel. Za to za-nšnico je plačal Siuka 200 kron, Mayers pergerja pa je veljal .osel" 30 kron.
* Duhovnik — morilec. Župnik iz Matanzo na Španskem je pričel pred nekaj dnevi s svojim upnikom prepir, tekom katerega je postal tako rabijatan, da je svojega upnike ustrelil. Ljudstvo je bilo tako razburjeno, da mu je policija le z največjim naporom rešila življenje.
* Ugrabljenje umetnika. V Lissabonu je živel mlad in jako lep umetnik, v katerega se je neka brazilijanska grofica zaljubila do ušes. Dama si je veliko priza devala, da bi ujela mladeniča v svoje mreže, toda on je ostal hladen do nje. Na nje povabila se ni odzivljal in nje ljubavna pisma je neodprta vračal. Končno pa je poslala za umetnikom svoje sluge ; na cesti so prijeli mladega moža in ga v kočiji odvedli v grcfično stanovanje. Fantje bežite, dekleta gredd!
* Prehlajen severno-polarni medved. Starejši obiskovalci Schoenbrunskega zve-rinjaka se gotovo spominjajo velikanskega slona, zvanega .Schoenbrunner Pepi". Taka znamenitost, kakor nekdanji Pepi za Du-najčane, je bil za Parižane .stari Martin", prvak mej staro gardo pariškega zverinjaka v Jardin des Plantes. Bil je to severni medved, ki je že 33 let bival tam in kate remu so tudi 1. 1870. mej obleganjem Pariza prizanesli, ko je marsikateri njegovih tovarišev zapadel nožu, da so se mogli nasititi od vseh strani oblegani Parižani. Zadnji čas pa je opešal tudi stari Martin. Minula zima je pobrala celo severno-tečaj nega medveda, prehladilse je bil in po štiridnevni pljučnici je bilo konec belega ko-smatina.
* Velikanske defravdacije. Iz Moskve javljajo, da so se zgodile pri ruskih železnicah na Poljskem velikanske goljufije; vlada ima škode nad 37a milijona rublje v. Duša vseh teh sleparij je bil neki varšavski odvetnik, katerega so že vtaknili v ječo; poleg tega pa so zaprli ša 40 oseb. Vsaki dan pridejo na dan nove sleparije.
Telefonska in brzojavna poročila.
Šmartno na Raki 23. maja. Danes tu zbrano učiteljstvo treh okrajev ognjevito odobrava čine državnozborske naprednjaške stranke in pozdravlja ustanovitev naprednega jugoslovanskega kluba.
Dunaj' 23. maja. Poslanska zbornica nadaljuje danes specijalno razpravo o investicijski predlogi. Mej drugimi je govoril dr. Ferjančič, ki je povdarjal, da je vlada s to predlogo plačala le del starega dolga. Če pa vlada ne stori druzega ničesar, nego je projektirano v investicijski predlogi, potem ne bo dosti doseženo. Potrebno je skrbeti, da bodo nove železnice imele dovolj prevažati. To se da storiti le s
tem, da se dograde potrebne lokalne
železnice. V programu je določenih za to 13 milijonov, a ker je že z nekaj milijoni disponirano, ostane za prihod nost samo 78 milijonov. Ta svota se razdeli na pet let, torej pride na vsako leto tako malo, da ni možno kaj izdatnega storiti za zgradbo lokalnih železnic. Odsek je to sam uvidel in sklenil, to svoto zvišati za- 4 mili jone. Govornik je korenito pojasnil, da je treba lokalno železništvo spraviti v racijonalen sistem. Zlasti Kranjska dežela čuti to hudo. Osvoboditi jo je treba od južne železnice. Doslej ima kranjska same take lokalne železnice, ki nimajo zveze. Treba je, da se te železnice naprej izpeljejo, da se bodo mogli izkoristiti zakladi dežele in vodne sile. Nujno je potrebna tržiška lokalna železnica in istotako nujno je potrebna zveza kamniške železnice z velenjsko. Velenjsko železnico mora država v lastnem interesu prevzeti. Govornik se je odločno izrekel zoper Berksov predlog, da naj se razcvitajoči se Kamnik, ki ima lepo prihodnost, pusti na stran in naj se zveza mej velenjsko in kam niško železnico izpelje na Domžale. Ferjančič je za svoj govor žel obilo priznanja. Razprava se nadaljuje, a bržčas se dožene šele v jutrišnji seji.
