273. številka. Ljubljana, sredo 27. novembra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. bh»j.v«ncn*i ■ . \i?. :ii\evo po raansuih, >tx velja po poiti proloiuan .4». a v str o-o# o rs k o d o i «1 o za cola loto IS tUL, ta pm leti h m eoLrt leta 4 *ld, — Za LJohlJ»«o N-on poittjanja na dom aa eolo leto 18 »rld., ..a oetrt leta 3 s;ld. 30 kr., ta nn raoaua 1 g)d. 10 kr. Zn poAiljmOtf 1 -i dom bo računa 10 kr. aa masno. M kr. »a setrt leta, — Za tajo deiole toliko ve«, kolikor poštnina iznaia. — Za gospodo noituljo na 1, .. 1 U1:i aolah in za dijake volja iniiini cona in sicer Za Ljabljaao ta Setrt leta 3 ffld. 50 kr.. po poiti prcjomtn ta flotrt luta 3 tfld. — Za oznanila au plaoujo od ietiiis «>pno petit-vrate 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., in me dvakrat in 4 kr. če so tri- ali vočkrit Uska. Dopisi naj bo iavolo fraukirati. -- Uokopini se ne vračajo. — Drudn'fitvo ju v Ljnbljuni v Prano Kolmaiiovoj lilfii f. a „|, na katoru naj se blagovolijo posipati narufinino, roklamacijo, oznanila, t. j. administrativno reci, jo v „Narodni talkami" v Kol umno vo j hiši. Naše zjedinjenje s Hrvati. Lepi dnevi v Ljubljani so minuli — spomin na njo ostane globoko vsajen v srca vseh deležnikov. Marsikatero zrno je padlo na ro-dovitna tla, ter se bode vsplodilo in razevelo f lepšo bodočnost južnih Slovanov. Trudu polno vstajala je Vodnikova Ilirija — ali doživela je, in spoznala svoju otroke okolo ver nega svojega sina dr. Janeza llleivveisa. JNa ta dan pokazali bo Slovenci, „da bo", da so duševno in moralno uze zjedinjeni, in spoznavši to, izjavili bo glasneje in složne jo Željo za dalujiui zjediujonjem tč svojimi najbližu jimi brati Hrvati. Mnogo se je doslej govorilo in pisalo pro in contra temu zjedinjenju, — no, do kraja nijsmo prišli, in tudi nijsmo mogli priti, ker bi pod tem zjedinjeujem skoraj vsak kaj drugega misli. Jedni, rekel bi jim polittkarji, pričaku jejo v.se le od političnega sjedinjenja, a drugi, rekel bi jim kulturniki, bo bvojiui narodnim prizadevanjem ali ne sežejo črez ozke »loven Bke meje, ali pa presko(o v drugo skrajnost, ter bi se naravnost rudi pridružili ruskej književnosti, — ki ko uže skoruj mej Bvetake književnosti stoje, — češ, da je vse drugo malenkostno. O političnem zjediujenji b Hrvati vsaj za zdaj in poleg zdaujih razmer ne more ni govora biti, in bila bi škoda in gotova izguba, to bi Slovenci v kakej političnoj borbi svoje narodne sile trošili. — Z nami, pa tudi b Hrvati ne, bo tedaj no računa na veliko, in odločujoči krogi uaa ne vzemo v poseben po-Stev, — to vidimo jasno. — Ti od 110 Aa ji se še le spremene, kadar se bode upoznalo, da BO Slovenci, Hrvati in Srbi duševno in moralno nerazdeljen naroden faktor, u katerim Metek* Črtice o Vrazu. (IlrvatHki ii»piaal Fran Potrudio*.) (Daljo.*; •/. VfOZOVe I\jiilaliijf. Začetek Vrazovim Djulabijam ima se iskati V realnoj ljubezni, ko se je zugledal v dekle (kate rej sam zaziiamljuje na lističu v svomu do konca življenja prodelavaneni in poprav Jovanom izdanju Djulabij). Tum piše, kakor je omenjeno v knjigi izdanja: Ljubica Kuutilićova roj. 26. dec. 1811., omožila bo z Auglcžem is:>7., •j- 22- maja 1812. Kedaj so l),ulabijo postajale, tudi to nam buui pove, izdavujoč jih. Prvi del od 1. 183G., drugi 1887,, tretji 1838. iu 1889., a četvrti od 1. 1811. No oziraje ee **) Qlej ulov, 967, mora računati oni, ki hoče biti gosgodar na Balkanu, — in dokler so to spozna, treba nam še posebnega dela na polju književnem. Oni rodoljubi, katerim zadostuje isključivo sama slovenščina, lehko se pogode z Dežmanovci, — ne dvomim, da bi ti končno spoznali, — kakor ho uže spoznali v zemljah, kjer vlada plattdeutscb, — da je prav prak-t čno in koristno, če bo prostemu ljudstvu dajo borila v domačom narečji. Oni rodoljubi pa, ki hočejo naravnost poprijeti ruski jezik za književni naš jezik, tli se nam vidijo kakor ljudje, ki hočejo v hišo, pa vrat ne najdejo. — Pridruženje Slovencev k bodočemu velikemu slovanskemu kul turnemu življenju, ne gre brez posredovulnili postaj, — to je gotovo. Odslej, kjer malo po mulo odtitopljuje z gledišča evropska državna politična povest, iu nastopljuje prava svetska, celo zemljo obsegajoča povest, z