60. številka. Trst, v petek 14. marca 1902. Tećaj XXvll „Edinost" I :tiajm •■krat tu rasan sedal) i« p amiiov. ob 4. ari zvečer. Niro^ali« :n»S« : :» celo leto........34 kros u pol leta ......... IS „ ra če*rt leta........ € -a cc m"1 ^c ........ S kroni »ro-iniao i 3 piaćevati nanrsj. 9is na-t ' e r,nlrjže-.ip nar na aorcvs me ssra. _ tiskarnah v Trstu se prodajajo pecaj) 'eni številke po »i st;>t:ck f3 nvč.i: i?« Inti pa po H »tnlink (4 97?.) !Ylef«»n StT. H70. Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. Oglasi •s računajo po Tratah v petitu. Za »eč- rraUto a»ročilo 9 primernim popuitom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo domači oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vb i dopiai naj se po*fljnio uređrilfltvu ^iefrsokovam dopisi se ne sprejemajo Sokopili se ne vračajo. T edinosti je mož! Maročmno, reklamacije in uglave sj»rc-* ms RDf avnlStvo. Naročnino in otflRBi pf »čuvati Inco Trsi. IreGniHtto iit tiskarna se nahajata t uiii-i Carintia siv. 1I'pr »Tuliti o, Id ipraJ^mAujc 1 ns trato t v ulici Moliš piccolo Stv. i!, natisu. Ltd» a elj in odgovorni urrdnik Fran Oodnik. Lastnik konaorcij lista Edinost* Natisnila tšakarna konsorclja lista „Edincst" v Trat f brez duhovnika in je izročili župniku v Mo- Od vseh stranij tržaške škofije prihajajo ^udne vesti. Stanje, v katerem ne nahajamo v Trstu nam ne dopušča, da bi dali odduška svojim čuvBtvora. Zato prosimo poštene slovenske li-ie vseli strank. naj pridejo na pomoč našemu narodu ! Mi sa ni pa storimo, kolikor smemo in moremo — opisati hočemo s strogo natančnostjo najnovejše cerkvene dogudbe in delovanje izvestnih s večen i škili krogov naše nesrečne škofije. Peterežarna piranska zvezda. Škofov namestnik Petronio je rodom iz slavnega Pirana. Njegovo srce je piransko- n jjjrntionni lipTjhj n;niicifrilnra Gorje pa našim svečenikom m našemu na uilAUllUuJI L' 11 U111 lllUllUl&liUlu | rodu pred italijanskim fanatizmom piranskim ! j mianu Franceschini. To je strastven Italijan, »Colpo di grazia« Hrvatom po reškeira poznan že iz Kostanjevice (Castagna), kjer okraja. je s.lom italijauiziral naiod in uničil v cerkvi V {mireškem okraju bivajo na deželi iz hrvatsko propoved in krščanski nauk. Tako ključno Hrvatje. Število Italijanov je tam se ne oznanuje več beseda božja hrvatskemu tako malenkostno, da se niti ozirati ni na-nje. ! narodu ni v Kostanjevici, ni v Momianu. Kako bi morala tam delovati prava Kristova To je delo župnika Franceschini. Dobrim cerkev? Dokler vodstvo tržaške šk( fije ni'rokam je izročil torej Petronio Hrvate v prišlo v roke monsignora Petronio, so bili j Brdu. tam še nekateri slovenski in hrvatski sveče- Prememba v Trebilijah. Diki. Tako n. pr. 1) v Krasici je bil gosp. i Trebinje (Triban) je kraj v okolici Bui Kl,nar, 2) v Završju je bd g. Ivan Mandi<5, m je gigto hrvatekj Petronio je eedaj od- 3) \ Oprtlju g. Anič g, 4) \ Grožnjanu g. gtranj| tuxli iz Trebinj hrvatskega svečenika, Haguz'n, f») v Trebinjah g. Kociper, 6) v ! kape|anijo je pa izrodil 8veženstva v Bujah. Zdrenju g- Kemr, ,) v Brdu g. Vranjac, 8) - 8VegenatV0 je izk)ju5no italijansko in ne - - - - opolo\eu g. Knavs. [zna nič hrvatski. Tudi če bi kedo znal, noče italijansko. Tak je tudi veter, ki sedaj piha j Ta mesta so Italijani začeli napadati. govoriti po noben; ceni Baje go znane v iz tržaškega ordinarijata. Žajitneo nezadovoljni j Proti večini teh svečenikov so začele priha- tem Qziru in ^ ^ nfld .gtim Piranom še celo italijanski svečeniki sami. In kako ne j jati lažnjive tožbe. G. Knavs ee je, v svesti Tako ge morajo trebinjgki Hrvatje odpove- bi bili?! Sedaj je v škofiji 15 živečih sve- j si svoje nedolžnosti, odločno uprl preganjanju j dflti hrvatskemu jeziku> ko stopajo v hram cenikov iz Pirana. Od teh je sedaj že deset ' in je zahteval, naj se mu prijavijo denunci- Gospodov. rude čili monsignorjev, in sicer: 1. Ivan janti, da nastopi proti njim kazensko pot.— Bennatti, častni kanonik v Kopru J. Dumi- Halt! tako torej ni šlo. Obrnili so na drugo Koneeni cilji Italijanov. nik Bonifaeio, častni kanonik v Kopru, 3. p »t. Poslali so na kratko dekrete premešče- Trdi kosti za italijanski želodec sti žup- Joeip Fonda starejši — kanonik-višisvečenik nja vsem! G. Knavs je izjavil, da ne za- | niji Oprtalj in Grožnjan. Tu je bilo treba v Piranu, 4. Josip Fonda mlajši, kanonik v pusti svojega mesta — sieer____! To trdo Italijanom bolj previdno postopati, nego proti Piranu, 5. Juraj Maraspin, kanonik v Kopru, kost so na to pustili na mestu. G. Vranjac Prej navedenim krajem. Tu obstoji še br- li. Fran Petronio kapit. vikar in prošt v je tam domačin, zato ga niso mogli vreči vatska propoved in narod jo brani z vso Trstu, 7. Juraj Pitacco, komornik v Kopru, daleč. Premestili so ga v Krasijo, ker je odločnostjo. Zato so gospodje na škofijskem S. Anton Predonzan, kanonik v Piranu, Krasica za sedaj še preveč probujena in ni ordinarijatu zaradi teh dveh krajev stopili z Nikolaj Spada ro, papežev kanonik, 10. Do- torej še dovolj zrela za italijanski želodec, ita^jansko politično stranko naravnost v do-minik Vidali, kanonik v Piranu. Vsi ostali pa so morali zapustiti svoja mesta g»vor. Ta dva kraja sta važni pesto- To jih je torej od 15. svečenikov celih P™* najostrejšimi cerkvenimi kaznimi — in j a n k i z a v o 1 i t v ^ z a državni zbor, 10 monsignorjev. Pa tudi za ostalih 5 ni tako s j vsi hrvatski katoliški verniki izročeni j n a r a v n o s t odločujoči na volitvi slabo. Saj imajo nad seboj dve dobri materi, na milost in nemilost italijanskim svečenikom za peto kurijo. Ako sta padla ta dva avstrijsko namestništvo v Trstu in »k a to - — ^"ha in srca Piranea Petronio! j kraja v roke italijanskih svečenikov, ne bo Premem ba v Završju. V ,Završje je prišel Italijan Frauain, ki je na Petronijevo željo odpovedal lepi in ugodni službi v morskem zdravišcu Sicciole. V Završju je bil nedolgo prej župnik-dekan Bottegaro, ki je odpravil hrvatsko propoved. fo mu ni prineslo sreče. Zaradi nekih oseb- rstnj liški škofijski ordinarijat! Kako to? 11. 