184. številka. Ljubljana, v soboto 14. avgusta 1897. XXX. leto. knaaja mk dan srve>4er, izimii nedelji in pr&m^e ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske -1 «a vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr, — £« Ljabljano brez polivanja ca dom ia vse leto IS gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. oa meaec, po 30 kr. ta četrt leta. — Za t nje dežele toliko vefl, kolikor poštnina cnasa. Za Osna ni la pla/zrie m od Iti i is topne peht-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ca ae dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. L>opifi rnj te izvole fiankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo jo na KonglMMB trga st. 12. Opravnittva nzj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vae administrativne stvari. K vseslovenskemu shodu. ! . dopJB.) Iz Celovca, 12. avgusta. Sedli so se bili dne 30. julija vsi slovenski in hrvatski državni poslanci v Ljubljani, da so se posvetovali o sedanjem političnem položaju. Spoznali so vsi brez izjeme, da je po slovenskih in njim prijaznih časopisih toli odobravani vseslovenski shod v današnjih časih, ko nas in sploh vse Slovane naši zagrizeni in menda zakleti sovražniki od vseh stranij tako nečuveno zaničujejo in potiskajo v kot, uprav nujno potreben. Izvolil se je bil tudi v to svrho poseben pripravljalni odbor ljubljanskih državnih poslancev, kateremu bodi težavna naloga in sveta dolžnost, vse potrebno ukreniti k sijajni in častni izvršitvi tega, posebno za nas omejne Slovence velevažnega vselovenskega shoda. Pred kratkim, kakor smo posneli iz nekega časnika, se je ta odbor že konstituviral, kar z zadovoljstvom jemljemo na znanje. Vendar bi si drznili slavnemu odseku za pripravo tega shoda staviti prošnjo, naj ne bode jednostranski in naj vse svoje sklepe in eventuvalna vprašanja objavlja po sloven. časnikih, sploh z jedno besedo rečeno, odbor naj bi takorekoč javno delal priprave zanj, kar bode na vsak način še bolj povzdignilo naš odločni glas v tem oziru. Nikakor ni odobravati, da bi se morda samo za kulisami delalo in ukrepalo za tako velikansko delo, ki ima biti za nas trajnega pomena. V Celju, kjer so se Slovenci pokazali solidarne in jedine, ko je šlo, da proglasimo starodavno to mesto kot našo last, se je že prej izbral pri zaupnem shodu iz Spodnjega Štajerja poseben komite, kateremu so bila izročena vsa pripravljalna dela v dosego občepolitičnega slovenskega shoda in upamo, da je ta odbrani odsek marljivo pri delu, kakor je marljivo pri delu pododsek za Goriško. Tudi v Trstu se je ondotno politično društvo v petek pečalo s tem shodom. Želeti bi pa bilo nadalje, da ae i drnga politična društva skoro prično zanimati zanj, ker čas poteka, in mi moramo priti s svojimi težnjami in terjatvami čim preje na dan. Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem dosedaj Še ni besedico izreklo o tej zadevi, dasiravno bi bilo ono v prvi vrsti poklicano, skrbeti, da se dado ljubljanskemu pripravljalnemu odboru pr trebne informacije o naših zahtevah, in bi taisti mogel potem soditi in preštudirati naše razmere, kajti v naši deželi gotovo najboljše pozna rane koroških Slovencev baš naše politično društvo, ki neumorno deluje. (Je hoče biti (kar na vsak način mora biti) ta vseslovenski shod prava narodna manifestacija, tedaj skrbimo, da bode tudi narod slovenski dvignil svoj možati glas. Vzdramimo ga in povejmo mu preimenitno stvar, da bode tudi on vedel, zakaj se gre. Ne dajmo mu, da bi morda st1 koval in iskal po novinab, kje da zasledi kako vrstico o tem eminentno važnem shodu. Pojdimo in povejmo tudi mi našemu narodu, naj se organizuje, ker jako važna stvar je pred durmi. Sedaj, ko se prirejajo shodi po vseh krajih, bilo bi jako umestno, da bi, kakor je neki kranjski državni poslanec že storil, volilcera in rplob navzočim možem razlagali pomen takega shoda. Slovenski narod mora prej ali slej jedenkrat vstati iz svoje zaspanosti in mlačnosti, v kateri Še sedaj tava. V posnemanje naj nam bodi naš sovražnik in mi se učimo od njega. Posebno bi bilo priporočati, da se izda poljudno pisana knjižica v najbližjem času, katera naj obsega ves sedanji politični položaj in naglasa, da je tudi nam že čas, se oborožiti, da nas ne najdejo nepripravljenih. To oboroženje naj nam bo vseslovenski shod, kjer naj ves slovenski narod govori. Rrošurica naj se pošlje v tisočih iz\odih mej ljudstvo slovensko, da se tudi naš pridni slovenski kmetovalec spozna, pri čem, da je. Vzbudimo s tem in poučimo tiste, ki dosedaj še ne vedo, da stoji naš mili sloveuski narod pred važnimi izpre- LISTEK. Kako so reševali domovino. (Poroča Do m o kr i to s.) Nedavno je bil v Ljubljani „kongres" „kršćansko mislečega" slovenskega dtjaštva. To je epohalan dogodek in vsekakor vreden, da ga Klio začrta s svojim pisalom. Ker je pa mogoče, da ima ta dama sedaj druzega dela dosti, se ni varno simo nanjo sanašati. Oproitite tedaj, g. urednik, da primem pero v svojo desno roko in Vam popišem uecdni dogodek, kakor je Plinij popisal Tacitu izbruh Vezava in ga t ko ovekovečil. Kar se tiče znamenitosti pač naš ■hod ia ono katastrofo prav nič ne zaostaja; a dočim so posledice pri tej bile tako grozne, bodo pri shodu ravno tako vesele in srečonosne. Vezuv je