Dunaj 23. maja. Danes je bilo v poslanski zbornici več konferenc glede programa za zbornično delovanje Naj prej so Mladočehi konferirali s češkimi veleposestniki, in so bile pri ti priliki poravnane vse mej njimi obstoječe diference. Potem so imeli Nemci in Cehi posvetovanje. Sklenilo se je, da se mora v današnji večerni seji zakon o uredbi delavskega časa v rudnikih na vsak način rešiti, tudi če bi seja trajala vso noč. Tretje branje investicijske predloge je določeno nasoboto dne 1. junija.
Dunaj 23. maja. Štajerskega poslanca dr. Derschatte že več dDi ni bilo v zbornico. Na vprašanja, kje da je, se je reklo, da je šel na nujno potovanje. Danes se je Derschattova odsotnost na presenetljiv način pojasnila. Derschatta je imel s poslancem Malikom dvoboj in bil teško ranjen.
Dunaj 23. maja. Nemška ljudska stranka je odklonila vladno zahtevo, naj se predloga o novem davku na vozne listke reši še pred Binkoštmi.
Dunaj 23. maja. Cesar sprejme v četrtek deputacijo mesta Prage, ki ga povabi k otvoritvi novega mostu.
Rim 23. maja. Morilec kralja Um-berta, Bresci, se je v ječi v San Štefanu usmrtil.
Rim 23. maja. V bagnu San Ste-fano so včeraj našli morilca Brescija mrtvega. Napravil si je iz hlač zanjko in se obesil na vrata. Ko so ga našli, je bilo truplo še gorko.
30.000 kron je glavni dobitek fon-eordia-loterije. Opozarjamo svoje čast. čitatelje, da bode srečkanje nepreklicno dne *A. Junija iOOl.
Xajlepat lesfc. na perilo doseže gospodinja, ako se posluži priznano dobrega škroba. V prvi vrsti se priporoča znani in priljubljeni škrob na srebrni lesk, ki ga izdeluje kemična tovarna Fritz Schulz jun. deln. družba, Lipsko In Hob (Egar), s katerim se doseže najlepše likano perilo in je vsak neuspeh izključen. V vsakem kartonu po 24 vin. so 4 manjši zavojčki, ki v razmeri vode raztopljeni zadoščajo vsak za 3 srajce, 3 p. manšet in 6 ovratnikov. Likano perilo je snežno belo in elastično trdo, ne da bi se količkaj pokvarilo. Veliki uspeh tega izdelka pa je povzročil mnogo ponaredb brez vse vrednosti in naj torej vsaka gospodinja pazi pri nakupu na varstveni znamki „Globus" in „li-kalo" in firmo Fritz Scsulz jun., Act. Ges, vtisnjene na vsakem zavoju, da dobi res pristno blago. Dobiva se v kartonih po 24 vin., v vseh prodajalnicah, ki so razvidne iz lepakov.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 20. maja: Henrik Stergar, črevljar, 58 let, Poljanski nasip št. 56, pljučnica. — Jožefa Jeklin, prodajalka, 52 let, Krakovski nasip št. 6, jetika.
Meteorologično poročilo.
VUins nad morjem SO«-8 m. Srednji tračni tlak 736 0 mm.
a	čas opa-Bovanja	Stanje barometra v mm.	Ji	Vetrovi	Nebo
22 23 ■ maJ	9. sveder 7. Bjntraj a. popot Srednji e: 149°.	739 3 7394 7384 vcera	144 8r.8vzhod 9 0 al. jvzhod 200 sr. vzsvz. i jšnja tem pera trn		jasno jasno del. jasno ■a 151* i
I!
Dunajska borza
dne 23. maja 1900.