orijaši Amerika, Anglija in Rusija na čelu, — odslej res je, da nositelj novih velikih kulturnih idej zamore biti le mnogobrojeu narod z nuizmer nini teritorijem. To raj razumem one rodoljube, ki bo ne morejo segreti nad onimi, v novejšem čusu posebno mej mlajšimi Srbi in Hrvati — poglej Starčevičijunco in omladino — pojavivšimi se težnjami, ki si malobrojno Hrvatstvo in Srbstvo stavljajo za končni in izključivi eilj vseh svojih narodnih prizadevanj, katera bo sicer plemenita in vse hvale vredna, ali jim je za to vsejedno horizont pretesen. Mi Slovenci smo preverjeni o velikej slovan-skej bodočnosti, mi verujemo, da bode tako gotovo nastopil slovanski kulturni vek, kakor je gotovo, da svet mimo ne stoji, in da Slovenstvo ima v razvitku človečanstva ravno tuko častno nalogo, kakor jo je imel grški, romanski in germanski kulturni vek, — in to našo vero ne bodemo nikdar žrtvovali malen na to, da je število pozneje naraslo, tako je je v izdanji I. dola I. 183G., bilo 100 dvostro-kili kitic, a v Matičinom jih je 118, V izdanji 11. dela 1. 1810. isto tuko 1U(>, a v drugem 121. Mnogo kitico je še pozneje dodal, da lepSe izloži začeti motiv, a trudil so jo najraje z njimi, kajti so ga one oglasilo kot pesnika ne samo mej Hrvati, nego tudi pri najznamenitejših ljudeh drugih slavjanskih plemen. L. 1886. zadeli so ga (po pismu [str. 1-1-1] od 81, avg.) bliski i/, dekletskih očij, a istega leta, pišu on sam, postale so tudi Djulabijo. V pismu, izdanem v V. knjigi na strani 204«, veli o njihovem postanku: Prvi ra/dol pisni sem v llrvatskej v jesen 1886., drugi od 1 do 80 spomladi v (irudcu, a od 86 do 10(> jeseni v domovini na malem Stajeru. Z vsem do soduj navedenim lepo se skla dajo Djulabijo. Tuko peva i, 8.: __Jt kostnim separatističnim prizadevanjem, bodi-Bi Hrvatov, bodi Bi Srbov. — Pri vsem tem sem trdega prepričanja, da vsak izobražen Slovence mora popolnoma v govoru in pismu zmožen biti hrvatskega ili srbskega jezika, in da jo nam vsem trem, Slovencem Hrvatom iu Srbom, potrebno, da si od Soče do Timoka, od onkraj Drave do Kgoj -skega morja stvorimo kulturno culost na temelju v teh krnjih prevladujočega hrvatsko-srbskega jezika — da tukaj VlbujsmO spava-joče kulturne sile, ter jih potem privedemo k večej slovanskoj kulturi. Zjedinimo so torej b Hrvati na ta način, da bo vsak izobraženojši Slovenec popolnoma u govoru iu pismu nauči hrvatskega jezika — za izobraženje našega ljudstva pa pišimo slovenski kakor dosedaj. Celi geogralični položaj svetuje, da izobraženi Slovenec poleg nemškega ali talijanskoga jezika tud' popolnoma zna hrvatski: Bosna in Hercegovina s ti nam dokaz, da ne gre brez hrvatskega jezika. Vsa prizadevanja Slovanom sovražnih življev, da v teh deželah galvaniziraju celo turški jezik, izkazala so se smešna — znanje hrvatskega jezika so bode izkazalo de potrebnijim in koristnipm, ko nas bode ne v ualekotn čusu železnica odpeljala črez Balkan v Niš in črez Sarajevo v Sulonik. Hočeš, nečeš, hrvatsko srbski jezik je doslej v mejnarodnem občenju spoznan, kakor razen ruskega nijeden drugi slovanski jezik. Onim našim rodoljubom, ki se bavo b kulturnimi vprašanji iu rudi kažejo na večji kulturni napredek Slovencev, da opravdajo svojo pro-tivuoBt književnemu združenju b Hrvati, — odgovarjam, da oni izključujejo Slovence od aktivnega sodelovanja pri preobračenju slovanskega juga, iu danjih večji kulturni napredek potem mora ostati za ostale južno Slovane mrtvo bhigo. Kavno zarad tega mislim, da bi A j a imo < I rago ikrlvini v pfismloe, Al pesmico v i ču : „Ljubico ! LjubiOO ! Tu nam se ime drago pove, a v ostalem se v raznih varijacijah opeva ona in ljube.en do nje. Ona mu je spominjanje in predmet pesni tudi v drugem dela, spevanem v Gradcu in v domovini na Stajeru. V delu II. :>. peva: Toj loljl Brdašce Jedva da odoli: Za Nj01110 /.a Njouio fino, oosno '"li, — Da v a jodau pogled, oka Njoilnoga Sva bi 1 mucu «l;u> od llvota svoga« A da so baš Ljutice tičejo tudi vse te kitice, vidi so z Djulabij (11. (>.): „Neljnbiiii Ljubico . . . noljubiiu, noljubiui lM se Slovenci morali povlastiti hrvatskega jezika,] Šoštanj. — Odbor okrajnega zastopa da ne ostanejo pasivni gledalci narodnega živ- j ftoStacJBkega