zaaal tri mesta s prebivalci vred, kat. dijaški shod pa bode zopet seiidal poslopje narodne sloge, vernosti in last not Ieast — mansae academicae. In to ni šala, česar se bodete iz poročila santi popričali. Vidite tedaj, da moja primera ni bila neopravičena ! Gospođa, ki so aranžirali vso stvar, so delal! jako skrivno. Ali so se bali, da pride kaj nepoili* canih gostov, ki bi vzeli sestanku oni kolorit, katerega so si sari želeli? Sicer pa je bilo nepotrebno ravnati se po navadnih pravilih lojalnosti; sestanku bi to bio naravnost v Škodo in javeljne bi se bil izvišil tako lepo in vspodbndno. Pri en h vdele žencib, na katere je pripravljalni odbor v prvi vrsti računal, bogoslovcih, ali kaVor ee sami radi naziv Ijejo: stud theol., ni bilo treba nikake agitacije ali posebnih vabil. Saj je vendar vtacenan bogosloven največje veselje, če more igrati velikošolca ! Kakor ni bilo drngače pričakovati, so dali ti ogromen kon-tngeet. Kar se tiče pravih akademikov akrŠčan-skega mišljenja" (opozarjam, da je „kršćanski" postal v naB političen terminus tecbnicus, ki a prvotnim pojmom nima ničesar cpravitil) je vsa cen. u , ki pozna niše dijaške razmere, znano, da jih lahko na pratih seŠtejaš (v pravem, ne prenesenem pomenu) Saj celo „Danica", ta enfsnt ctcri katoliške stranke, □p in nada našega naroda, katero je katoliški shod priporočal, škcfje blagoslovili (zlobni jeziki pravijo celo, da jim je mg. Mahnič blagoslovil tndi kaite, s katerimi terokirajo v društvenih prostorih, a jaz tfga ne verjamem!) fajmoštri in kaplani podpirali, hira za neozdravljivo sunco, tako, da je odbor žo resno premišljeval, ali bi drnštvo razpustil, S evilo njenih članov dijakov komaj zadostuje, da izpolnijo odborniška mesta. In to j« vse .krščansko misleče" akt d. dijaštvo slovensko. Sicer je res, da številca Htih .krščansktb" akademikov odvaga neprimerno množico nekršč&nakih; saj so vender oni „zavedni, značajni mladi možje, izvrstni govorniki, logično mi- membami in da tudi njega čaka, če bo jedin, v tem oziru pravična zmaga. Će bodemo tako ravnali, potem smo storili svojo dolžnost in uverjeni bodimo, da to ne bo ostalo brez uspeh;*. Slovenci, torej na delo, ne zamudimo ni slehernega trenutka, ker skrajni čas prihaja, ko tudi mi damo primeren odgovor našim sovražnikom. In ta odgovor naj bo tak, da se bode razlegal po vsej širni Avstriji, da slovenski, sicer mali, a žilavi in pogumni narod še čvrst in zdrav Živi, da ga ni možno uničiti, z nobenim še tako lokavim, četudi prisiljenim postopanj em krutih in neusmiljenih nasprotnikov. V to naj nam pomaga Bog in sreča junaška! T tj u bi J rt nI, 11. avgusta. Svoji k svojim! aSudstt:rische Post" pri-ra^n i« Savinjske doline članek, kateri nam je pisan pra? iz srca. Tu čitamo: Zakaj pnBtimo, daje pot tal naš sovražnik tako velik? Zaprimo svoj denar in ne nosimo ga več v žep sovražnika, zapustimo naše smrtne nasprotnike in prezirajma jih! Podpirajmo le svoje prijatelje! Kupuj.no in naro-čajmo vse, kar rabimo, vedno le pri slovenski) kupcih in obrtnikih, in naši sovražniki bodo postali sami mirni in bodo izginili. Slovenci smo preblsg narod, da bi se posluževali s lr a kmaln dobimo veuderle trdnjavo Celje, ako nehamo pod-pedpirati nemške trgo ca in obrtae tvrdke. In to moramo doreči, ako imamo značaj, ako imamo kaj časti, in če res nočemo biti sami sužnji. ... V vsakem kraju naj se osnuje cdbor, ki si stavi nalogo, poduievati narod, da ne bo nesil več denarja sovražnikn, ki ga z istim, s slovenskim denarjem zatira in odira! — Tako je prav! Gospodarsko se morajo Sovenci najprej osamosvojiti, potem še le bodo res g m podje na lastni zemlji. Ves trud je bob ob Bteoo, dokler ni gospodarski obstanek naroda zavarovan. Za to pa trt tu. da se štajerski Slovenci sleči, nekaj mej njimi že zrelih za parlament" (av tentično!) vsi drugi pa brezverski „uaduti, skozi in skozi izprijeni golobradi mladeniči." — A žalibog, število je število, in tako pri vsi svoji vzvišenosti in izvrstnosti cobtžno dijaštvo z „brezbožnim" ne more tekmovati. Kar se tiče gimnazijcev, ki so se shoda udeležili, je kočljivo govoriti o tem. Ne da bi bil* mnenja, da gimnazijec ne more in ne sme imeti svojega .prepričanja*; ravno obratno, želeti bi bilo, da bi ljudje že zgodaj dobili vsaj nekaj pojma o javnem življenji. A kako oskosrčne so disciplinarno (.ostavo na srednjih šelah in kako strogo je prepovedana udeležba pri vseh društvih in shodih, posebno pa še „horribile dietu" političnih — saj niti člani „Matice Slovenske" ne morejo postati! Ako tedaj gimnazijcev ne zadene Damoklejev meč kar-cerja jeseni, Uo se zopet povrnejo v šolo, se imajo zahvaliti le vladajočemu sistemu, ki je tovtlj močan, da obvarnje one, ki so mu služili v štt fazo, posledic njihove požrtvova'nofiti. Toda gotovo se že dolgočasite, g. mednik. Res ni kratkočasno analizirati to imenitno družbo, a potrbbno, da se pokaže ves hurabug. Občudovanja vreden ie takt in. dobrodušnost neodvisnega dijaštva, ki tvori ogromno večino akad. m lađe-ž i in ki je bilo tudi na tem „katoliškem" sestanku v večini. Po-mie1 t>, dijaSki sestanek pod klerikaloo firmo, na meJ8ebojno podpirajo, da v slogi bojkotujejo Nemca ter ne mečejo t-vojegi denarji Nemcem v h idol Koio&ki Nemci sklepajo proti slovenskemu državnemu