Skupni državni r1 *  -»notah   .... 9850
Skupni državni    . , § srebru .... 9810
Avstrijska zlata'renta....... 11790
Avstrijska kronska renta 4°/0  .... 9715
Ogrska zlata renta 4°/0....... 117 35
Ogrska kronska renta 4s/0 ..... 92 90
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1673 —
Kreditne delnice......... 69150
London vista.......... 240 40
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117'47l,
20 mark   ............ 23 50
20 frankov.........,  , 19 08
Italijanski bankovci........ 9060
C. kr. cekini........... 1133
V globoki, nepopisni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat
Alojzij Pavšič
pomožni pisar pri žgainiškem oskrbni-štvu c. kr. rudnika v Idriji
po kratki, mučn: bolezni [previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 22. t. m. ob 6. uri zvečer v mladenižki dobi 17 let mirno v Gospodu zaspal.
Nepozabni rajnik bode v petek, dne 24. t. m. ob 5. uri popoludne iz deželne bolnice na pokopali.šče pri sv. Krištofa v Ljubljani položen k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice brale se bodo v mestni župni cerkvi sv. Barbare v Idriji.
Preblagega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev. (1106)
V Idriji, dne 22. maja 1901.
Iv«n l*;i%Nir, c. kr. žgalniški nadzornik,   oče.  —   * i-hiiJ«, PaiNir,
mati. - Jaiiko.c. inkr. mornar, brat. - Tončka, c. kr. poštna administratorja in Ivnnltst, sestri.
Učenca
fivrstega zdravja, ne manj ko 14 let starega, lepega obna§anja, kateri ima veselje do trgovine, sprejmem takoj v svojo trgovino mešanega blaga. Pogoji po dogovora
(H05-1)   Jakob Petrovčic, Trebnje.
Knjigopodja
zanesljiv, spreten in uren v (1075)   delu, se sprejme v (3)
valjicnem mlinu v Kranji,
Mizarska zadruga
v Šent Vidu pri Ljubljani
se priporoča slavnemu  občinstvu v naročitev
raznovrstne
temne in likane
sobne oprave
iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih.
(502—13)
V prav obilno  naročitev se pnporoča •loslp Arkar
načelnik.
Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1901. leta. Oihod iz Ljubljane jaž. kol. Proga čez Trblr.
Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Ausse, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri
5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Donaj, čez Šelztahl v Sulnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri
6 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, če Klein-Reifling, v Steyr, Line, Bude-jevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj!
— Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki : Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak 2 Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograda, Linča, Stevra, Ausseea. Ljubna, |Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža.
— Ob 11. uri lli m dopoldne osobni vlnk z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Mariiinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla.
— Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Ino^ mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer os( bni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta In Kočevja. Oiobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Oihcd iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri '2b m zvečer, poslednji \lak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Me£ani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le oU nedeljah in praznikih. (4)
Gospod
ki je v soboto dne 18. t. m. v Sa-lendrovih ulicah našel damski pas, naj ga izvoli izročiti v vašem upravništvu. (nog)
Zaradi smrti se takoj odda v najem
sedlarska in pleskarska delavnica
v Škofji Loki
z vsemi potrebnimi prostori, s pripadajočimi Btroji, vsakovrstnim orodjem in z vso zalogu.
Delavnica in vse drugo je v popolnoma dobrem stanu in na jako ugodnem kraju.
Pogoji v se izvedo pri vdovi Antoniji Fojkar v *ltofJi Loki. (1101)
flžST Izšla Je brošura:
Usidra * * * * v drž. zboru
ter se dobiva
v „Jtarodni tiskarni".
Komad 20 vinarjev, 100 komadov 10 kron.
Zahvala.
Podpisani sem predlansko jesen vsled prehlajenja glas popolnoma izgubil in nisem mcgel 10 mesecev umljivo govoriti Iskal sem pri mnogih zdravnikih pomoči, pa zaston*.
Med tem se je naselil na Toplicah kot okrožni zdravnik gospod dr. Rudolf IVclbl. Zatekel sem se sledniič k tema gospodu, ki me je po Sesttedenskem oskrbovanja tako ozdravil, da sedaj zopet popolnoma glasno in umljivo govorim.
Temu gospodu se torej tem potom za njegovo prijazno, umno, vestno in vstrajno oskrbovanje srčno zahvaljujem in ga trpečim kot izvrstnega zdravnika prav toplo priporočam.
Poljanice, dne 14 maja 1901.
Franc lE^ir^lr
(1102/ tesarski mojster.
Ustanovljeno 1S72.
prtis?■• fauEftcllunj]
188*.