1). Fiamin vdobi v kratkem izpražnjeni ka-nomkat v Piranu, ker je moral njegov nevarni jirotikandidat Debellich, na pritiskanje v ški.tiji, preklicati svojo prošnjo. Ivan Predonzan je določen za izpraznjeno mesto ▼išegasvečenika in dekana v Cittanovi. « »sLa- nejo še tr.je, a za-nje je tudi preskrbljeno. ujh jn ,lužl)enih pregreškov je izgubil lepo 13. Franc Mujesan je mestn, župnik v mestu ^^ ]n je [)]{ kazensko pre8tavljen v Trat. Izola. 14- Just Tamaro je katehet na mest- Blagopokojni škof gterk je poslal v Završje nem gimnaziju v Trstu. lo. Zadnji, Juraj g Mandida in tako je oni da, W a Iker in Vasselli sta vsprejela ponudbo. Tudi Mecchia in Petronio sta bila zadovoljna. Petronio je rekel, da bo za AValkerja dovolj prav mal izpit iz : hrvatskega jezika.« Tako se je pripravljalo že dolgo časa tajno in previdno, da te dve važni mesti ' izroče v roke odločnih italijanskih svečenikov. Daljši dogodki nas pouče, kako so še ti načrti izvršili. Hrvatske propovedi in molitvice. Žilostno je videti, kako katoliški svečeniki pode hrvatski jezik in hrvatski narod iz katoliških cerkva. V Novemgradu, v Humku, v Momjanu, v Bujah, v Završju, v Kostanjevici — v vseh teh krajih so odpravili hrvatsko propoved in hrvatske molitvice. D o k 1 e r s o b i 1 i t i kraji pod b e-neš ko republiko, takrat se je čitala povsod glagolska hrvatska mati — pod avstrijsko vlado ne smejo Hrvati več niti oče-naša v cerkvi na glas moliti. V Bujah se je v prvih letih župaiko-vanja Godine ob nekih prilikah še propove-dalo hrvatski. V Grožnjanu je bila hrvatska propoved pod župniki Calcina, Dukić, Dru-škovič in Depiera na prvi maši. Na drugi maši je bila italijanska propoved. Calcina sam je tudi na drugej maši polovico govoril propovedi govoril hrvatski, polovico pa talijanski. Pred Calcino pa je* bilo vse samo hrvatsko. Zadnji župnik Kocijančič je začel zanemarjati hrvatsko propoved in jo je popolnoma odpravil. Župnik Dukić je bil sestavil izkaz hrvatske in latinske božje službe v grožnjanski cerkvi. Ta izkaz je visel v okvirju v zakristiji. Pod župeupraviteljem Raguzinom 1. 1890 je prišel v zakristijo obč. župan Corva-Spinotti inje s silo odnesel oni izkaz iz zakristije v občinsko pisarno. Škof Šterk se je pritožil proti temu na namestni-štvo, ki je ukazalo obč. županu, da vrne cerkvi izitaz. Občinski urad je na to vrnil žapnemu uradu netočen prepis izkaza. Originala pa ni hotel izročiti, ampak je izjavil, da ga je uničil, ker je bil ves raztrgan. O I> i j i S T S K Vladimir. % Hrvatski »pisal Avgust Senoa, prevel M. C-t-č. IV. Ko je Dobranic p recital te vrstice, sti mu roki zadrhteli in solza mu je posilila v oko. Neko tajno neumljivo čutstvo si je osvojilo njegovo razde ano srce. Z:t hip kakor da je pozabil na vse svoje l oli ; najživeja želja njegovega srca ima p itati rasnica. Ali tedaj se mu je utihotapila v srce tajna tuga. Iskrene, krepke besede brv. kmeta-plemiča — bo se prijele njegovega srca. Tudi on je tako mi slil, tako čutil, ali moral je molčati, moral je nositi krinko na svojem obrazu. Misel ga je zavela v minole dni, v dobo moči in zdravja, r dobo iraovitosti. Oh, da bi se vrnili ti lepi zlati dnevi, da bi kakor nekdaj mogel planit' v boj, da bi mogel vse svoje sile posvetiti svojemu narodu! Ali ti zlati dnevi so minoli in se ne povrnejo več : z one usodne strau-poti na katero so ga bile zavele domišljavost, etrast, ljubezen do žene, sedaj neljubljene, ga ni blaženstvo, tedaj je mislil, damu vse življenje mogla rešiti smrtna roka. Železna usoda ga mora biti svetlo in jasno. je uklenila v nemili jarm, ki ga je moral Ali že na te prve dogodke tejasne sreče nositi do groba proti outetvovanju, proti mi- je padla mala senca in to z lica gospe Do- šljenju, do katerega ga je dovedla trezna branićice. Klara je molčala, vedoČa, da jej možka razsodnost. Tega dne se Dobranić ni Dobranić ne odneha to pot. Vrhu tega se je pokazal nikomur ; bde je presanjal bežeče ure, tu(\\ nekoliko bala protiviti se ? V skrajnem mirne solze so tekle niz doli po razorauem zakotju njene duše je dremala vest, a ta neresnem licu in še le spanje ga je rešilo tiste iZprosna spremljevalka roda Adamovega je tihe, tajne tuge, ki so navstajale v njegovi šepetala ohnli Evini hčeri: *Ti nimaš pravice govoriti ! Ti si se norčevala s srcem svojega Mlada sta ve3elo pozdravila radostno moža, ti si mu raztepla vse, ti si iz bogataša vest : saj njima je sijala samo ljubezen, ona napravila siromaka, in celo še več, ti si ga žarka zvezda na nebu življenja, radi katere prevarila, pogazila zakonsko zvestobo. Radi ne vidiš nič druzega. Kaj sta ona vedela o tvojih grehov ječi sedaj pod jarmom bede in krvavih tajnostih človeškega srca, kaj sta ona nadloge; njegov obstanek visi na niti, je odmarala za prepletanja in zapletanja sveta, ze visen od muh usode, enega zadnjega vzdih-tisto besno borbo, ki odvaja sina od očeta, Ijeja starega človeka treba samo — in vsa brata od brata ?! Ko je Vladimir pred starim sramota pride v svet.« Tako je šepetala vest Dobranicem nataknil na Lucijino roko zlati in Klara se je grizla v duši. ali je molčala, zaročni prstan, ko jo je pred roditeljem smel Tudi ona je bila na zaroki, tudi ona je bla-poljubiti v deviško lice, oh, bilo mu je, ka- goslovila deeo, kakor kadar človek nespokor-kor da so zapele v en glas vse ptice tega jenega srca brblja besede molitve Gospodove, sveta, tedaj je snival mladenič, da to solnce Tudi ona je gledala kako so mladima lica na nebu ne more nikdar zaiti, gledajoče njiju sijala od sreče, ali žarek tega nedolžnega blaženstva se ni prijel nje kamenitega srca. Blodeča po vrtincu hrupnega življenja, kjer omaraljiva strast tira živce do beBnoati, kjer ee preidne naslade nesvestno vrste v srcu, obnemorejo — in srce umira ob življenju To blaženstvo se jej je videla neumna otročarija le prvo vzplamtenje mlade krvi. Njo je celo ta sreča hudo pekla. Mrzla nje oholost je bila izmislila toli lepo