poslancu 1". i nspielor ju širokoustne reaoluc*j\ Drž. posl. TajLemigg je v Črni pri Osojah govoričil o poležal, pri trm pa fanatično mahal po korcški katoliški nemški stranki in avstrijskih klerika;clb, Li BO baje jedini krivi, da je Badeni izdal češke naredba, in ki so jedini vzrok, da je Badeni sploh dobil kako reHino. Iz .polnega prepričanji" ss je Techerr.ig kot nsmški kmetovalec pridrulil cbstrakcji, n kajti sed ij se gre za to, ali obrtni EomSki •• ro.l svoje samostojno stališče" ali pa ga bodo sdrnseai Slovani „zadašili". Zato so sklenili dahovi'i volilci Se duhovitejšiga „kmeta" Tachernigga resolucijo, o katero izražajo svoj3 „ogorčenost* nad koroškimi .klerikalci", ki to vsled „vh!"c1 i i goi rj j kssioškofa volili slo v nekega strankama E uapieJerja, ki je zvezan s kranjskimi agitstc ji ter zanaša narodni prepir tudi i>a Koroško. nspielei sploh kar nič ne pozna potreb kmeta, in sato ni vreden zastopnik svojih vclilcev". Prijavili umi to Tesbern'ggavo bbbetanje, da pokažemo, kako datefi jo že zabredel nemški narod ra Koroakem. S not v bi bilo sram poslašati take „ modrosti" — r.u volilci so pač vedno vredni svojtga poslanci 1 Dogodki aa Češkem morajo ogorčiti vsakega prijatelja mira in reda. Nemški fanatizem, razpihovsn po domačih in tujih hujskačih, se širi na Češkem rrav tako kakor n* Štajerskem po vseh krajih, kjer žive zastopaiki 'ga kulturnega naroda. Povodom uprav barbarskih napadov nemSkih gospodskih bara*? na Ce! B v Mostu šel je praški župan dr. Podiipnv k reškemu namestniku, grofu Coudenhov.u, da oncii pc3;eduje. Pred vsem pa mu je izročil izjavo mestnega zastopstva v Pragi, v kateri se obsojajo nečuvena nass Istva Nemcov ter se prepušta odgovornost vladi za v^e posledice, ki bedo gotovo nastale, ako se nomadoma čosa ne ukrene, ali če korak' nc bodo dovoljni, da zapre-čijo nadaljne silovitosti razdivjane nemške svojati, katera ne spoštuje n; ž?u*k ni otrok. Podiipnv je tudi povedal, da 86 tote?a razburjenost že tudi sicer mirmb in razboritih obč. svetovalcev. Naj torej vlada napravi naglo mir, sicer ja velika nesreča neizogibna. Niseutnik je obljubil, da bo postopala vlada z vso objektivno strogostjo, in da se pomnoži OTOŽ&ištvo. Tad: višji deželni maršal knez Lobkowit:s je zahteval pri vJadi pomoči. O nastanku konflikta mej Bolgarijo in Avstrijo priuaš.i daa&jska „A'.lgeta. Zeitang" baje niz posebnega vira" zanimive podatke. Rizpor je izzval z namenom knez Ford nand sam. Napetost je trajala mej naši 3 i a bolgarskim dvorom že leto dnij. Fran J os p 1 radi velikanskih nerednostij v Bulgariji, r*di naročenega umora S.ambulova, radi vedenja kneza pri tej priliki, radi prelomitve bo eed \ s katero je kcbz obljubil, da ostane n.egov sin Boris katolik, ki pa je potem vendar prešel v pravoslavje, in radi raznih netaktaih opazk knszo viL ni hotel Bprejeti bulgars';eg« vladarja v avdijenci, daii je knez sa njo dvakrat in jako ndano prosil. Knez je bil vsled tega v svoji časti razžaljen. Že dlje časa je iskal prilike, da pretrga svezo s Avstrijo, in je radi tega delal avstrijskemu konzulata v Z fi i izredne sitnosti. Minieterski predsednik S toj lov je govoril z izrecnim privoljenjem kneza toli žaljivo o avstrijskih razmerah v Galiciji, na Oger-aVeoa in o spreasljtvalnih odnošajih smrti prestolonaslednika Rudolfa. Knez Ferdinand mora dati Avstriji satisfakcijo pred vsem s tem, da odslovi Stojlova. Tudi na barolinskem dvoru so jako ogorčeni radi Žalitev Balgahje, pariški .Figaro" pa se obrača proti Avstriji tor ee potega za Bolgarijo. Celjska slavnost Povodom celjskih slavnostij došli so nadalje nasledaji brzojavni pozdravi: Da naj: Navdušeno Vas pozdravljam. — Slovenski obrtnik . . . (Ime j9 tako spačeno, da se ne da čitati.) Dunaj: Srdečne: .Na zđnr" za p i i.,ti otevleni Naiodnioo domu. — Rybaf, Vider. D a na j: Slovensko pevsko društvo nSIavčeku čestita k današnji siavnosti. — Tančic, predsednik. Dunaj: Oožalujem, da iz službenih ozirov ne morem se Vaših, tako kraBnih slavnostij ndele-žiti. Naj B)g da, di Vaša vstrajno delo skoraj rodi obilega sadu. — Dr. PJoj. Dunaj: S.tnbcl notranjega reda in zananje Bile ostani današnji praznik. — „Slovaneki Svet". Generalskistol: Današajo) Vašoj slavi raduje sa i čestita — hrvatska čitaonica u Bosti-ljevu kod Karlovca: Pupič, predsjednik Gorica: Goriška Čitalnica presrčao čestita vrlim Ciljanom k otvoritvi krasnega doma, hrepeneča sama po jednaki sreči! — Predsednik V >• dopivec. Go rica: Kličem Vam od bistra Soče, Čuva] dom nebeški oče! Dr. Papež. Gorica: V gnezda ljutih sovragov ne »strašni dvigajte zastavo Slave Z i Veli I — Notarski kandidat Miroslav Premrcu, odvetnik dr. AU Franko. Gradec: Bog, kateri siti in napaja, ne zapusti nikogar, kdor so sam ne zapasti. — Dr. Klasinc, Gradec: Bjg blagoslovi složno in zavedno ■ 1 -1: Vaše. Srčen pozdrav dragim rojakom iz vseh slovenskih pokrajin. Ne vdajmo se! — Ribič. Gradec: Slava zgraditeljem .Narodnega doma". Ž'vel Sokol! — Maiicinec Gregorec. Grnđflc: Zivel „Narodni dom" in bodoča zmaga z&tirnneg« slovenskega naroda. — Grm, Gregorec, Hočovar, Sohvvjitser, Logar, Vojska, Walter Gornjigrad: .Narodni dom" vodi vao Slovenca na Štajerskega v-duo složne k prosveti ia slobodi. — Posojilnica Gornjigrad. Gornjigrad: Obžalujoč nemogočo udeležbo, kliče .Narodnemu domu" in .Sjkoln* : „Gromoviti Ž vio" ! — Pevsko društvo Gornjigrad. Gornjigrad: „Nuodai dom" rasti in cveti. .Sokol", t?oja sastava pa naj vzpodbuja nas v pričetemu delovanju. — Č talnica G^rajigrad. Gornjigrad:. Trikratni .