Vam čestita k sedemdesetletnici. ljenja na slovanskem jugu, ampak da sodolavajo in vrše svoj vpljiv ki jim gre da se pokažejo vrlimi in zmožnimi. Štajersk Slovenec. Čehi o zjedinjenji Slovencev s Hrvati. Češki „Pokrok* piše uvodni članek pod napisom: O združenji Sloveucev s Hrvati, to: „Od slovenske strani so se misli tega vpra volila S kaza, načelnik; Lip o ld, Skubic, Golob, Rak, ■ odborniki. Samobor. — Živili još mnoga leta, očka in vodja slovenskega naroda. Dolinar, župan dolinsko- čatežki. Litija. — Občina Moravče pri Turnu Vas je 13. novembra za častnega občana iz- Resnik, župan. F r e s e n. — Presrčen pozdrav dr. Blei- Smichov. — Zname cenit miiže naroda" potlačevaneho, ktery silou svoji slavnč odolal nepfateleskyra nalivu, a privedli jej k uvčdonv nčoi a vitežstvi. Vy Jste takovym heroem. Nas narod Vas oslavuje horoučnč. Občanska Beseda Smichovska. Mnicbovo b radiš te. — Statečnemn vudci bratrskeho naroda ku dnefinimu dnu naše mnoga ja ljeta. Jmenem mč^tske rady Mnicbovo - hradištsky. Purkmister: Čech. B u d č j o v i c e. — Be" ^eda Ceako - budč jo-vicka, be>e vrele" u^tenstvi v dne parnatne" Sanja objaule v prijaznem smislu, in so Be tudi praktčne strani vprašanja pretresale. | weisu in zbranim Slovencem od ribniških (šta-1 alavnosti Va5i a preje Vam jeste mnoha leta Praktično vprašanje pak, je li to zjedinjenje| jersko slovenskih) rodoljubov, mogoče zdaj, Se nij dognano, niti popolnem pojasnjeno. Najprej moramo konstatovati, da mej obema stebloma nij nikakoršne nevoSčljivosti ali sovraštva, ali pa še celo ljubosumnosti. Ravno narobe, oba naroda se ljubita po bra tovsko, in se spoštujeta. Kmetsko ljudstvo na pr. ima Hrvate „za prave Slovence," in dostikrat je slišati: Jaz dobro znam sloven sko, vsaj sem bil tako dolgo na Hrvatskem." Hrvatščina jim je torej le nekoliko plemeni tejša slovenščina. Kjer pa bo stikajo Hrvatje se Slovenci, tam je pa teško razsoditi, h kateremu narodu jih je treba prištevati. Tako je na pr. sč slovenskimi prebivalci Štajerske. D rže č n i k. Zagreb. — Prudbenice Na umnome polju Za narodnost I budućnost bolju Slava Tobi, Slava neumrla, Jer je srede Tvoja zadnje vrla. Bog Ti duvo Gonjenoga zdravlja I Na dan al.tvlja ku zdani na poli narodnim. Starosta: dr. G rti nw al d. Reka. — Profesorski sbor hrvatskoga gimnazija u Rieci kliče Ti s Kurelcem: Na I daj nam te, bože, dočuti mrtva. Slamnik, Antolek, Bauer, Kicipoj, Kenfelj, Kor levic, KreBnik, Martinolič, MaruSić, Rabar, Strohal, Zupan. Mnicbovo hradištč. — Slednjici nej-vfelejši sympathie činnosti bratrskeho naroda slovinskoho prejeme vdlezaslužnimu vudci a otci jeho aby dočkal se slavneho vysledku sve ne- Srbin Te pozdravljal Srbi sveučilični gradjani. Prem. — Večna čast in slava sloven- unavne vlasteneeki' čin nos t i. Živio mnogaja ljeta! Dalje je mej obema narodoma takova zaupljivost, I skemu očetu, večna sramota izdajalcem Imenom vice spoluobčanu. da drug mej drugim jako lahko domačim po-j slovenskega naroda! — 1 Durich. Btajajo. Posebno pa zavzemajo Slovenci meji - Več narodnjakov Kambilovac (v Dalmaciji). —Srdačno Hrvati častna in ugodna mesta; da i v de-1 tt iz preniske okolice sofuti občina hukšicska častnim svetkovinam želnem hrvatskem zboru je nekaj Slovencev.I Suiurac. — Hrabromu branitelju slo- uspomene prvoga muža velikoga zjedinjenoga Hrvatska literatura služi tudi Slovencem, ini venskoga naroda, doktoru Bleivveisu, nižje 1 naroda hrvatsko slovenskoga, narobe. Nij torej zaprek niti moraličnih, niti 1 podpisani na ime občine sukuračke uzkliknol Načelnik: dr. OmaSić. narodnih, katere bi mogle proti zjedinjenji vo-1 kliču: slava! živio! doktor Bleivveis, živio na-1 Pardubice. — Slavndmu buiiteli poditi; tudi nij dvomiti, da si izobraženejša Blo-lrod slovenski, živila hrvatsko slovenska uza-1 bratfenych Slovincft provolava nadšenč: mnogaja venska stranka želi zjedinjenja, kar se je po- jamnost. Priobčite srdačni pozdrav Blovenskomu ljeta a zdar snadiam jeho. sebno pokazalo pri Bleivveisovih svečanostih v narodu! Živili! očigled veliko zastopnikov hrvatskega naroda. I Načelnik: pl. Jerčić; tajnik: Ne samo, da so bili ti navdušeno in demon-I Drag a ni ć. strativno oslavljeni pri vseh priložnostih, nego