kombinacijo, ponesreči svojega deteta je hotela zopet najti svojo srečo, ako se nenasitljiva sebičnost sploh more imenovati sre^a, tista sebičnost, ki vse požira radi sebe. Bogat zet, to je bil njen :dejal, ker bogat zet bi mogel rešiti tudi taščo, njene kočije, svilena krila soareje, nimbe strasti. Pa ne bi bilo tudi za Lucijo ? Saj brezskrbje je še le prava sreča : poljubi se ohlajajo sčasoma, objemi so ceremonija narave, da se doseza potomstvo, ako ga ravno treba ; žena jemlje moža samo za to, da jej daje pečat zakonitosti pred svetom, ker na zreli ženi ne opažaš tako lahko kako beži čas, kakor na stari devici. (Pride še.) blagopokojni šk< f Šterk je na prošnjo hrvatskih žu pijano v ukaza', da se mora v Grožnjanu na prvi maši zopet hrvatski pro-po veda ti. Narod je bil ves srečen, ko je zo-}>et čul besedo božjo in oerkev je bila vedno natlačeno polna. občinske ceste Vozila-Sušnjevica, politični okraj Pazin, in državen prispevek za dozi-danje konkurenčne ceste med Barbano in Labinjem, politični okraj Pulj in Pazin. S cer nisem ničesar našel pod naslovom »cestne zgradbe«, pod naslovom »vodne zgradbe« pa Monsii*!!. Petronio proti Hrvatom v Grožnjami. .Med prvimi, ki bo morali okusiti ljubezen kapitularnega vikarja Petronio, je bil oni svečenik-mučenik v Grožnjanu, g. Kaguzin. Naglorna, brez milosti, ga je poslal na najslabše mesto v škofiji, v Zam&sk. Takoj za njim ni m igel poslati Italijana, ampak je hotel pripravljati pot z mladim hrvatskim Bve-čenikoin Cervar-jem. Cervar je šal v Grožnjan, a seboj je nos'1 ostro in trdo zapoved, da v cerkvi ne sme nič novega *t>riti Hrvatom na korist — niti očenaša ne ! T« rej, kar je bilo Hrvatom vzeto, se ni smelo več vrniti ! Kako bi se pa odpra\ila hrvatska pro-poved v Grožnjami ? Tega niso dolgo časa premišljevali ! Občina ^rožnjanska je uložila sploh nisem ničesar našel. No, mej tem pa priporoča proračunski odsek zbornici, naj sklene po meni predloženo resolucijo, s katero se vlada poživlja, da izvede uravnavo potokov in vodovja, kakor tudi osušenje več krajev v Istri. Razun imenovanih postavk je sicer še ena, od katere pa nimamo mi — bi rekel jaz — nobene koristi, da, pogostoma cel<5 veliko škodo; to so namreč izdat«! za politične oblasti, za namestništvo, katero poslednje samo, brez zdravstvene službe, brez tehniške službe, brez računskega oddelka, stane na leto 24(>.000 K, in za okrajna glavarstva, ki stanejo na leto 21.S.000 K; torej skupno znesek 464.000 K na leto «amo za namestništvo in za okrajna glavarstva. Morda ni ravno na svojem mestu, da tu, v tej razpravi, govorim o cestnih in vodnih na škof. ordinarijat prošnjo, naj bi se na ..... i ,• i t- zgradbah. Dovoljeno pa bo morda vendar, prvi masi držala propoved ah pred, ah pa ° ji po maši. .Škof. ordinarijat je z obema rokama objel to »pobožno« prošojo in ukazal gosp. poklicati visokemu ministerstvu v spomin predloge in sklepe visoke zbornice, ki so bili Cervar-ju, da zadovolji italijanski želji. A nameni te želje? Italijani so začeli agitac jo, iz-lasti med mladino, naj ne ostane na hrvatski pro povedi. Tako so mislili odstraniti iz cerkve ljudi na predlog proračunskega odseka vsprejeti v tej zbornici v letih 1894., 1895. in 1896., s katerimi je bila c. kr. vlada pozvana že pred petimi, šestimi, sedmimi in osmimi leti, naj svojo posebno pažnjo obrne narodno-gospo- , ^ , i i - i i * ir i darskim, kakor tudi poljedelskim razmeram in hrvatska propoved bt bila untcena. Kako 1 J v Primorju sploh in naj izvede o tem tudi se je že naprej srnijal rudeči Mecohia ? A to je umrl tudi izmučeni hrvatski narod v Grožnjami. V nedeljo potem je začel g. Cervar hrvatsko propoved po maši. Ali v cerkvi je nastal tak vihar in hrup. da ni mogel govoriti. Raz cestne in vodne zgradbe ter poviša dotacije v ta namen. Pred tem in pozneje sem jaz, oziroma je moj bivši tovariš dr. Lriginja stavil predlogov in resolucij in tudi občine so ulagale - - , ... , , , rp j• prošnjo v tem pogledu, jarjeui narod mu ni pustil do besede. 1 udi 1 J r 8 . .Jaz sem vse to dne 21. marca mmolega ee je napravil oster rekurz proti zlohotni no-notariji. S-sofijski ordinarijat je moral na to preklicati svoj izdani dekret in pustiti hrvatsko propoved na miru. Hod srd se je pa vzdignil proti gosp. Cervarju. Mecehia in Petronio sta jra že za- leta v kratkem govoru — rekel bi — zbral, tako, da je imela vlada dovolj prilike videti in se prepričati, kje bi potrebalo poseči vmes, kje bi se moglo kaj storiti na polju vodnih in cestnih zgradb. Ona je bila tudi dolžna pisala. Vdobil je dekret. Župnija se je raz storiti to, ako upoštevamo sklep visoke zbor- , i.- i . - - i )■« ,, . - niče, ki sem ga poprej na vel. pisala. Iihlijan^ka deputaejja klice v uroznjan » & t r j - t i i j Še vse premalo se je zgodilo, v prora- junaka iz zakristije pri sv. Jakobu, gosjM)da 1 J ® ' r Vassellija. čunu so le one tri navedene cestne zgradbe, in pripomniti treba, žal, da se je n. pr. cestna zgradba od Barbane v Labinj odstopila deželnemu odboru v izvedenje in da se še ta cestna zgradba nasproti delavcem izkorišča za politična (Pride še.) Volitev /upnika v Oro/iijanu. Občinska uprava v Grožnjanu ni dobra. Narod plačuje tam -<<»" 0 občinskih doklad. Te so se zvišale v tem letu c«lo na ->"*0n ". Proti sedanjim upraviteljem se je vzdignil ves hrvatski narod. Pa tudi med eamimi Italijani rov a reDJa' ie prestf pila večina v o poz cijo in na stran Hrvatov Politični pregled. Te dat se imajo vršiti v Grožnjanu ob-činske volitve. Ako propade sedanja Italijan- V Tr8tn- 14" raarca l902' eka klika v Grožnjanu — z Bogom! vsi Državni zbor. — Zbornica poslancev, načrti Mecchie in Petronija. Dozdaj je od- (Nadaljevanje sinoćnjega brz »javnega poročila), pri Petronio konkur/.e samo za kanonikat v Zbornica je vsprejela proračun domobran- Piranu in za kapetanijo Sicciole. Sedaj pa skega ministerstva. Tekom razprave se je tudi za Grožnjan. Ej, sila je — in sila Boga domobranski minister, grof \Velsersheimb, iz- ne moli! Potem