Živio" in .Slava" vsem zbranim Slovencem is Sokolom v »Narodnem domu", kličejo: Gornjegraiske Slovenke. H r ono v: Sc kolska župa Podkrkonošska sheom^zi« a v Hrono**- zdravi Sokoly slo vinske s njff-mnvaa: „N* zdar!* Hrnpinov: Dach T^ršftv žij mesi Vami: ,Na sdarl" — „Sokol Hropinak?.« Idrija: Bratska zadrnga pozdravlja in kliče: „La naprej, de5o še ni dovršeno!" — Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji. Idrija: Iz nekdanjega nemškega mesta Idrije kličemo: „Živelo Vase Celje!" — Valentin Lapajne, Ivan G rodan, Ivan Vogelnik, Matija Sušnik, F. R. Goli, Ivan Turk. Idrija: Krepak: nNa zdar!", kličejo za ohranitev slovanskega življa v Celja velepomenljivi siavnosti v dahu prinotni: — Urijski dijaki. Idrija: Živili čili Sokoli za vspodbujo slovenskega naroda. Naj vihra nova blagoslovljena zastava v ponos Spodnje Štajerske. — Narodna čitalnica. Idrija: Bog ohrani „Narodni dom" v korist Slovenije. Živeli nevstrašeni boritelji za narodne ideje. Slava posojilnici in nje ustanovitelju, g. M Vošnjaku ter njegovim sotrudnikom. — Narodna čitalnica. Jablone: Nejv^chodnčjši če'dcjj' Sokol pri-i: ■ i bratrsk^ pozdrav brati in S lovino il m. ,Na zdarl- — Sakoi v Jablonni na Orlici. J a v o r n i k: Poderite danes vsaj jedan steber mosta do Adrije! Naprej zastava Slave! — Breznik, Čop, Jeglič, Mulej. Jičin: Ant nam nedopfina možnost u^ast-nenotvi na VaSem všesIovanskVtcn sleta, volane naš bratraky hfnso icadamico V" Kolikor nam jo znano, so imeii doslej naturalno hrano v bogoslovji. Morda misli semeniško vodstvo prenarediti red tako, da bodo bogoslovci poslej sami skrbeli za svojo hrano? V tem slučaja naj bi vendar mislili prej na ljub Ijansko ljudsko kuhinjo I In ker so bili že pri reformaciji vseučilišč, rešili so ti možaki mimogrede in v par minutah tudi vprašanje glede kolegnine. Skoda, da st niso lotili tudi grško turdkega miru, ki dela velesilam toliko preglavice! — O gojitvi zgodovine je ačenjaško predival neki medicinec. Zopet nov dokaz, kako vseobsežno je znanje teh krščanskih rešsvateljev vede! Navadni, zlasti pa „liberalni" ljudje so veseli, če v svoji stroki kaj pefitenega ziajo, a katoliški d;jiki znajo vse. Sicer, če bi bil predavatelj kak kapelan, bi se ne čndili, kajti, kakor znano, najslabejSi kapelan ve več kakor najboljši lajik (to ee je izreklo na 1. kat. Bhodu). Da pa so tudi nekateri lajiki v najnovejšem času takega blsgoslova deležni, to je nekaj novega. Posebno ginljiv in zgodovinsko znamenit pa je bil sledeči prizor. Nuki „Hberaluh" je po nevrednem omenil „Prevzvišenega" in nelaskavo kri tikoval njegovo politično delovanje. Tedaj plane na junaške noge učen bogoslovec in začne z jokajočim glasom: .Tukaj je napadal nekdo Prevzvišanega . .. Priloga „Slovenskemn Narodg" St. 184, dnć 14. avgnsta 1897. Slovansko Sokolstvo, Javno telovadbo pri celjski slavnosti je pokvaril sokolskim izletom neizogibni dež. S prostimi vajami, kiji, ročki in boksom je bilo še možno nastopiti v redu. Mej telovadbo na orodja pa je začelo pršeti. Občinstvo se je deloma razšlo, deloma obkolilo telovadske vrste. Tako se je le na pol mogel doseči glavni namen vsake javne telovadbe: pokazati podobo živahnega telovadskega gibanja v naših telovadnicah. V posameznosti se spuščati nimamo namena-Časopis „Sokol" prinese izvestno podrobno strokovno oceno. Važnejše in za nas nodučne točke te ocene prijavimo ob svojem času. Zategadelj naj govorimo danes le splošno o skupnih in orodnih vajah in rečemo katero o boksu in batonu čeških telovadcev, ki sta bila slovenskim telo\adcem doslej povsem neznana. Proste vaje je izvrševalo 92 češk.h, hrvaških in slovenskih telovadcev. Da ee niso izvajale ravno vzorno, je vpisati v greh temu, da je bilo premalo časa za vežbanje, in da ni bilo skušnje ob godbi. Veselo znamenje je, da so se jih udeležila vsa kranjska sokolska društva. Naj bi kmalu doživeli skupni nastop vseh slovenskih! S kroženjem kijev moramo biti zadovoljni. To pa z ozirom na to, da so bile postojinskemu .Sokolu", ki jih je izvajal z ljubljanskim vred, Se pred dobrim mesecem popolnoma neznane, in je mogel „Lj. Sokol" vaditelja le trikrat poslati v Postojino. Z ročki jo telovadil „Celski Sokol" točno in jednakomerno; čveteroatopi bili ves čas lepo uravnani. Lepši vtisek pa bi bile napravile te vaje, če bi se bile meato z debelimi, lesenimi ročki izvajale s palicami. Na orodju je nastopilo 8 telovadak h vrst (3 češke, 3 ljubljanske, 1 iz Kranja, 1 iz Postojine), „Palmo prvenstva" so zopet odnesli češki telovadci. Pri slovenskih, zlasti postojinsk.h se je pokazal osobito glede nastopa lep napredek. Boks in baton je izvaja!o G vaditeljev .praškega Sokola" pod vodstvom podnačelnika Miillerja. Vse oddelke so izvedli s čudovito natančnostjo in lahkoto, vkljub temu, da so neravna tla ovirala obrate in nožne gibo. Boks (horba s pestmi) in baton (borba s palicami) tvorita v češkem ielovad-benem sestavu del takozvanih borilnih vaj Oba izvajajo Cehi po francoskem načinu, pa ne kot. prazni šport, ampak