J Borovnica. — Cestni odbor verpinski bilo je obilo napitnic na politično in literarno I Vam čestita k sedemdesetletnici, združenje Hrvatov in Slovencev, katere so bile I Namestnik predsednika, z gromovitim navdušenjem sprejete. j Derniš. — Razvitkom uglednog poljo- djelstva ustanovi otac Bleivveis stupole jugo- 0 Bleivveisovej svečanosti. Telegrami. (Koneo.) Rakek. — Nepozabljivemu učitelju kliče iz globine srca: še mnogaja leta v sreči in veselji! Hvaležni učenec Julij Mayer v Planini. slavenskog dobrostanja jedinosti bratskom sro čem, živio I Drniško gospodarsko društvo Bila vodice. — Společne veškerym Meštanskii beseda vPardubicech. Politični razgled. ftotr&iiijo dežele. V Ljubljani 2G. novembra. Avstrijske delegacije budgetni odsek obravnaval je 25. t. m. o dopolnitnem kreditu za okupacijo Bosne in Hercegovine, in sa je sprejel Ilerbstov predlog: delegacija naj preide z ozirom na nepopolno raz j as ne nje, kako da bo je denar porabil, in glede na to, da državni zbor berlinskega traktata, vsled . ..katerega bo ti Btroški nastali, nij še odo- slovanskym narodom nam mdym, volame otci brii,bpreko načrta na dnevnired, — a Bleivveisovi: mnogaja ljeta! Na zdar! 114 proti G glasom. Sicer je grof Andrassy po- Tieftrunk, notar i rodina, 'udarjal, da bode državni zbor moral odobriti Tako srdeo varam, da mu mir prisnubim. Nu kad se osvčstim, mab pamet uvidi, Svodj kft roka moro srdee Nju da sltdi. Ni jeseni v domovini ne more je še pozabiti, akoravno ga od nje ločijo i gore reke (II. 39.): Krasna rajska soko, ti Ljubice mojal Zafito ma ti zoveš, mamiš bez pokoja b Bog jo odsudio, pa medju nas jadne Tri metnuo goro i tri rčke hladne. A z njo bo peča tudi v sledečih kiticah; se ve da da nas pri tem po omenjenej oznaki 1—36 vodijo v Gradec, a 37 in sledeče v Štajersko, katero opisuje II. 53—97 pri omenjanju sreče in nesreče svojega plemena, pa tožbo, kako ga je pritisnolo tujstvo, in nado da bode tudi to boljše. AU na koncu 100 si. vrača se zopet k njej. Znamenita je kitica 113. izrekujoča, da mu ne more biti žena: Eto djulabijo, jabuke crveno i Od njih Ti sagradili ponudo kitjene: Primi od milosti, dušo, dar u pesni Od onoga, koj Ti prstena dat nesmi. Pošiljajoči pesni v svet, veli jim, naj po vejo (II. 122.): nNaB jo porodila lopost od Ljubice." Ljubica so je omožila 1. 1837., in tako je tudi so držaj III. dela Djulabij povsem drug. Uže na začetku toži se, da je ločen od ljube Naj preje (III. 4.): Drhtjuć sluti srdce: „Vek tvoja bit nede!u Pa tedaj glej tuli Skrjanca, kateri budi junaka. (III. 6.): Urani i zabi na te svoje vaje, Jor tvoja se ljuba Za drugog udaje. Sluteč po kitici III. 9. imela se je omožiti v jeseni: Jesen se naklanja, listje s granah letje: — Gd5 so dvoje ljubi, nij i potrebno tretje. Ah moj listopade, da'k » se odstranio t Jor si mi najlepši cvfit 15ta stamanio. Sedaj se spušča pesnik v žalost niče; pri omenjanju dnevov ljubezne sreče očita jej nezvestobo in riše svojo bol in tugo. Angležko tedanjo domoviuo nenamenjene drage nahajam III. 54.: U dalekoj stranoj zemlji stoje sade berlinski ugovor, ker ga fe u2e cela Evropa sprejela. Ker je pa bil Herbstov predlog sprejet, govori se, da bode avstrijska vlada začasno pozvala zopet državni zbor. da bode Bklepoval o berlinskem ugovoru. Možno je pa tudi, da bode skupna delegacija ovrgla sklep budgetnega odseka. Vsakako iz tega lehko vzrasto veliki nasledki, morda celo razpust državnega zbora. #fV'/#t bodo te dni, 29. novembra praznovali petstoletnico smrtnega dne jednega svojih največjih kraljev, Karla IV., ki je zlasti za Prago in Češko sploh mnogo dobrega Btoril. Na Dunaj pride se carju poklonit zdaj tudi 35 najveljavuejših mož iz ll<»st»<>% in sicer katolikov, pravoslavnih, moharnedanov in judov. Major generalnega štaba Milinković jih bode spremljeval. — Konji in tren bivšega višjega poveljnika Filipoviča so odšli uže v Prago, baron Filipovič pa bode koncem tega meseca v Prago odpotoval. — Zvez mej Se jevim in Brodom je b;la 21. nov. pretergana ker je Sava do Han- Luzana vso planjavo zalila. Zato bo morali vozovi od Serajeva voziti proti Savi po slabem potu črez Travnik, Banjaluka, Gradiška, ali pa črez Doboj in Dubočac. Vitttiilo «lr Iz Uarirjr-fiftfu