pride na vrsto tudi Oprtalj. javil proti u vedenju dvoletne prezenčne službe, — Hrvatje so ovce in jih ni težko pre- ker bi vsled tega morale odpasti vse druge magati ! olajšave v prezenčni službi in bi povzročalo Hrvatski odpor. več Stroškov. Bolje da bi bilo, ako bi se Kedo ima pravico voliti župnika v Grož- več novincev pozvalo pod orožje, tako, da njanu in O prti j u? To vprašanje je jasno. In bi se marsikomu moglo službovanje po po- vendar so je gospodje ia škofijskem ordina- trebi skrajšati. O zmanjšanju stalne vojske rijatu zmešali. Narod v Grožnjanu in Oprtlju pa da ni niti mislih v očigled ogromnemu dobro zna, da iinijo pravico do volitve vsi razvoju vojaških sil v družili državah. Mini- hišni gospodarji — in ne občin- ster je oporekal trditvi, da vojaški sistem s k i zbor. Petronio je razpiral župnijo ovira trgovino ter je menil, da so temu krivi Grožnjan in hoče, da bi sedanji občinski notranji boji med narodi. Minister je trdil, zbor volil Vassellija. To ne pojile! Proti da armada ne daje nobeni stranki in nobeni temu je uložen že rekurz. Tako bo tudi v narodnosti povoda, da bi se jo moralo sovra- Oprtlju. Vasselli in \\alker gresta lahko na žiti. Zavračal je potem, kakor neutemeljene, sprehod v Grožnjan in < >prtalj — a tam ne ' razue napade na vojaštvo in orožništvo ter je bosta župnikovala nikdar. Tako hočejo — Bog in Hrvati! IZ razprave o (Govor jk»s1. V. S p i n č i č a v seji zl>or niče |K>-lanc*-v pne 4. marca 1902.) Razne sradbe. Visoka zbornica ! Prelistal sem proračun za leto P.K)2, in sem našel v istem, pri ministerstvu za notranje stvari, dve postavki za gradbe, in sicer za uradno poslopje v Poreču in za poslopje policijskega ravnatelj-stva v Trstu. Nadalje sem našel tri postavke, tičoče se cest n h zgradb in sicer uravnavo plominske državne ceste med kilometrom 58*0 in 58*4 blizu Lovrana, politični okraj Volo-eko, potem državen prispevek za dozi da nje dejal, da našo vojsko bolj cenijo v inozemstvu, nego pa doma. Zbornica je prešla na to k razpravi o proračunu naučuega ministerstva. Iz proračunskega odseka. Proračunski odsek je vsprejel proračunski provizorij nespremenjeno. Posl. Pacak je očital justičnemu ministru prstranost ter žugal, da Cehi zopet za-vzeraejo svoje nekdanje bojno stališče z vsemi njega posledicami, ako se češkemu narodu ne povrne zopet pristoječe mu pravo. Posl. K a t a j se je odločno zavaroval proti temu, da bi od vlade namerjani jezikovni zakon prišel v državnem zboru v razpravo. Nemški Drang nach Osten. Omenili smo že na tem mestu interpelacijo češkega pnsl. Hor.ce radi dejstva, da je vlada Hessen - Darmstadtska dovolila »splošnemu nemškemu schulvereinu« v Berolinu 200.000 mark za pospeševanje nemštva v Avstriji. Interpelant je vprašal njeg. ekscelenco, nauč-nega ministra, da-li hoče na jednak način hiteti na pomoč Poljakom v Prusiji? No, kako je delovanje rečenega schul-vereina, priča poročilo, ki ga je izdal ravnokar o nemštvu v avstrijskem P r i m o r j u. Tu pritiska — pravi to poročilo — na nemštvo od ene strani italijansko prelfivalstvo, nadahneno irredentistiškimi idejami, na drugi strani pa Slovenci, ki se svojo žilavostjo skušajo pridobivati vedno več tal. Poročilo omenja delovanje naše posojilnice, nabave narodnega doma, nakupa hiše za zavod sv. Nikolaja. Temu nasprotno pa da je nemštvo le nazadovalo, isto nemštvo, ki je bilo nekdaj jako razširjeno v Primorju, da, na mnogih krajih cek> gospodovalno. Tako da je nemštvo izgubilo ne le na svoji narodni moči, ampak je zgubilo tudi gospodstvo na eni svojih tiajvažiirjih pozicij, svojo naravno pot do Adrije, svoja izhodna vrata na jug, kateiih bo se držali s posebno žilavostjo vsi previdni nemški državniki od Karola ' Velikega sem. V letu 18lJ0. je bilo v Primorju 15.000 Nemcev, v Trstu samem nad 7000. Ker pa prizadevanja zadnjih let kažejo, da gre na bolje za Nemce, bi morali vsi Nemci, ne le oni Avstrije, napeti vse skrajne moči, da zopet nadomeste vse izgube »na teh važnih pozicijah nase sudmarke«. — V to morajo žrtvovati vsi Nemci! Kdor ne umejo tega jezika, temu ni pomoči. In to niso morda le pobožne želje kakega nemškega fantasta, marveč nas uče dejstva, da v zmislu tega poziva delujejo resni politiki in da je ta poziv schulvereina le v zmislu gotovih, velikih nemških načrtov. Praška »Politik«, ki tudi piše o tem, pravi: »Tu vidimo, kako po načrtu postopa bero-linski Schulverein. Oa apelira na novčarko nemške države, da Nemcem v Trstu priskoči na pomoč, da tem gotoveje pride do tega, na kar je toli jasno namignil grof 'juči-i v svoji zdravijci. Ali bo vlada tudi še dalje prezirala vse to in ostane-li tudi interpelacija posl. Horice brez odgovora ?! Potem bo potrebno potrkati pri grofu Golucho\vskem ?! P. S. Iz Opave prihaja vest, da je nt ki odposlane«* istega berolinskega Schulvereina izročil županu v avstrijski Opavi 10.000 mark v ta namen, da si Nemci priborč neko občino v avstrijski S 1 e z i j i. Knez Črnogorski in papež. Knez Crnogorski je odposlal papežu nastopno brzojavko: »Današnjega dne, ko ima katoliški svet to srečo, da slavi 25 letni jubilej ponti-tikata Vaše Svetost«, pridružujem se iz vsega srca izrazom visokega spoštovanja, ki bodo ob tej priliki iz vseh krajev sveta dohajali Vaši svetosti. Vsprejmits, Sveti oče, poleg moje srčne čestitke tudi najiskreneje želje, ki jih gojimo jaz in moji katoliški podaniki za Vaše zdravje in za podaljšanje Vašega dragocenega življenja. Odgovor papežev se je glasil: Čestitke, sporočene nam od Vaše kraljeve Visokosti povodom našega jubileja, so nam bile posebno drage. Tudi mi se svoje strani gojimo ; najbolje želje za Vašo kraljevo Visokost, za Vašo dinastijo in za Vaše podanike. Vojna v južni Afriki. Kakor smo že včeraj omeuiii na kratko, prinaša »Politik« od minole srede kaj zanimiv uvodni članek o načinu angležkega vojevanja v južni Afriki ter o vzrokih porazu angl. čet p< d vodstvom 'generala lorda Methuena. Evo nekoliko misli iz tega zanimivega | članka : Že v prvi