Zopet z zlato kolajno 1900 odlikovano. mm2S8mm
Hermana Janke
svetovnoslovit
obnovilec barve las
je najboljše sredstvo sveta za barvanje las.
»rez i-* Inra in žvepla. Po dvakratnem namazanju dobe" vsaki osiveli lasje zopet svojo prejšnjo pravo barvo, ne da bi se polt onesnažila, ali lasje prišli ob barvo. Jamstvo za uspeh. Vporaba dosti ugodnejša in jednostavnejSa, kakor pri navadnih barvilih las. Jamstvo za brezpogojno neškodljivost. Uradno preiskano in k prodaji dopuščeno. Najvišja odlikovanja, častna darila in zlate kolajne. Na željo se v finih salonih med česanjem povsem neopaženo vporablja. Zahteva naj se pri nakupu vedno izrecno
JfaaJbse-je-v- ob&ovil©© basve las
Cena za karton grld.    — in gld. «•_.
Herm. Janke, Berlin XW., Jflluelstrasae 61.
Spričevalo: Oosp. dr. med. Bredow, Berlin, piše: Obnovilca barve las sem skrbno preskušal in potrjujem v polnem prostem prepričanju, da je zmes za organizem, posebno za glavne in poltne živce povsem neškodljiva  Ako se po predpisu vporablja, Je vspeh nedvomen In trajen.
Za forftdfl !  Po Herm- Janke-jevl „nedoselnl" vodi za obveze brk ohranjuje se brke *s± uuu tudi brez 0Dve2e v trajni najboij5i legi   ! steklenica gld. 1—.
M"*»**^*m** vsestransko kot najboljša priznana, a gld. 1.—. Veliki ilustrovani
m* •■»'w«saB«s cenik vseh parfum, specijalitet last. izdelka pošilja se zastonj.
Dobiva se v glavni zalogi: S. Mittelbaeh, Dunaj, I., Hoher Jlarkt 8. — \ LJubljani ima Oton Fettleh- FrankJheim, Kongresni trg m t. 1». (863—9)
Učenec
sprejme se takoj v prodajalno z meSanim •blagom v Ljubljani.
Naslov pove upravniStvo .Slovenskega Naroda*. (1104-1)
Spretne, solid.n.e
potovalne uradnike
Cakvizitei*! <*~ )>
za. vse zavarovalne stroke v t« prejme proti visoki proiiziji, sčasoma tudi » »lalno plaeo tukajSnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročuo pisane ponudbe naj se posipajo pod: ,.akviziter «5" upravnistvu ..Slov. .Naroda". (1026-4)
ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav"
priporoča (12—116.
Edmund Kavčič
-7 LJubljani, Prešernove ulice, nasproti poste.
Bicikelj
najnovejši model, malo raV* popolnoma kakor nov, močan in z u.u.Jm gonom (1080—3)     proda po nizki ceni
Oroslav Fugina, Ljubljana
Kolizej, III. nadstrp. Mladega
trgovskega pomočnika
vsprejme do 15. junija 1901
Anton Sadnek
(I09i_2) trgovec v Senožečah.
S. Gofdschmidt & sin
tovarna Milnih ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
Za večjo trgovino z žitom, deželnimi pridelki in špecerijsko robo išče se
£. poslovodja1
z zadostno prakso. Pravilno znanje sloven ščine in nemščine, kakor tudi vporabljivost za pisarniško delo, neobhodno potrebno. — Plača po dogovora. (1090—2) Pismene ponudbe z natančnim opi som dosedanjega službovanja in s spričevali (eventualno tudi s sliko) je vložiti pod šifro ,,M." pri upravnistvu „Slov. Naroda".
Prenosilna sledilna ognjišča v navadni opremi, kakor tuđi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsafci renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—16)
5©lncnik«
v največji izberi po naj-zmernejših cenah priporoča
L. Wlik«5cb
ljubljana, JY(estni trg 15.
tih
Američanski škrob na lesk
Fritz Schulz jun,, Actiengesellschaft
Lipsko in Heb (Eger)
zajamčeno prost vseh škodljivih snovi j.