se 25. t. m poroča o ministersUem svetu, ki se je posvetoval o zasedeni i Novega pazara od strani Avstrije. Se-raskijar je hotel, da si Turška pridrži tri strategi eno najvažnije mesta, a drugi ministri bo bili za to, da zadostuje, ako Avstrija obljubi, da jih bode v slučaji zopet izpraznila. Iz Wšntenrečta javljajo: Depeša iz Li-vadije uka/.uje, naj Rusi izroče Dobručo Ru-munom. Dne 26. novembra bodo Rumuni vzeli to zemljo. — Torej se je pogodba mej Ru sijo in Romunijo sklenila. Iz nffganstce. vojske poročajo Angleži, da so 500 Afgancev ujeli in jim orožje vzeli, ter da so do Pishina prodrli. Mogoče je, da se Afganci nalašč od meje umikajo, da puste Angleže v svojo sredo in jih ob pravem času tam napadejo, kakor so bili storili to pred kacimi 40. leti, ko bo bili angleško vojsko 17.000 do jednega moža pobili. Gotovo je pa, da bodo Angleži tudi zdaj bolj previdni. V Neapoljit je — kakor Be 25. no vembra telegrafira — sodnija našla zaroto, v katerej se je bil sklenil atentat na kralja. V Rimu je pa bilo prijetih dvesto socijalistov. Policija je tam uničila tudi mnogo plakatov, v katerih se je onim s smrtjo pretilo, ki bodo svoje simpatije kralju izkazovali. Isto tako je našla in odstranila policija tudi dinamita na železniškem tiru, po katerem se je imel kralj v Rim pripeljati. Domače stvari. — (Telegrami.) Z denašnjim listom končujemo priobčevanje telegramov, došlih zarad Bleivveisove slavnosti. Nekoliko jih iz raznih uzrokov ne priobčimo. Iz proglašenih telegramov pak se vidi zlasti lepo slovanska vzajemnost, in globoko razširjenje in razprostranjene naše slovanske ideje, — vsakako tolažijiva in k daljnjemu delu iz-podbujajoča prikazen. — Kar se tiče telegrafistov, moramo ponavljati svojo tožbo, da so Rkoro VBi telegrami bili pokvarjeni, in sicer nekateri tako močno, da smo se silno trudili, predno smo tu in tam smisel dobili, večkrat ga pa nijsmo mogli dobiti. Od kod to prihaja? Pač od tod, ker uradnike Slovane postavljajo drugam, k nam pa Nemce, ki jezika ne ume jo, potlej pa drago plačane telegrame tako kvarijo, da nij nikomur podobno. — (Rokruti) domačega polka baron Kuhn otidejo v petek zjutraj ob 6. uri od tod, in Bicer kakih 400 mož gre v TrBt, in od ondot v Livno. Namestu njih se bodo vračali iz Bosne starejši vojaki takoj domov. Oddelek bode vodil g. stotnik Kavčič. Tudi rekrutje 7. in 19. lovskega batalijona otidejo te dni v Hercegovino, in se bodo tudi namesto njih vrnili starejši reservisti. — (Križ za Ran jalu ko.) Tukajšni ključarski mojster Zolenec izdeluje velik železen križ za pokopališče v Ranjaluki, kjer so pokopani mnogi naši vojaki. — (Tat v kuti.) Razen uže omenjenih končnih obravnav bode zanimiva tudi obravnava proti Josipu Kocmami, rodom Kranjcu, ki je ob priliki okupacije Bosne, ko so bili navalili Turki na Banjaluko, ukral nekemu avstrijskemu marketenderju žakeljček cekinov, in jih potem po Kranjskem zapravljal. Kocman je bil menih trapistskega samostana, in ko je tatvino izvršil, ubežal je na Kranjsko, kjer je posebno za lepi spol cekine razmetaval, tako, da bo ga na Notranjskem prijeli. — (Rim s k kamen) so našli delavci pri cigarnej fabriki; popolnem je cel in je bil izročen kranjskemu muzeji. — (res na strehi.) Včeraj pred polu-dnevom je mnogo radovednega občinstva na dunajskej cesti obustavila nenavadna prikazen. Nek hudomušen šaljivec je spustil na Btreho hišne št. 7. rujavega psa in ta je po visokej strmini prav okorno šetal, dokler ga nij po uro trajajočem sprehajanji rošil in v varnejše nižave spustil nek dimnikar. — (Iz Po d d rage) se nam piše 20. novembra. Mej vsemi čitalnicami se naša sme prištevati in ponašati, da je tudi ena najstarejših. Uže je ednajsto leto njenega obstanka. Sreda, pukoj, radost i svo tvoje nade: Tu ti zarobljeno srdce je ubogo, Kukavico jedna 1 Višnji ti pomogo I Spominja bo ljubezni, krajev, kder jo je gledal pak III. 76: Prva suza kaio: „ljubili to nčkadal" Druga suza vapi: .. ju t »i m te i sada!" Tretja suza u ta prisižo ti slova: „Ljubit ću to dušo u v6ke vekova'.