fazi južnoafričanske vojne, od tedaj, ko se je slišalo imenovati Delarevevo ime v poletnem vojevanju leta 1899- 1900, odlikoval se je Dela r«1 v v bitkah v severni Kaplandiji ter v južni Oranjski republiki, to je, južno in severn ► od meje med obema tema državama. Srečne bitke v okraju C^lesberg ter srečni napad, ki ga je Delarev izvrš i za hrbtom napreduj« Č Jga Robertsa, pri Koftv-Fonteinu, s katerim si je burski načelnik osvojil ves tra n T. angležke divizije, bile so začetek zmagoslavnega vojevanja njegovega in so dale že takrat v njem spoznati spretnega guerillerja (voditeija vojne v majhnih oddelkih) ter bodočega mojstra v mali vojni. Od takrat je število Delarevevih vspehov □ araslo nad trideset. Nikako čudo ni torej, da nesrečni lord Methuen ni mogel ničesar opraviti proti takemu nasprotniku. Po zadnjih svojih slavnih zmagah, o katerih se te dni govori po vsem svetu, iznebil se je Delarev za vedno tega svojega glavnega nasprotnika, s katerim je imel poala že poldrugo leto. Okolnosti pa, o katerih se je to zgodilo, so velikega pomena in omogočujejo vpogled v prave razmere v južni Afriki. Tekom zadnjega leta si je lord Kitche-ner posebno mnogo prizadeval s svojimi trdnjavicami (block-houses*. Kitchener je naraer-jal vse bojno polje prepresti z neprodirnimi mrežami od žice ter s trdnjavicami. Na ta način je hotel angležki vojskovodja za preči ti burskim četam svobodno gibanje ter burske komande polagoma poloviti in uničiti v teh mrežah. Ta ideja dala bi se sledijič morda še izvršiti, da bi le ne bila dežela tako velika ter da ne bi bil nasprotnik tako neustrašen in prekanjen in da bi Angleži imeli slednjič dovolj vojakov. Poleg stalnih posadk v trdnjavicah morali bi Angleži imeti tudi zadostne rezervne čete za posamične o Iseke utrjene proge ter za vsak odsek poseben gibljiv voj, vrhu vsega tega pa dovolj močne armade za vsako bojno polje (p »zorršee). Za vse to pa ne bi nikakor zadostovalo 230.000 mož vojske, tudi če bi Anglija imela toliko vojakov v južni Afriki, kolikor pa jih v resnici nima. Vsled vsega tega moralo se je torej izračunati, tla bo Kitohenerjev vojevalni sistem zaključen s popolnim fiaskom. Linije trdnjavic ni nikoli mogoče tako gosto zavarovati z vojaki, da bi male burske čete ne mogle po noči na različnih mestih prerezati žic ter tako neopaženo prekoračati utrjeno črto. Takim malim Četam ji1 kaj lahko poskriti se v terenu ter zbežati številnejšemu sovražniku, kakor tudi zbrati se od vseh strani in v najkrajšem času na ugodnih krajih, kjer potem nenadoma napadajo in premagujejo svojega nasprotnika, a se potem, ko pride istemu izdatna pomoč, ravno tako bliskoma poizgubljajo, kakor so se zhrale, tako, da došli sovražnik ne najde pred seboj nikogar, katerega bi mogel premagati. — Mrtve in nepregiblji ve linije trdnjavic ne morejo proti takim guerilht četam ničesar opraviti, prvič, ker so posadke preveč raztresene in premajhne, drugič, ker iste radi dolge brezposelnosti izgubljajo vsako ener-žijo. — O tem se je mogel prepričati lord Kitchener, ko je tekom januvarija in februvarija uprizoril znane »love« na burske čete, posebno pa o preganjanju I)e\veta. K ljubu temu, da je imel kakih 40.000 mož na razpolago, katerim je bila naloga loviti sovražnika v jednem po teh utrjenih linijah (sestavljenih iz trdnjavic in ž čnili mrež) omejenem četverokotu na vzhodu Oranjske republike, vendar ni dosegel prav nobenega vspeha, ker so mu Buri, razkropljeni v male četice, kakor miši bežali skozi mreže. Ker pa je moral Kitchener, da dobi dovolj čet za zgorajomenjeno akcijo, odvzeti jih mnogo iz vzhodnega in zapadnega Transvaala, so se tu angležke moči znatno zmanjšale in je bila temu naravna posledica ta, tla so začeli Buri tu napadati Angleže v večjih četi h ter je Delarev porabil to ugodno priliko, da je uničil prej Andersonovo kolono, potem pa se spravil na tamošnjega vrhovnega poveljnika angležkih čet, lorda Methuena samega, katerega se je definitivno iznebil. Obe ti jako važni burski zmagi, ki ne ostanete brez dalekosežnih posledic, ste naravna posledica zgrešenega K i teh ene rje veg a vojevalnega sistema na podlagi t r ti n j a v i c t e r j e lord M e t h u e a se svojo in Andersonovo kolono prva velika žrtev tega sistema. Smešno je torej »domnevanje« lorda Kit-chenerja, da je Delarev izvršil ta napad, da reši preganjenega De\veta, marveč se bo Angležem vedno in povsod dogajalo t da čim bodo oni na jednej strani »lovili« Bure, se bodo oni na drugem mestu pojavljali v velikih množinah ter jim uničevali armade. Ako Kitchener začne loviti sedaj Del ireva, storita Botha in De\vet isto, kar je izvršil Delarev-Delarev pa medtem lepo izgine, tako, da bo Kitchener lovil le slepe miši. Dogodki zadnjih dveh tednov pa nam tudi dokazujejo, kako je angležka vojska že popolnoma demoralizirana in obnemogla, ko tako lahko v velikih masah in skoraj brez vsacega odpora kapitulira pred sovražnikom. Tržaške vesti. Hortis in laški socijalisti. Zidaj i »Lavoratore«, organ naših laških »socijalistov«, poje slavo »tržaški zvezdi«, posl. dr. Hortisn, ker da-se je v razpravi o tržaških dogodkih v dunajskem parlamentu zavzel za interese delavskega prebivalstva. Dvojno je, ki se na prvi hip dozdeva čudno o tej stvari : prvič, da se je tak skozi in skozi buržoaz'jee, kakor je Hortis. zavzel ze delavske interese, drugič pa, da soeijalistično glasilo tako odkrito livali postopanje istega buržoazijea . V resnici pa ni čudno, ne jedno, ne drugo. Pred vsem ni Hortis, kar dokažemo spodaj, zastopal interesov delavskega ljudstva, drugič pa ni to socijalistično glasilo, ki je proslavljalo junaka Hortisa, temveč je le glasilo podrepni-kov tržaške kamore. Že Ho rti sov nastop, toliko v odseku, kolikor v zbornici, moral je vsakemu razsodnemu človeku \ zbuditi sum o Hortisovi iskrenosti. Govoril je vedno za socialističnimi poslanci ter le slabo premleval izvajanja istih, : stoje za njimi seveda v potrebni razdalji. Potem so laški poslanci, in med njimi seveda tudi