Ta doslej neprekoseni škrob se je prav izredno obnesel; ima v sebi vse za dober uspeh potrebne snovi v pravem razmerji, tako, da je vporaba vedno gotova in lahka.   Zaradi mnogih ponarejanj naj se zimu svetinja       pazi na gorenjo tovarniško znamko, ki je natisnena na vsakem zavoju. Parikkn raiMava Cena zavoju £4 vinarjev. Dobiva se v skoro vseh špecerijskih in rariz i9oo. drogerijskih trgovinah in prodajalnicah mila.     II. 2 (996-1)
Št. 128 Pr.
(1093)
Razglas.
Pri podpisanem mestnem magistratu razpisuje se služba
policijskega stražniškega vedje
z letno plačo 1200 K. eventualno služba policijskega nadstražnifca z letno plačo 1000 K ali služba policijskega stražnika z letno plačo 900 K.
Te službe so stalne in dobivajo nameščenci tudi naturalno obleko, obutev in dejal-aostno priklado, ki znaša 10% plače dotičnega plačilnega razreda
Prošnje za te službe je vložiti pri podpisanem mestnem magistratu
do 15. duš junija t 1.
Prošnjo, katera mora biti pravilno kolekovana s prilogami vred, spiSi prosilec sam in jej pridem krstni list, zdravniško spričevalo in izkazilo o posebni sposobnosti za službo, o znanju slovanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in pa o dozdanjem
vedenji in službovanji, oziroma poslovanju.
Mestni magistrat ljubljanski
dne* 14. maja 1901.
Najnovejše in najboljše v
3slo"bijL]si3^-
za gospode in dečke
izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih angleških tovarn
priporoča v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah
O. J. HAMANN
Mestni ti-g- štev. 8.
Zaloga klobukov
egovanih dvornih
W. Ch. Pless, Dunaj in J. Pichler, Gradee.
(621-£) zr+
c. kr. pri £g >rnlh  kl, b. tov«
klobuki se po lastni slrjavl slave In po lastni napovedi oblike izdelujejo In se vzprejemajo stari klobuki za barvanje In modernizovanje.
Tržaška posojilnica in hranilnica sprejme
I^njigeuoelj©.
Plaća po dogovoru; prošnje j« vložiti do konca junija t. 1. pri imenovanem
zavodu. (1081—2)
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, stropa prosta za ljudi in domaČe živali, a 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni lekarni ..pri  flurijl pomagaj'' 91. liCUHtek-u v LJubljani.
Z uspehom podgans3e smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (269—15) L. 14res, mlekarija.
2)n6 2*. maja t.1. izidejo:
Jfove Agg. razglednice
po akvarelih jtt. Ruppe-ja v barvotisku. + ♦ + # ♦
Kamnik: >: >:
#
Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec).
Železniška postaja — pošla in brzojav.
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Lud wigu 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljenju po živem srebru ali svincu itd.
pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
Elektrika. — Masaža.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
Pogled na mesto, JY(ali grad, pogled na kamn. planine, jaga pri Jfamniku-
Bled: # + + #
Otok, Windischgrdt3-ova kapela, tihi kot ob jezeru. <cg-^> <^35> -o^SS*
3ohinj:  <# + ♦
Pitno zdavljenje
(794—6)
oskrbništvo kopališča.
!
Srednje vasi, Srednja vas, Triglav /j ffohinja, turistovska hiša, bohinjsko jezero j lopo ja čolne, jezerska podoba.  «g^> <3š*^> <g^> <as&>
Raznovrstnosti:
J3V1V Jfokre pod pranjem, Sava P°d pranjem, Vrata-dolina in Jfamenjak-
Dobivajo 5c v vseh boljših trgovinah t\omad po 10 vinarjev.
<g Preprodajalci dobe velik popust. i£>
«m» (1107—1)
3g. pl. 3(letnmayr |   * # Jed. Bamberg.
tovarniška zaloga
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje s
renomiranih
Dlirkopp- koles
(951—3) in
VVaffenrader.
Žrebanje nepreklicno dne 25. junija 1901.	Glavni dobitek 1 kron          QQjJ vrednosti, j
Concordia-srečke T. 0. 1 a 1 krono              ▼ r^-ubijani. |	
-^.cirij sit sls:©
>i morsko kopališče ,sesijan'.
iS ■ (Slatlana.)
Postaja: Devin-Sistiana h
avstrijske južne železnice.