- S kitico 80. dela III. poslavlja se od ljube ter je več ne omenja; poslednja omemba njena je: Za zelen-goricu lete do dve vrano, alujo srdce žežu do dve gorke rane. Prva: šlo tol krasnu Ti ju Bože sazda; Druga: što ta krasa pusti mu na vazda. V 81. kitici in sledečih peča mu se duša se Blavjansko domovino vse do 100; od 101 naprej, katere v rokopisu z novo številko začenjajo, slavi svoj slovenski kraj in nekatere mile mu ljudi. Isto tako različnega sodržaja so Djulabije IV. dela. Prvih dvanajst je nekaka pesniška vizija in za rtem Novinarom neraSkiin, nazadnje ono v V. knjigi priobčenih „Srbom". Tako se prikazujejo Djulabije kot pesni, katerim je bila naj preje povod ljubezen Ljubice, poleg nje mu razgreva srce ljubezen naroda in domovine, naposled s te ljubezni postale polemične pesnice, katerim se nahaja paralel v tolikih in tolikih drugih pesnih njegovih. (Konec prih.) Tudi je kaj v prvih letih nare-lila, a žalostna materijalno stanje kmeta, vedno slabi pridelki, oviralo je nas, da niismo mogli napravljatt besed in druzih „veselic". Vendar lahko rečemo, da še živimo — ko nam je žalibog uže več sestric zaspalo. „Očetu" na čast nas nij ustavilo Biromaštvo — zbrali smo se 18. t. m. zvečer v čitalnici, in po svojej moči slavili pri večerji 70rojstveni dan, — naše starine, prvaka očeta. Da je poslala čitalnica — ker nij mogla deputacije — telegrafično čestitko, se ume. Tudi kres in pokanje možnarjev sta večerno slavnost na Čast jubilantu poveličaM. Bog živi narodi Bog živi očeta! Smrt kuko-vicaml — — (Iz Bune pri Mostaru) ae nam piše: Dekorirani so bili sledeči vojaki 19. slovenskega bataljona lovcev. S srebrnimi svetinjami: oficirski namestnik Josip Golob, bataljonski trombentač Josip Nusdorfsr, podlovee Franjo Maroiit, patrolovodja Anton Pivk in Franjo Marentič, lovec Janez Založnik, trobenta« Lorenc Lužar. Razen tega bili so pohvaljeni: nadlovec Janez Nemec, vlakovodja Josip Ce-rar, Šimen Kramar, Janez Normali; podlovci: Miklavž Dragoš, Pavel Madronifc, Andrej Mar-gon, Nace Bučar, Ffanfo Slovša, patrolovodja Josip Kopitar, lovci Jakob Sprajcar, Tone Ko-čevar, Franjo Štanta, Matija Puc, Matija Pod-lipec, Janez Jakše, Martin Žibkar, Janez Gross, Martin Bajda. Rizen tega dobil je cel bataljon občno pohvalo, in se je izkazalo, da so Slovenci kakor uže od nekdaj tudi zdaj še vrli junaci. — (Nesreča.) Iz Ttrebnjega so piše v „Sl.a V sredo sta dva moža iz fare trebanjske doma, drva nnpravljala, a nesreča, katera nikdar no miruje, zadela je tudi ta dan enega J izmed nju. Ko se je uže drevo nagnilo, zakliče eden sekačev svojemu tovaršu, da naj bi zbežal. A bilo je uže prepozno; hotoč se umakniti se Bpodtakne ob štor, pade na zobe; pa tudi bukva šterbonkne nanj in mu prebije glavo in polomi život. Črez malo časa potem v sv. olje dejan, je umrl. Ril ie to mirni in občespošto-vani Janez Papež. Letos nam je res jako nemila nesreča; pobrala je na enak način v kratkem tri prav poštene gospodarje, enega je oder podrl, drugega voz zdrobil, a tega zopet klada potolkla. — (Tržaška „Edinost") ima iz srbskega Niša od tamošnjega, v srbskoj voJBki služečega oficirja dopis, v katerem se piše: „Tukaj se no gleda ali kiša pada ali vetar duva, niti so ne računi, koliko je dana od Niša do Belgrada, ropot baterij, razgetanja konj drami tukaj človeka, po 100 v6z polnih pušk in druzega orožja se pripelje, in spet odpelje, žitnico se polnijo s žitom, piškot se v širokih in okroglih pečeh peče, vse kar je pokvarjeno na novo se pripravlja, kovači, puš-karji, vozarji in mlinarji, to vse je posla polnih rok. Za gradom spet na dolgej in širokej ravnini se celi polki pešadije, konjice, in topni-čarstva vežba (eksercira) od zore do mraka, čuje se trombe glas, zdaj „naprej", zdaj „nazaj", zdaj „b kratkim" zdaj „s polnim", pa spet „s gimnastičnim korakom", „k ramenu", „na levo ramo", „pred prsi", „na roko" to slišiš ves dan, na zadnje človeka uže ušesa bole, in poveljniku sape primanjka. Ali nič ne pomaga, taki so časi. — Onkraj Nišave vlada mir, takraj Nišave očividna vojska, pripravljanje za to zadnjo gre uže na dolgo in široko." Izpred novomeških porot. [Izv. dop. „Slov. Nar.u] Dne 18. t. m. začela se je zadnja sezona 1878 pred novomeškimi porotami. Uže prvi dan je bd za glavno osobo razprave, za Franca Sebanca, ki ga je drž. pravdništvo zatoždo velikega zločina ropa in zločina tatvine, osode-poln, kajti