v zmislu prostih v^j. Umeje se, da ta način boksa, zlasti v svojem namenu, nima nič skupnega z angleškim Bboxin#om", pri katerem se največja važnost polaga na to, da se protivnika vsestransko premlatita in z bulami raznih barv cbdasta tako, da bi ju niti rodna mati ne izpoznala več. Boks, pravilno izvajan, to je s tako močjo, kakor bi imel telovadec nasprotnika v resnici pred seboj, izdatno upliva na ves mišičji sestav in pospešuje v veliki meri telesno gibčnost. Isto velja o vajah z batonom, osobito glede zapestja. Baton je najboljša, po mnenju nekateri'; strokovnjakov neizogibno potrebna priprava za mečevanje, tretjo vrsto borilnih vaj. Boks in baton so Cehi že le lani uvedli v svoj telovadboni sestav. Da bi se jima priučil in se izpopolnil v mečevanju, je bival načelnik .praškega Sokola" in češke sokolske zveze, J. Vaničok, dva meseca v Parizu, v slavnoznani telovaddki šoli v Joinville V to šolo doalej ni bil sprejet še noben Francoz nevojak, tem manj pa inozercec. To kaže nenavadno naklonjenost Francozov do češkega So kolstva. Po svojem povratku iz Pariza je Vaniček v Pragi ustanovil poseben tečaj za boka in baton, v časopisu „Sokol" pa priobčil o njih obširno, z mnogimi ilustracijami opremljeno strokovno dolo. V Celju sta bila boks in baton brez dvoma najlepši točki vsega razporeda. Pokazali so nam Čehi te vaje z namenom, tudi slovanske telovadce pridobiti zanje. Žal, da se jo z batonom moralo prekmalu prenehati radi prehitrega nastopa atletov, ki so ee občinatvu pač zdeli zanirnivejai . . . V. M. Češko Sokolstvo obrača zadnji čas posebno pozornost in skrb na sokolska društva ob češki meji in v ponemčenih krajih. Akcijo v podporo teh po nemškem šovinizmu mnogo trpečih društev vodi izobraževalni odsek češke sokolsko zveze. Posamezna podpore potrebna društva so izročena skrbi premožnejših društev v večjih mestih. .Praški Sokol" jo v svoje varstvo prevzel tri taka društva. Razven Dj©ga pa si je še 37. večjih društev dalo častno nalogo, v podpiranje izbranim društvom preskrbeti vse, kar jim jo neobhodno potrebno, osobito telovadno orodje, in jim nabrati majhen stavbeni zaklad, da si sčasoma sezidajo lastno telovadnice in si s tem zagotovo trajen obstanek. Največ trpe namreč ta društva vsled slabih telovadnih prostorov in še tu so odvisna od nemških gospodarjev, v vedni nevarnosti, da jih izžene nemška nestrpnost. Dalje jim pošiljajo časopise in jim množe knjižnice z dobrimi knjigami. Ukaželjni ljudje, večjidel delavci in obrtniki, jako pridno obiskujejo knjižnice; za njih izobrazbo pa skrbi zvezin izobraževalni od a.-k tudi še s predavanji ob nedeljah. .Matice bokolska', ustiuovljeua že le pred nehaj meseci, je izdala že drugo knjigo: .Rodbina, šola in družba", spisal Jos. Černy str. 68. cena 10 kr. Tej pa slede v kratkem šo trije drugi spisi, mej njimi jeden iz peresa slovenskim Sokolom izza čeških obiskov na Slovanskem znanega dra. Soheinerja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. avgusta. — (Celjskim izletnikom vprevdarek) Na naoe veliko začudenje smo izvedeli, da mitlijo celjski Germani danes oziroma jutri pfiti na Kranjsko. Po nečaveaih lopovščinah, katere so ti ljudje zakrivili povodom celjskih siavnosti, ni ta prihod drnzega nič, kakor drzna provokacija. Celjska mestna godba, katere člani so s« pri celjskih slavnosti h mej nemškimi razgrajači silno odlikovali, prišla je neki Še danes v naše mesto, celjski »turnarčki* pa se pripeljejo jutri zjutraj in odidejo koj v Kočevje. Priporočamo celjskim izletnikom, naj se vedejo s primerno ponižnostjo. — (Ljubljanski „Sokol".) Povodom 13. ob letnice smrti ustanovitelja č>Škega sokohtva Miroslava Tyrša priredi .S»kol" zvečer Tyršov večer a predavanjem o Tyrša in s tamburanjem društvenih tamburašav Začetek večeru, ki bode v dolenjih kavarniških prostorih „ Narodnega doma", je ob polu 9 nri. — {Klub slovenskih bioiklistov r Lini i Ijana") ima v soboto, dne 21. t. m., izredni občni zbor v svrho dt-fHiti^nega sklepa in odobrenja načrta ter proračuaa za zgradbo lastnega vtžbališča na dirkališču PmI ■ fi nali li >i d 1 i razdelitev dobitkov .Z.esme" dirke. Želi se mnogobrojne udeležbe. Začetek točno ob 8. uri Zvečer. Lokal: „Narodni dom". — (Trgovsko pevsko društvo) Iz trgovskih krogov mi nam p<še: N«raten trgovski po močaiki, ki imajo veselje do petja in žele kolegi* jalno občevanje z narodnimi tovariši, so n*tauo«i!i nekak pevski zbor in ne že dlje Časa vatrajno ude ležnjejo pevskih vaj, k -rm* u* vrše v sobi .Dsaina tičoega društva" v „Narodnom doma" pod vod stvom pevo vodje g. F. Ra*a. S tem so ustvarjena tla za ustanovitev .Trgovski ga pevakfga društva v Ljnbljani". Pevci vabijo prijateljsko vse svoje co njene gg. sodrnge, katere veseli petjp, in katari si žele družbe tovarišev in neprisiljene zabave, naj bi se mnogrojno udeleževali teb vaj, da potem čim prej zamore ustanoviti trgovsko pevsko druStvo. Pevske vaje se vrše vsak torek in vsak četrtek zvečer točno od t/\9. do 10. are, torej takrat, ko bs jib m:c» vsak trgovski pomočnik ndeležiti, in pričakovati je tudi, da h • jih udeleže vsi, ki so spo sobni za petje. Poj o se seveda samo slovanske pesmi. Pristop je Ubtmeno prijaviti pri prvi ude ležbi pevskih vaj. — (Stavbena kronika.) Pretekli t^dsn vršila se je