Lastnik: Knez Aleksander pl. Thurn-TaiU.
^ Klimatično zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trsta 3/4 ure vožnje po železnici. Odlično biva-f9 lišče pri zmernih cenah. Penzija. Dunajska kuhinja. Tople morske kopeli. Hotelski
voz na postaji.
\ (487—24) Ravnatelj Frane «2an»inuller
'ma poprej hotel Munsch in nadvojvoda Kari na Dunaji.
ff^ooooooooooooooooooooooooooooo
«
0 O
o
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
V$cA{Ci gospodinja
zamore brez truda svoji rodbini ter družini okusno, Izdatno in po ceni Jed
postaviti na mizo le, ako se preskrbi z mojimi
v zavitkih z varstveno znamko „zvezda".
Dokaz temu so mnogobrojna priznanja p. n. odjemalcev, katera so mi došla od časa otvoritve moje tovarne, dalje lep promet, katerega sem doslej dosegel. K temu pripomogla mi je fina kakovost pšeničnoga gresa, iz katerega moje testenine obstoje, ter čednost strojev in prostorov, v katerih iste izdelujem.
Velecenjene gospodinje! Zahtevajte toraj po prodajalnicah v svojo korist izključno le moje testenine, ter prepričajte se o resnici zgoraj navedenega poročila.
Moje testenine, makaroni i. t. d. fine kakovosti dobivajo se v modrih, testenine jajčne Specijalitete v rudečih zavitkih.
Tovarna testenin Ed. Zelenka
Ljubljana. -*>- <„«,_,)
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0
01 0
"0 kavarni „Europa"
vsak dan sveži
sladoled in ledena kava.
Ravno tam se oddajo sledeče novine : Deutsches Volksblatt, Deutsche Zeitung, Reichspost, Sudsteirische Presse, Leipziger Illu8trierte Zeitung, Osterreichische Illu-strierte Zeitung, Moderne Kunst, Wiener Fliegende Bliitter, Pschiitt und "VViener Caricaturen, Bombe, Figaro, Kikeriki, In-teressantes Blatt, Simplicissimus, Slov. Narod. (1044-3)
Na novo urejena
prodajalniea
ležeča na ugodnem kraju se takoj
odda v najem. <$0y-
Istotam se tudi odda
stanovanje
s 3 sobami in kuhinjo.
Stanovanje  se  odda  s prodajalnico vred ali pa samostojno. (1069—2)
Več pove Jos. Jurca na Vrhniki.
Proti
malokrvnosti
Zebato vino
lekarnarja
G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Njsg. Svetosti papeži
Ima t sebi QQkr8t V6Ć ŽgjgŽg
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ehlnn-železnatn vina. katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. HL (1368—32)
Vsled tega največje Jamstvo za Izdatnost tega vina pri malokrvnlh, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavlh otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju.
R O GACKA	Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastne-v I^jubljaiii. (7H-8)
	
Hrvatski tamburaški klub „Zora"
priredi
v nedeljo 26. in v ponedeljek 27. t. m.
„pri Kankrtu"
v Spodnji Šiški št. 20
KONCERT S PLESOM.
Začetek ob 2. uri popoludne. Vstopnina prosta.
S spoštovanjem
(1108_1) Ignacij Kozjek.
Gostilna,pri novem svetu
Marije Terezije cesta št. 14. V ponedeljek, dnć 27. maja 1901
KONCERT
vojaške godbe
n.a, Izcia/ta.o olepšanem TrrtuL.
2E»ee*eli «1» -S- nrl. Vstopnina prosta.
Na vrtu sta salon in kegljišče.
Točil bodem Izvrstna pristna vina in Moslerjevo marčno pivo ter skrbel za dobra Jedila in točno postrežbo.
Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
(1062-3) Valentin ItTralz, gostilničar.
Kegljišče je za nekaj dnij v tednu družbam na razpolago.
Trgovina
x mešanim blagom
T- industrijskem kraja se da v najem Nekaj kapitala je pntr«boo
Vprašanja na Matevža Barleta v Medvodah. (1082—2;
Pekarija
v zelo živahnem obrtuijskem trga, se pod ugodnimi pogoji da v najem.
Prednost ima dvojica brez otrok.