mož bo priliko imel premišljevati o svojem črnem dejanji v teškej ječi jednajst dol zih let. Sebanec je bil 13. maja t. 1. v Krškem, ter se je pridružil ženski starej 52 let, katera mu je tožila, da gre v davkarijo prosit, da bi jo z davki, za katere je bila rubljena, še počakali, ter mu kaže davkarske bukv»ce. Sebanec Be je je usmilil, rekoč, da jej nij treba boditi prosit, da ima on ponarejenega denarja dovolj v Leskovici hranjenega, in da jej ga bode dal toliko, kolikor ga zahteva neispro-BJjivi organ svitlega erara. Baba se da premotiti, in gre ž njim po rešilni, če tudi krivični mamon. Sredi pota pobere pa Šebanec kamen, ter udari žensko po glavi, da se je omedlevši zvrnila, in jej vzame rnošnjo s 7 gl., katero je prej videl, ko mu je kazala davkarske bukvice v ruti. Ko se babica zopet zave, teče v 8odnijo; ta pošlje svoje herolde za Še-bancem, — prijeli so ga, in našli pri njem sledi uplenjenih reči. A Sebanec nij zastonj uže Bedel na ljubljanskem gradu, in v Lepo-glavi po 2 leti, on si ve v prid obrniti svoje dolgoletne skušnje, in pripoveda znanje z omen jeno žensko nekoliko drugače. Pravi, da ga je ona soboj vabila, da sta potem skupaj pila, da ga je spravila soboj, kjer bo pri njej doma dobro živel, da sta to obetano sladkost življenja htela anticipirati, in šla ob potu „za grm". Tam je pijani babi slabo prišlo, in poslala ga je po nčrn kole** izročivši mu svojo mošnjo, e katero je potem zginil, nehvaležen zapustivši zaljubljeno pijanko. A porotniki so rajši babi verjeli, ter dotično vprašanje porotnega sodišča potrdili, sodišče pa ga je obsodilo zavoljo zločina ropa, in zavoljo male tatvine, katero je Biz navade" doprinesel v teško ječo m 11 let. Mož bode imel časa dovolj študirati visoko šolo zločinstva na zračnem gradu ljubljanskem. — Drugi dan 19« t. m. sta Be imela zagovarjati fanta Gregorčič in Krollič, ki sta v praznovanje crkvenega „žegnanja" ubila fanta Razderha. Ta dva sta seveda oba nedolžna, jeden se izgovarja na druzega: „ Jaz ga nijsem, ti si ga". Porotniki pa so izpoznali, da sta bo ga oba lotila, da se pa ne da dokazati, kdo mu je zadel smrtno rano na glavi. Obsojen je bil Gregorčič za 2 leti, Krollič pa za 21l2 leti v teško ječo. — Tretja je stala pred porotniki 20. t. m. Bara Braničar, ki je na stranišči porodila in dete vrgla skozi straniščino cev v potok Labrnjo. A to se je tako izvedelo. V Kolpi so bili našli mrtvo novorojeno dete, blizo dve uri od kraja dejanja, pa bo povpraševali kje je kaka Ženska skrivaj rodila, in evo, ljudje so se spominjali, da je bila Bara prej bolj široka nego zdaj, pregledali so jo, iu obstala je. Sedela bo zato 3 leta v teškej ječi. — 21. t. m. je bil Janez Globovnik zavoljo hudodelstva teške telesne poškodbe na 18 mesecev teške ječe obsojen, ker je svojega tovariša tako po levej roki vsekal, da je bila roka zgubljena. Zagovarjal se je s tem, da je rekel, da je ranjeni Bam z roko po noži vdani, a porotniki mu nijdo verjeli. — V petek 22. t. m. je stal pred porotniki Janez Dmiec, gluhomutec, ker jo proti dekli Ani Kovač, ki ga je po naročilu gospodarja od črešnjevega drevesa, katero je obiral, od-podila, vrgel krepelec tako nesrečno, da jej je priletelo v desno oko. Oko je vsled tega izteklo. Dimec je pri pravej pameti in na vprašanja, katera mu posreduje nek sosed njegov, kateri zna ž njim govoriti (prav za prav se razumeta na miganje), odgovarja t. j. kima in tuli, pa maha z rokama, tako da vsak lehko ume, kaj hoče povedati. On taji, da je čre-šnje obiral, prizna pa, da je vrgel krepelec in da je dekleta zadel v oko. Porotniki se nijso mogli prepričati, da je vrgel krepelec v Bovražnem namenu, ampak so potrdili le vprašanje na prestopek zoper varnost življenja, katerega je bil tudi spoznan in na tri mesece zapora in za platež odškodovanja 66 gl. 30 kr. obsojen. Svoje večje terjatve bo si izpravdala Ana Kovač na civilnem pravdnem potu. Sobota 23. t. m. posvečena je bila osmim tatovom iz novomeške in trebanjske okolice. Zatoženi so, da so z glasovitim tatom Vidmar • jem, ki je pred par meseci iz ječe na ljubljanskem gradu ušel, in so ga potem žandarji v Ločni ustrelili, vkrali trebanjskega asaarja Franc Zupančiča. Ukradeno mu je bilo namreč usnja