selitev prvikrbt, po potresa v večjem obstga v novodograjens hiše. Tuđa le jeden del teh h š je stoprav zaseden, predraga stanovanja v raznih novih hišah so ostala prazna in ostanejo najbrš prazan tudi še zanaprej, dokler bo najemščina v njih od merjena za velikomestne razmere. Pri tej priliki se jfi pa iz nova pokazalo tudi, da manjka Ljnbljaui srednjih stanovanj za prircerno ceno. V 71 novih hišah je Četrti del v Sen stanovanj praznih zaradi previsoke najmaščino in preobsežnih ntanocanj Večina praktičnih stanovanj so stoprav gradi. — Pretekla dva tedna je bilo vreme za stavbena drla ugodno, in se je zbog tega marsikaj dogradilo ali je sicer napredovalo. Poslopji deželne vlade in me ščanska hiša v Špitalskih ulicah sta dograjeni blizu druzoga nadstropja. Pri artilerijski vojašnici je pokritih do zdaj 9 objektov, zgradba daljnih je v tiru. Bahovčeva h š« na sv. Jakoba trga je dograjena blizu do dražega nadstropja, Plantzeva na Starem trgu do prvega nadstropja, bJš* gospe TilloTo na Kongresnem trgu je popolnoma dodelana. Na Rito ski cesti se jedca Gorupovih hiš že krije, zgradba druge je v tirn. Ti dva poslopji sta skoro jedrci, ki bodeta obsegali več srednjih stanovanj. Okrog po ol op i j deželne bolnice so postavili pretekli teden žično ograjo. Na pročelnem z.du šentpoterske cerkve izvršena je bila pretekle dni slika, predstavljajoč* Kristusa ko izroča sv. Petru ključe. Zvonika sta dovršena; zidarska dela pri cerkvi bodo v kratkem končana in prerst-iuo zatem le še slikauje preabi terija. Pri trnovski cerkvi sta zvonika istotaka do delana, sedaj se više zdarika dela (omet in sna ženje) zunanjega dola prosbiterija in poprava po škodeb po zadnjem sunku na voglih prizadejanih. Šentjakobski zvonik in cerkev bodeta do jeaeni do cela popravljena in prenovljena. Koncem septeoabra obesili bodo v novi zvonik petero novih zvonov (veliki zvon teLral bode do 60 stokov). Slikarska dela v frančiškanske cerkve presbite: m. Treotovo gospodarsko poslopje. Na Trnovskem pristana postaviti bo zidarskemu mojstru V»I Aocotto prsid iu. mestu dosedanjega trblivega lesenega plaha železno ograjo no kamen-ti postavi, oziroma ondotni pro štor olepšati. Več aovozgrajenih h>Š so Beda i ša euši. Stavbenega materijala se vedno cbi! • — r tasti po Ljubljanici — v mesto dovaža, vsled čeiar jo cesta ob Trnovskera nabrežji polna prahu iu bi jo bilo potreba večkrat snažiti in škropiti. Nape-Ijavanje električne žice in Dostavljanje kaadelabrov bode ta mesec končano. Po Poljanski cesti e« ima položiti š« kabel. Te dni ee je telefonska žica s stebri na mnogih poslopjih že pritrdila. Naagoda ae zadnje dni nobena pri p. t * 1 a. — (C. kr. deželni plačilni urad v Ljub ljani) na Ctsarja Josipa trgu st 1 bo vsled glavnega snaženja uradnih prostorov 19., 20. ia 21. avgusta 1897. I. za stranke zaprt. — (Osobna vest) Notar v Velikih Laščah, gospod Jtnko Globočnik je premeščen v Metliko. Metličanom čestitamo na tej pridobitvi! — (Spominska plošča Koseškemu) Iz Moravč se nam piše: Pri nas je nastalo Še dosti živali ;o zanimanje za stoletnico rojstva našega rojaka Koseškega. Stoletnica se bode obhajala prihodnje leto. Dasi naše Ijndstvo Koseškega le malo pomni, vendar si ga je dalo še dosti hitro v spomin poklicati in je želja nas vseh, da bi se Koseškemu o priliki stoletnice njegovega rojstva odkrila spominska plošča. V nas bi bilo pač težko, dobiti ves v to potrebni denar, ljudstvo je revno, a morda vzame stvar v roke .Pisateljsko društvo". — (Iz učiteljskih krogov) ee nam piše: Kako bi klerikalci Uravnali floMfce razmere, ako bi dobili v roka oblast, po kateri z vsemi svojimi močmi teže, imi>mo živ vzgled v tem le dogodku. V Št. Vidu pri Zatičmi bilo jo razpisano nadnoi-teljako mesto do gotovega Časa. Ker je naše uči« teljst/o le nlabo plačano na jedno in dvor a s redni cnh, umevno je, da se je za štirirazred nco v Šr. Vidu oglasilo več prosilcev, posebno ker je kraj bliza železnic*. V krajaeaa šolskem svetu tukaj pa jo predsednik kaplan, a nadzornik Župnik. Da so tudi druf i udje jednakih misli] s tema gospodoma, za to se ž-3 poskrbi. — Ti gospod;e pa ao ae namenili stužbo nadučiteljsko oddati le tisti o-iebi, ki jo je nek drug duhoven gospod priporočil, dasi oni gospod učitelj niti prosilec ni bil. To pa nič ne de, so si mislili — in prosili so udj a kraj. šo). sveta njega, naj vloži prošnjo. D.i se je g. u i ■ !j temu ndal, se ni čuditi, pač pa sa je Čuditi slav. c kr. okraj. šol. sveta v Litiji, da njegove ptota'e ni zavrnil, ker je prepo^so došla, in to le vsled žVja iavestnih goipodov. Zatrjuje sa, da se ta prosilec baje ni vpisa! v tabelo prosilcev, pa — čndi so svat! — postavil ga je kraj šel. tvet prvag>* v evoj t<=' so knraa poljubi! Apelujarao na ude vis. c. kr. deželnega Sol ikega sveta, naj blagovoljno nv.