Hortis, branili tržaškega namestnika grofa Goessa, ki je vendar v prvi vrsti odgovoren za politične odn- saje v deželi. Socijalistični poslanci so trdili popolnoma upravičeno, da se vlada, da rečemo najmanje, ni tako, kakor bi bila nje dolžnost, potegnila za kurjače in proti Llovdu. A kako je mogoče trditi, da je zastopal koristi delavstva isti Hortis, ki se je potegnil za predstavi-telja iste vlade?! To logiko menda umejo samo oni psevdosocijalisti, ki se prištevajo oficijelni socijalistični stranki v Trstu, stoječi v tesnih zvezah s tržaško kamoro. Navaden človek pa prav gotovo ne more umeti te logike. Stališče gospoda Hortisa v tržaškem vprašanju bilo je zelo kritično. V tem vprašanju sta si bila v največjem nasprotstvu vlada ter tržaško širše občinstvo. Hortis pa se ni smel zameriti ne na jedno, ne na drugo stran. Vladi ne, ker bi laška stranka brez vladne pomoči ne mogla izhajati, tržaškemu širšemu ljudstvu pa ne, ker je Hortis poslanec pete kurije. Grofu Goessu je posl. Hortis z drugimi laškimi poslanci vred izrekel svoje neomejeno zaupanje; da pa tržaškemu prebivalstvu natrosi malo peska v oči, je v zbornici nekoliko zaropotal, kar pa ni nikogar bolelo in še najmanje vlado 1 A še tega gotovo ne bi bil storil, da ga niso zadnje državnozborske volitve poučile, na kako trhlih nogah stoji njegova popularnost v našem mestu, /a svoje tako dvolično, neiskreno postopanje bi Hortis zaslužil ravno od socijalisjične strani vse kaj druzega, nego slavoepeve. Ako pa mu organ tukajšnjih »socijalistov« poje tako slavo, doka-uje to, da so se laški oficijelni socijalisti popolnoma vrgli v naročje tržaške kamore ter da so nehali biti branitelji resničnih interesov delavstva. Ako »socijalist«, ki sicer ob vsaki priliki kar melje buržoazijce, poje slavo možu — in porablja v to pretvezo, da je ta mož parkrat odprl usta v parlamentu, da je poigral malo komedije — možu, ki je, se socialističnega stališča, še slabši nego navadni buržoazijec, ker je nadahnen uprav aristokratsko nadutostjo, ker ni v nikakih resničnih zvezah z ljudstvom n torej ne more tudi imeti zrasla za trpljenje istega: če torej, pravimo, socijalist Učekar radi nič tako proslavlja Hortisa. potem bi menili mi, da bi morali biti računi jasni tudi socijalistom, ako niso že popo'noma slepi ! Jubilejne razglednice Srečka Kar telil. Društvo »Narodni dom v Trstu« je izdalo o priliki 2.~>-letnice pevovodstva g. Srečka Rartela kaj krasne jubilejue razglednice z jubilarjevo sliko. Skoraj ves prostor na razglednici zavzema jako lepa ženska podoba, brenkajoča na liro; zgoraj na levem robu je trobojni trak, spodaj na levi pa jako dobro zadeta Bartelova slika. Razglednice eo že same na sebi tako ukusne, tla jih ni treba še posebej priporočati; ako pa upoštevamo, da nas spominjajo na plodonosno in požrtvovalno 2->-letno delovanje prazaslužnega moža ter da je čisti dobiček namenjen »Narodnemu domu« v Trstu, smo gotovi, da vsakdo posegne po njih. Prodajajo se po 10 stot. v »Slovanski čitalnici«, v »Čitalnici« pri sv. Jakobu in v »Tržaškem podpornem in bralnem društvu« ter po 12 stot, v »Trgovinski kavarni«. Na večer koncerta se bodo dobivale v gledališču. Kakor ti meni — tako jaz tebi ! Pišejo nam : Preti več leti mi je bila »čast« odgovarjati »slavnemu« »Indipendentu« na po goste njega napade na našo narodnost. Ne bom trdil, da so ga moji odgovori spametovali v toliko, da nas ne napada več z ono srditostjo, kakor je to delal v prejšnjih Časih — toda tlel zasluge na tem si ob vsej skromnosti svoji — smem vendar-le pripisovati tudi sebi. Včeraj sem zopet čital v rečenem liftu pod naslovom: »Per fare atto d" oltraggio« neko neumno zmes, naperjeno proti našemu vrlemu dru. Rvbaru. Vem sicer, da imamo na razpolago spretnejših peres, nego je moje, ki posvetijo glasilu — laškega parlamenta, ali to me ne moti, da ne bi rekel tudi jaz svoje. >Indipeadente« se zgraža na tem, da je g. dr. Rvbar pri neki razpravi — na željo predsednika — govoril — nemško, mesto laško, ki da je tu deželni jezik ' To torej boli — a?! Ako pa vas, gospo la irredentisti, boli to — boli i«totako nas tržaške Slovence — ki smo tu vaši sode-Želaiti — ko nam zavračate naše slovenske prošnje le zato — ker so slovenske, a sprejemate in rešujete nemške ! ! Tudi nas boli, ko nam nalagate takse in sitnost , kadar želimo postaviti našim pokojnikom nagrobne napise v slovenskem dežel- nase stranke. Istotnko je danes driv/i razred jednoglasno volil na^e kandidate. Minister za honvedstvo pred cesarje in. BUDIMPEŠTA 14. (O. R) »li ulapesti Naplo« piše : Njegovo Veličanstvo cesar je vsprejel ho\elskega ministra, barona Fejer-vary-a, v daljši privatni" avdijenei. Mi se tudi po tej avdijenei držimo informacije, tla Pe-jervarv še ni podal svoje ostavke. Dejstvo pa je, tla bi se ta minister po 20-letnem delovanju rad umaknil. Z druge strani pa je vroča želja krone in ministerskega predsednika, tla Fejervarv še nadalje ostane člen kabineta, ker bi lion-vedske čete težko pogrešale njega vodstvo, bogato na skušnjah in njega požrtvovalno delovanje. Iz diplomacije. DUNAJ 14. (B) »\Vr. Ztg.c objavlja, da je c. in kr. odposlani k v Bruselju, grof Khevenhuller, na lastno prošnjo postavljen v Na koneert »Slov. pevskega društvac, di9ponibiliteto in mn je ob enera podeljen naslov in značaj izrednega poslanika v pri-poznanje njegovega večletnega izbornega službovanja. Ob enem je isti imenovan dosmrtnim členom gospodske zbornice. DUNAJ 14. (B) »Krem ienblatt« imenuje kakor naslednika grofu Khevenhiil- je isti na sumu, da je 1. 1900., za Časa občinskih volitev, rezal trte. >r«Mensk:f ^stlilk. Včeraj : toplomer ob 7. uri ejutraj .j0-^ ob 2. uri popoludn* 12°.5C.* — Tlakomer ob 7. uri sjutraj 765.6 — Danes plima ob —.