v vrednosti več nego 300 gld. Sedaj Be izgovarjajo vsi na ustreljenega Vidmarja, češ, da bo pri njih najdeno usnje od njega kupili, ne vedoč, kedo je in če je blago ukradeno. Porotniki pa so bili đruzega mnenja iu vsled njihovega izreka so bili obsojeni zavoljo hudodelstva tatvine Anton Pene za 13 mese cev, Marko Gričar za 4Vi leta, Martin Luša za 5 let, Franc Tomažič za 6 let, Janez Golob za 3Va leta in Jožef Mavec za 7 mesecev v težko ječo, potem ženski Reza Peno za 1 leto in Neža Sterič za 2 leti v težko ječo. Po dostanej kazni bodo zasledovali stopinje njihovega tatinskega življenja žandarji, katere ti pobožni ljudje poetično imenujejo „angeljee". Ta poslednja obravnava Be je raztegnila v nedeljo in je končala kratko, le za obsojene težko sezono novomeških porot, kajti vsi obsojeni te dobe skupaj so dobili 44 let in jeden mesec ječe. Razne vesti. * (y Ljubiš a.) Znani dalmatinski državni poslanec iz Boke kotorske, bivši deželni glavar dalmatinski, Štefan Ljubiš a je v bo boto na Dunaji umrl. Prej jo zaslužno za narod delal, tudi več srbskega narodnega literarnega blaga izdal, a zadnja leta je bd pri šel s svojimi tovariši v razpor. Kriva je bila — nesrečna lakomnost denarja. Zato je Lju biša zdaj v državnem zboru z vlado glasoval. * (Pošta oropana.) Pri sv. Ivanu na cesti v Svete na Hrvatskem so razbojniki napali pošto, postiljona s sekirami ubili in pošto oropali. Kaso so odnesli 120 korakov od ceste v grmovje, tam jo z železno Štango odprli Nijso več dobili kot 250 gold. * (Ilusar umoril devo, ko.) Dne 11. t. m. vozil se je seljak Glišo Vitez iz (»kurama v novogradiškem okraju na šumenj v ltorovac. Na vozu so bile Se tri vaščanke in devojka Saja Ma storovir iz Čovca, hči občinskega notara v Okučanah, in zaročnica Vitezova. Na potu jih sreča jedna vojna patrola, sestoječa iz desetnika Stjepana Bordaša in husara Ivana Katone od 4. husarskega polka, katera sta uže prtje več sonienjčanov ustavila, in jih pretepala, llavno tako sta delala z Glišo Vitezein, komur sta se sabljo konja ranila. Ko je pa desetnik zapazil devojko na vozu, zahteval je, da ga mora ona poljubiti. Ker ga pa ona nij htela, poljubil jo je desetnik silom. Deklica jela se je pa zdaj z vbo močjo braniti, a to je desetnika toliko razjarilo, da je mahom potegnol iz žepa revolver, in ga razstrelil na devojko, ki je takoj mrtva na zemljo pala. Druga vojna patrola, ki je prišla istega pota, prijela je oba husarja in oddala vojnemu poveljništvu v Okučanih. Husara sta bo izgovarjala b tem, ker sta bila pijana. ouiiAjUt*.* oorna 26 novembra. (Isvirou toiogratidnu poruuilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 61 gld. 26 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 62 M 35 Zlata renta......... 71 „ 60 1860 drž. posojilo...... 112 n 10 Akcije narodne banke . ... 792 „ — K roda no akciju....... 226 „ 30 London.......... 116 „ 60 _ Napol.......... 9 33 (J. kr. cekini........ 5 „ 57 _ .srebro........., lOO _ Državne marka....... 57 " 70 " Loterij i ie srećke. V Gradci 23. nov.: 1. 14. 3. 33. 52. Na Dunaji 23. nov.: 80. 87. 32. 65. 17. Karel S. Till trgovstvo a knjigami in papirjem, pod Trančo it. 2, zaloga vseh potrebnoBtij za urade in kupčijstvo; zaloga navadnega, pisemskega in zavij a I noga pa- Eirja. Vse potrebnosti za merjevce (inženirje), sli-arje in riBarje. Naj novel So v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilno knjige. Izdelujejo so tudi monogrami na pisemski papir, visitno karte in pisemske zavitke. (158—113) =Murke; ;Wir empfehlen: tatchltit. aH B88tea und Prel8wiirdlgates » Die Regenmantel \VagOTidecken (Plachen), Bdleinlagen, ZellsloflV der k. k. pr. Fahiik -~~ von M, J. Elsinger & Sohne in Wien, Neubau, Zollergasse 2, [ Lieferantcn dei k. un« k. Kriersministeriums, Sr Krieramarine, vieler Humanitatsanstalten etc. etc. Maj. I C I Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše Blovenske knjige: 1. „Doktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. ffJS.aH/ifomske povesti" od Bret Harte-a. Cena 50 kr. 3. fpTugomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena GO kr. 4. „JSa Zerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena GO kr. 5. „Župnik Wahcflelarodue tiskaru«*