*žuj*;io ta fakt u m f*r pomislijo, da imajo učitelji pri vlaganji pr.a*.aj it J obilo stroškov, katerim bi se pii svoji pičli plači radi izognil: te se namorava oz»rati tudi na tuke prosilce, ki prepozno vlagajo svoje prešnje — (Izza celjskih elovnostij) pridejo pruv zanimive stvari na dan, Kakor poročajo najzanesljivejši viri, odl>ko7.vl: so se kot najhujši razgrajači poleft Bentža, Oochtti, Derganza, mestni diurn>sti, mej temi r-laeti n^fea kr.rifrja Sonenburg, človek, katerega je bivši ceijaki poslanec Frreggir nn!ašČ posla: z Duuuja v C al je kot znanega razgrajača in o katerem so govori, da ga je dunajska policija iz* gnaln iz stolnega mest». Celjski mostni očetje so tega kvrstnrgu moža vzpfejeli z odprtim' rokami v občinsko službo, da v zveri % drugimi, njega vrednimi somišljeniki provzroča škandale. Jedno pa priporočamo mestnecna uradu, da pomaga pokriti tomu člavečetu iz ozirov na dostojnost voaj nekoliko bolj tisti neiaecljivi del njegovega grešnega telesa, kateri v Šoli najveđ trpi, da se ne bodo nad tem škand^lizovale „nožne" celjske Tevtonke. Kct nadaljni razgr?sjači ;n kričsči brli so najeti vsi Ra-knžovi hlapci, kateri so pomagali prenašnti komijem tvrdk Pelle, Walland, Schaiid\ Rikusch itd., steklenice z u ani različnimi smrdljivimi tekočinami, s katerimi so obmetavali naše občinstvo in tukajšnjo gostilno g. LsmeŽA. Mej najebali razgrajači videli smo celo dva postraščeka, katera smo si dobro zapomnili Vprašamo lastnika koncesijoniranega zavoda za pr.streščoke, Če more. glasom pogodbe c-ajati svoje ljudi tudi za take namena ? Slovensko občinstvo zapomni »i ta zarod in trgovino Pello* tovo, zlasti bi priporočali to neki narodni obitelji v C»lji. Značilno je mi da', je za celjske razmero sledeče: Žena nekega tukajšnjega mesarja, katera ima vso, kar iraa, zahvaliti nekemu bivšemu tukajšnjemu narod-lijaku, dejuia je v nodoljo: „D.s i3t traorig, dasa der Gastvvirih Limež eovvoifc gekommen ist, dass *r von den W>ndlschon lebnn muss". O ti vražja za-slfrdjenostl Kr^etja, ztpomfjite si tnga mesarja Voli« Ktuberja in iif» pr«'*dnjto mu niti dtoke. Narodne obitelji v Golji pa si poglejt* dobro napis, kadar ho- čet« pri nakupovanji masa prestopiti prag tega kričača. Vsaj imamo mesarja g Grenka, katerega lahko vsem priporočamo. Taka j« torej hvaležnost v Celji. Gostilničar Lemež bil je nekoliko časa res zaslepljen, da je trobil v nasprotni rog, vkljub tema, da je inael ves zaslužek izključno le od Slovencev. A sedaj, ko bo se mu odprle oči in ko neče več z nasprotniki voliti, ometavajo aia ti hišo ■ črnilom in z jajci. Li tako naprej in prevrat bodeta imeli prej, ko si sami mislite. Nam je prav. Neko drugo tako kričaško revfle je kovač Franki. Tadi ta je čutil potreba rasgrajati po mestu Ko bi se nam ne smilila rodbina njegova, izpodbili bi mu z jedno sapico njegovo že ituk skrajno dvomljivo eksistenco. Mej vsemi temi odlikovali so se seveda poleg dragih kot duševni vodje najbolj slaboznani 14letni jurist Balogh in mladi in stari dr. Stepišnik. Zadaja dva tnala sta se celo prikrasti v nedeljo po noči ukozi vojaški kordon d a trg pred „Narodni dom* in aka šala z najraznovrstnejšimi psovkami izzvati tuje goste Le treznosti vrlih Ljubljančanov in posredovanju rediteljev imata se zahvalit', da se nahajajo nju grešne koeti Še vedno v normalnem razmerji. Odkritosrčno rečeno, nam je danes žul da ee nista ta dva prusaška junaka iz Škofjevaai seinanila nekoliko s krepkimi rokami sokolskih korenjakov. Sicer pa na svidenje pri Filipih I — (Štrajk nemških občin na Koroškem in Slovenci.) Piše se nam: N «.i altra Germani nikakor nočejo mirovati. Znani renegat Dubernik, o katerem sa je že veliko pisalo, trobi vedoo v svojem glasilu „Frete Stimmen", kakšna krivica se je prisadejala Nemcem na Ceškoai z izdanimi jezikov nimi naredbami. Kliče vse nemške in nemčnrske občine, naj stopijo ?anje v boj s tem, da ustav jo vaa opravila, ki spadajo v preneseni delokrog. Pri povednje svojim čitateljem, da bode vLda na ta načm prisiljena odpraviti te krivične in vnebovpijoče nedostatke Skoro se je ž« v slednjo gorsko vas razneeel glas, n j se priloži zaradi tega vladi zaušnica. Seveda se marsikateri teh nevednih ka linov vjemo ntlens voiens na take limanice, misleč, da se prerokovanje nemških maJikov res izpolni. Ne pomislijo, da s tem sami sebi najbolj škodujejo, kajti koliko troda in izgube dragega časa stane potovanje k neravno prikladnim okrajnim glavarstvom, to bode gotovo vsak še toli nevedni kmet sam najbolje preudaril. Jedna gornjekoroška občina pa jo je d ugače pogodila, namreč, da ona ustavi pren« šeni delokrog, zahteva pa, da nuj vlada ei sama nastavlja in plačuje uradnike, ki bodo njene posle opravljali. Ta je pa najbolj ,kuoštaal* Slovenci, kaj pa mi, ali spimo ali nočemo slišati talenja in razgrajanja naših sovražaikov? Vzbudimo se že je denkrat in tudi mi pr.dmo z našimi jezikovnimi naredbami prad vlado. Občinski zastopi na delo torej; kjer se govori slovenski jesik, tam mora biti v veljavi povsod in vsakdc ga mora znati, posebno pa tisti višji naši predpostavljeni, s katerimi imamo občevati. Ne pustimo, da bi se mladi uradniki, katerih matere le slovenski govrrš, z našim milim in dragim slovenskim jezikom norčevali in ga prezirali. Občinski zastopi, pozor! — (Kmetska gospodarska zadruga v Ce lovcu.) Pimh s- Dam: Naša mlada zadruga je pri nelu Minuli mesec, ko je bila razpisana ponadba za dcbavo sena in drugih potrebščin od strani c. kr. vojaškega erarja, se je brž oglasila in vložila prošnjo, da ena preskrbi nabavo krme. Ž d, da brez napela, kajti dobila je prošnjo odklonjeno nazaj, baje zato, ker je bila nastavljena previsoka cena. Želeti bi le bilo, da bi se ta zadruga dobro učvr stila