Kje? pove iz prijaznosti npravništvo „Slov. Naroda". (1046—4)
Odvetniškega (1M2_2) koncipijenta
vsprefme
dr. Josip Furlan, advokat
v Ljubljani.
Tr
Krepilna hrana
opon
slast obujajoča ln Izredno tečna
je podlaga za: (741—14)
Trcpon-suhor, Tropon-cakes
Tropon-čokoladojropon-cacaojropon-otročjo moko.
Tropon-beljakovo moko
kot primes k jedilom za zdrave in okrevajore.
Kuharska knjiga „Moderna krepi i na kuhinja"
brezplačno In franko.
Dobiva ne povsod
ako ne,  naznanja  najbližnjo prudujališče
Avstr.-ogr. Tropon-tovarna
Dunaj, Vlili, Kochgasse 3.
V Ljubljani.        Četrtek, 30
ftarnum & gailcy
orjaški zabavni zavod.
Nad 50 let ponos Amerike!
Potuje sedaj po kontinentu
v 67 nalašč za to prirejenih železniških vozovih, ki tvorijo 4 vlake po 12 V020V. Vsa nedeljena sku pina rasstavljeDa bode v 12 velikanskih paviljon-skih šotorih, največji mej niimi ima dovolj prostora
za skoro 12000 ljudij Vsak dan 2 vetfki predstavi:  Popoludne ob 2. uri in zvečer ob 7. uri. Otvorjeno l1/« ure pred pri četkom vsake predstave, da se ogleda živeče Clo veške abnormitete, troje čred slonov in dpojne menaže rije redkih živalij.
maja.       Samo 1 dan.
Največje kazališče na svetu!
Nebrojne, nedosežne in neposnemljive predstave vratolomnih, neustrašljivih izvajanj Vsak nastopajočih je mojster v svoji stroki. Vsak igralec zvezda. Vsako hnrajanje, vse v areni se nudeče je pravo presenečenje. Vse dejanj
ski in gotovo novo in nikdar tu vidljivo! Največja in krasna zanimivost, katero so kdaj ljudje zamislili V treh velikih, za jezdna predstav Ijanja namenjenih manežah, na dveh velikanskih odrih na neizmerntm dirkališči in prostranem prostoru ?:& zračne predstave.
Celotne m-nažerije dresiranih divjih živali].
Dirke za sta<?o vseh vrst, akrobatska izvnjanja, zračne umetnosti, telovadba na zerolj; in v srako in nova pre senečenja.  Vroči napori močij šarnpiionov iu rekorde
aničujoči poskusi ročcosti 70 lepih konj, naenkrat v manežo pripeljanih. 40C z darili odlikovanih konj v konjski razstavi.  3 črede najpametnejših slonov, predstavljajoči v treh manežah 20 mejnarodnih pantomimskih klovnov.
Prava svetovna razstava modernih zanimivosti), cirkus, hipodrom, menažerija, razstava
dresiranih živalij.
1000 mož, žensk, konj.
pritlikavci, tetoviranci, požiralec mečev, dama z dolgimi lasmi in polno brado, deček s pasjo glavo, moški brez rok, žonglerji, tisoč izvirnih stvarij in občudovanja vredne predstave. Skoro brezkončna vrsta najnovejših produkcij in izvajanj neustrašnosti in vratolomnega poguma, ki se nikjer ne vidijo in se prvič javno kažejo.
Cene po kakovosti prostorov:
Vstopnina s sedežem vred K 1-20 in K 2-50, zaklopni sedež 4 K, rezerviran prostor 5 K, loža 6 K za prostor.
Vsi nrostori so numerirani le po K 120 in K 2'50 ne, in se dob<§ ob otvoritveni uri pri vhodu. Otroci izpod 10 let plačajo polovico na vseh prostorih, izvzemSi prostore po K 120 in K 2 60. Prostori po vsi probuui v 5 in 6 K dobe* se na dan razstave pn:
Otonu Fischer-ju. trgovina muzikalija Kongresni trg st. 8. (Tonhalle).
Vstopnina ^elfa aaaa w»e nasnanlene sanlmlvosti ln sedež. (1098—-':
saaja, v l^a^iTboarm SI« saaja.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
■■   -T       ■   .-------------.__J _ .____. .