— predp. in ob 0.Iti pop.; oseka ob 7.7 predpolndne in ob 5.26 popoludne. Dražbe premičnin. V soboto, dne 15, marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica S. Spiridione 1, hišna oprava; ulica Media 2 A, hišna oprava ; ulica Sanita 7, tiskarni stroji; Kja lin 42, krave, vol in pohištvo; uliea Maiolica št. 2 in ulica Poste vecchie štev. 8, manufakturno blago in pohištvo. Društvene vesti. ki se bo vršil v nedeljo v gledališču »Ar-mouia«, pride, kakor se nam poroča, tudi več nem jeziku (!!!) med tem ko Nemcem — drekih rodoljubov. D jznajemo, daje za ta da-si ne mš Si na ni deželni jezik — ne delate koncert še par lož na razpolago, na katere nikakih ovir, marveč jim dovoljujete vse, kar 8e Je mogoče naročiti v »Trgovinski ka-uživate sami varni«; storiti pa treba to hitro, ker bo pri Ako vi predpostavljate nemščino jeziku Magajni na večer koncerta težko še katero lerju do9edanjega odposlanca v Haagu, Oko-svojih sodeželanov — se pa tudi ne smete zgu- j biti aogo. Slučajno opozorjena na tlr.a Cerneg a, i obrnila Be je žena do njega, ki je njeno hčer tudi res srečno ozdravil, tako da se ista more sedaj preživljati sama kakor učiteljica. Povdarjam še, da dr. št. (1ernn in lupusa, n e d a b i operativno po-s e z a 1 vmes. Ker je že Vaš list opozoril na dva inozemska zavoda, bilo bi umestno, da opozorite javnost tudi na ta tuzem*ki zavod, ki je vrhu tega še gotovo tudi ceneji. Stotine nesrečnikov, katere je Bog obiskal s to grozno boleznijo, bi mogli v sanatoriju dr.a Ćernega najti prostora. Sanatorij se nahaja v Koširu, ambulatorij pa na Františkovem na-breži v Pragi. Drobne vesti. Najdeno truplo novo roj enčka. Predvčerajšnjem je našel na mestnem pokopališču pri sv. Ani, Ivan Grandus, v papirju in cunji zavito mrtvo truplo novorojenca možkega spola. Stvar je naznanil pristojnim oblastim. Poneverjenje. Včeraj so aretirali 18 letno Marijo M., služkinjo pri nekem krČmarju v starem mestu, ker je istemu za časa njegove odsotnosti poneverila nekaj denarja, katerega je skupila za kakih 30 litrov vina. Aretiranje. V Škednji so včeraj aretirali 24-letnega Ivana Sancin-Mehee, ker vzoča dvojica stražarjev, ki sta uljudno po-mirila razjarjene burofile in burofilke, in ki sta dala umeti Angležem, naj gredo. Ti s > Radovan. ffe © & iS & & & iS & Miksmitir Levi Minzi Prva In najredj* tovarna pohiStv« Tgeh vrst. -TRST Vesti iz Kranjske. * Ta pa ta! Ano Grželj, doma iz Senožeč, so bili senožeški fantje položili v mrzlo korito. Radi tega so bili obsojeni na deželnem sodišču v Ljubljani. Ta dogodek . 8j|no razveselil, da ga je hotela v zdravi raka ... , . m i proslaviti z novo ruto na glavi. lake rute pa ni imela, in denarja tudi ne, da bi jo kupila. Šla je torej tja v neko prodajalnico, kjer je ruto — ukradla. Potem »e je pričela gonja za njo. In kar štirje policaji so se je morali lotiti. Pa še j:h je osu vala in kričala : »V Trstu me jih je držalo še^t, pa sem le ušla«. No, v Ljubljani vendar ni imela te sreče, marveč so jo oni štirje odveli na tisti Zabjek, kjer je prejšajegi dne triumfirala nad senožeškimi fanti. * V blaznfei na Studene! pri Ljubljani se je predvčerajšnjim obesil umobolni ♦35-letni Anton Smajdek. Mož je pred 13 leti prišel v blaznico, baje iz Mekstke. Ravno sedaj so se njegovi sorodniki pripravljali, da ga vzemo iz zavoda. Brzojavna poročila Občinske volitve v Voloskem-Opatgt OPATIJA 14. (B.) Na včeraj izključeni vol it vi za tretji razred sta bila oddana 302 glasa, vsi za kandidate TOVARNA: | ZALOGE: Via Tesa, i Piazza Rosarlo it. 2 vogal I (šolsko poslopje^ Via Limitan*« in Via Riborgo Št. 21 Telefon St. 670. -MOM- Velik izbor lapecarii, zrcal in slik. lt-vršaje naročbe indi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. IL0STRO VAII CEHI ZASTOIJ II FBAIKO Predmeti postav »o se na Dat obroci ali železnico fnrKo & G a a) žS* m m m 3) O* !9) K MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da ^^ je prevzela (S®®®®®®®®®®®® XKXXKKKKKKKKKKXX X X X M X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X prvo slo?, zato piištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trsta, Via Piazza veoohia (Roiario) št. 1. ina desni strani cerkve st. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago is prve roke. XXXXXXXXXXXXXXXX Zahvala. Vr^-in enim, ki s»» imtmeno ali pimaeno, tu i» od drugod, iirazdi itje o britki i z gobi naše ljubljen«* s »pri»sre n m;«tere Helene Novak f>osehno jn vsem onim, ki so flpremiii ostanke :>redr jre |*»kojniee k vec^nou počitku, izreka j»odpi najgl- b.»kejšo zahvalo. B »g povrni! Pokojnici pa mir in pokoj ! Vremski Hritof. dne 14. rnarea P.*02. Žalujoča rodbina. Proti kašlju in kataru kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo e lino le kntraimie past i I je Kavasini škatljica j-o 30 stotink. Proti zagrijertju m grlobolu se pripore ćajo Ravasinijeve pastiljc oD ogoiunjcne sladke skorje škatljica po 60 stotink. V dob iva »e v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione it. 3. kakor tu
  • , katere je držal E. ROTTKNBERG i^ko nizke, se opozarja slavno občinstvo, da so se iste sedaj še bolj znižale in se blago _ _ _ _ — — — prodaja sedaj po iako nizkih cen::h. — — — Kdor se hoče prepričati mora poskusit! mm miMutoo flvorano ulica Caserma št. LI. nlstnpie. „Alfi! fls Frani" krčma v ulici Geppa štv. 14. 7oči v:.na prve vrste: Bela vipavska - liter po 36 kr. Črna istrska...... 36 „ Istrski refosk .... .. 4-8 ,, Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam so pošilja na »lom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 2 8 kr. Priporoča se tudi krčinarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip F nr lun, l as t v ik. Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo j j XKKKX**?ti«*K*x**x > iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi j®* je že več kakor let obče znano domare zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se probavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in obrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vm deli embalaže norijo /ra»en stoječo, postavno položeno varstveno znamko._ Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvoroma zalaptelja „pri črnem orlif Fraga, Malastran 203, vogal Kerudove uliee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v 1. kanal. Avstro-Ogerske, v Trstn v Lekarnah: G. Liuiani. K. Leitenhur?, P. Prendini, S. fcerravnllo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Prasmarer. ^ m Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra l'iazza Ko-:irio pod ljne -e izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del'* na debelo in drobno ter se izvršuje-z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Z;i mn< ^robrojiie naioebe se toplo priporoea Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj urednikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skled.šč : nadalje stražnikov c. kr. javr.e strzže v Trstu in Miljah ter orozništva c. kr. pjiv. avstr. L!oyda. Gostilna „Al Transwaal". prej »Autieo Uobbo«) Via dello Scoglio. nasproti Drejevi pivovarni! Podpisani priporoča 1. vrste istrska, vipavska m dalmatinska vina, relbšk, kraški teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, Pizen*ko in S pa ten v botiljkah. Domača kuhinja vedno pripravljena. Kr«»gljiš'"e. Svojim rojakom se toplo pri po-roča Fran Benčič, krčmar. Stanje kranilnili YlQ2: 15 milijonov K. Rezervni zailad; okroglo 350.000 K Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Trstu. Piaz.7.\\ Barriera priporoea s»vojo zalogo jestvin. kolo-nijalij. navi Inetra in najfinejšega olja. najfinejše testenine. nadalje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih ce-iah Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko Skladišče vina iTrSK:1; sodih in buteljkah. Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnej-ih in konkurenčnih cenah. IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. i-iovaiini št. 0. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; \el;k izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge zbobe. Mestna hranilnica ljubljanska 9 na mestnem trgu zraven rotoža ^ sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih .»lire- & štuje po 4°/„ ter pripisuje nevzdignjene obresti vsaeega pol leta h kapitalu. Renta i i davek od vložnili obresti plačuje hranilnica iz svojega ne da bi ga zara- J\ čunila vlagateljem. NV Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada ^ mestna občina ljnbljanska z vsem svojim premoženjem m vse w svoio davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoci zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Mgr- Denarne vloge sprejemajo se tudi po posti m potom ^ e. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilniene sprejemniee do- jjj bivajo se brezplačno. "^E^S JJJ Odlikovan z (ivemi zlatimi in bro- Izza mnogo iet preskušeno domače zdravilo Frana Wilhelm lekarnarja o es > - a = »M 5 >- O S3 .s - M » Zahtevajte v vseh javnih lokalih: Snort i Salon injelegantnejM, najboga- VJJVI l w vUlvil tej^i na vsebini, v visokih in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni nemški ilruž-binski li^t. ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in športna poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto. Naročiti se more z vsako številko i n stane na lelo : navadna iz0 Pf. luksna „ .. 40-40 Mfc. 1 K 1 Mk. Krasna ^ l(H»-iO0 Mk. _ 2 K J Mk. Posamične -tevilke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava: Dunaj. IV., Plosslgasne 1. 0 — ' c. in kr. dvornega zalagatelja Jfeukirchen, spodnje avstrijsko. Fran Wilhelmov odvajajoči čaj Zavitak K. 2.— Poštni zavitek 15 zavitkov K. 24. Wilhelmov zeliščni sok 1 »trki. K 2.50. Poštna pošiljatev « stekl. K lO. C. in kr. priv. Wielmova tekoča maža „Eassorif 1 škatljica K 2. Poštna pošiljatev 15 kom. K. 24. lOilhelmov obllž 1 škatlja 80 stot. 1 ducat škatljic K 7.—. b ducatov škatljic K 30.— Poštne pošljatve franko zaboj v vse avstro-ogerske postaje. Vdobin .V v lekarnah v znanih originalnih paketih, kj« r jih jia nimajo iM.Siljaj«. nastiiiii kolajnami ! Fran HIavaty ulica Glulia št. 1 A. ; Obuvala po angležkem in francoskem 1 vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno, a^ Popravljanje starega obuvala. Važno oznanilo! Podpiaaui r-matrajo si v dolžnost javiti slavneemti obeinsivu, da so dalmatinska .crna, bela, Opolo in istrska vina. ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica delie Legnu št. U (v dvorišču), analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Zat > se stavlja na vse sode m buteljke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo visoko e. k»-. ininisterstvo za notranje stvari radi prefcostega kvarjenja vina, ki stavlia v resno nevarnost ljudstvo. Kdor si torej vknpi vino v naši zalogi^ je gotov, da ^e \ njem ne nahaja erila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR »zgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. leB^HeBraroee Pristni teran razpošilja .Jakob Pierobon v Vraaru (Orsera v sodih od 30 1 naprej, po 10 g >ld. bi za družino in po .S gl i. hI za gosr-ilno Iranka Trst. Informacije in' uzorci pri Sunkovit*., ulica Valdirivo št. 11. ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in if^ ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoea družinam, gosp. krčmar-jem in restavraterjem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. JAKOB BAMBIO trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, pO jako nizkih cenah, ter moke, žila, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenairi. \ M. U. Dr. Ant. Zahorsky S J priporoča svojo pomoč na porodih, a bor ti h ^ J in vseh ženskih boleznih, kakor: ne- ^ J rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, J ™ neredna lega maternice itd., kakor sploh ^ Posojila v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carin t ia štv. 8. od i>- in ol 2-1. proti povrnitvi v 7 in pol letih vd c. kr. Častništvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-zijske«ra zaklada. Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, renlć. v/uke^ zavarovalne poliee itd. Obrniti se na Jlinko Giberti, ul. < anale T I Spoštovane slovenske ospođinje! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-]^etodijevo cikorijo