in privabita v svojo sredo tudi nekaj mož-strokovnjakov, kakoršen je na primer potovalni učitelj dr. E Kramar, da ji bodo mogli d »jati potreb nega pojasnila in naukov, kako ravnati v takih slučajih Naj bi vrlo uspevala I — (Odlikovanje) Cesar je podelil g. Antonu Mnhi, županu v Lokvi in goriškema dež po-slaocu, zlat zaslužni križsc s krono. Gosp. Maha je dobil to odlikovanje za zasluge za pogozdovanje Krasa. — (Goriške novice ) Okrajni šolski svet za goriško okolico je na prtdlog šempaskega župana g. J<.h. Faganela sklenil, odpraviti pred (3 leti usta novljeno italijansko ljudsko šolo v Podgon, ker v G letih njenega obstanka ni bilo mogoče, spraviti skupaj zakonitega števila otrok. — Goriški magi etrat je nvedel značilno novotarijo. V Iraliji je običaj, da se ure ne štejejo od 1 do 12, ampak do 24, in to navado posnema zdaj tudi magistrat. Najbrž misli, da ju zadnji čas, da se nauči ob činstvo na to! — V italijanski Versi je obč. zastop dovolil majhen donesek za napravo Zoiutovega spomenika. Dotičnemu predlogu se je uprl obč. vetnik Colant, p. d. Drian, kateri je stavil pa metni predlog, naj se ta znesek rajše dovoli za ustanovitev slovenske šole. Laški listi seveda napadajo Co-lanta strahovito, a mi smo prepričani, da pride čas, ko ee bodo Furlani še radi učili slovenski — Goriški Lihi so immili novo krajevno ime za Rihem-berg. Prekratili so ga v „Monceschiatto0. lin z dvoma najdejo v o. kr. uradih vse polno takih mož, kateri bodo skušali to ime u peljati v rabo, kakor se je to zgodilo s Piedinaontona itd. — V Sežani se je naselil kot adravnik g. dr. Jos. V i I i -mek, rodom Čeh, kateri pa dobro slovensko govori. — (Velik požar) Dne 7. t m. zgodila seje v Gornja Ravni pri Cerknem na Primorskem velika nesreča. Kakor ee govori, niso pri posestnika p. d. , pn Močnika" že 3 do 4 leta postali dimaika omesti. Omenjani dan okoli 11 ure dopoludne jelo je goreti v ii ramb Vžgala se je takoj tadi slamnata streha Močnikova. Ker je tukaj ravno ta čas največa košnja po hribih in senožatib, bili so ljudje, veči noma moški vei pri sušenju sena tako, da je bila že c*la vas v ogeja predno so prišli ljudje skup, dasiravno so jim prib>trov v gotovem denarja ali v prircdninah po vsi deželi ter sem prepričan, da ta poziv na dobrotvorno čntstvo prebivalstva kranjskega, ki ss kaže ob vsaki priliki, ne ostane breznspf šen. Pclitičnim okrajnim oblnstvom je narcčeno sprejemati darila, bed ni v getovem denarja ali v prirodninah, ter jih izročati svojemu namenu. Imena darovalcev se ob svojem času razglase v uradnem deželnem časopisa. V Ljubljani, dne 11. avgusta 1397. C. kr. deželni predsednik: Viktor baron Hein s. r. Bratje Sokoli 1 IDsLn.ee dno 3.4. et^rg-meta, bode v spomin ustanovitelja češkega Sokolstva MiroHinvii □Pyaaa»u v dolnjih kavarnifikih prostorih „Nar. doma" Tyršev večer. Zaootok ob '/,0. nrl sveder. K prav mnogobrojni udeležbi Vas vabi z bratskim Na zdarl odbor. Poslano.*) Pod naslovom ,,Razmere v ljubljanski okrajni bolniški blagajni" priobčil je „Slovenski List" v it. 37. z dne 7. avgusta t. 1. vrsto neresnic in napadov, na katere bodi podan Bledeči odgovor: 1.) Ni res, da so se godile nepravilnosti pri okrajni bolniški blagajni ljubljanski tekom let. Saj je ravno tisti t, Lnka Breskvar, ki je aedaj odgovorni urednik ...Slov. ista1' bil sam tudi vsa 4 leta podnačelnik okr. bol. bla* gajne in nt pri odborovih sejah nikdar o kakem neredu govoril, aaj ga pa tudi ni mogel najti, ker je bila blagajna ravno ona 4 leta vedno natančno revidirana in skontrirana, in se niso nikaki neredi nafili in prav nič gnilega v pošlo* vanji. Blagajna se ne more temeljito očiščati, če niti pod nadzorstvom prejšnjega odbora umazana ni bila. S.) Ni res, da je pri občnem zboru dne 1. avgusta t. 1. g. Turk poročal samo o neki obstrukciji, temveč g. Turk je najprvo poročal, da Be je blagajna dne 8. in 31. julija natančno revidirala in škontrirala, da pa se je vselej v popolnem redu in v soglasju z glavno blagajniško knjigo našla. 3. ) Ni res, da bi se bila politika od stranij onih petih gg. odbornikov, ki so stopili v opozicijo, v blagajniški posel vtikala, ampak res je, da je dobila obravnava o zdruvn ških razmerah ravno s tem političen značaj, ker <■»■ je takoj pri prvi redni seji upravnega odbora dne 8. julija t. 1. pri posameznih nasvetih nasvetoval vender politi čem mož, g. dr. Gregorič, kot delegat za ono zloglasno enketo in oni Štirje dosedanji blagajniški zdravniki, ki imajo vsekakor največjo prakso, kar se tiče zdravniškega poslovanja pri okr. bol. blagajni, pa so se kar načeloma prezrli. 4. ) Ni res, da ni bila blagajna do 31. julija t. 1. skontrovana, ko je blagajnik pri upravni seji istega dne ponudil glavni kjluč načelniku g. Kregarju, a ga ta ni hotel sprejeti. Saj je vtndor pri tej seji načelnik revizije g. Turk sam poročal o Skontraciji in reviziji blagajne. O. načelnik Kregar moral je torej drugačen vzrok imeti, da ni hotel vzprojeti glavnega ključa, kajti dne 22. julija t. 1. je blagajnik vpričo g. Turka in dveh uradnikov v pisarni zopet ponudil glavni ključ blagajne g. nače.niku Kregarju, a ga ta zopet ni hotel sprejeti. 5. ) Ni res, da je bivši načelnik prepustil 26.000 gld. popolnoma v rokah blagajnika, ampak res je, da je imel ravno podnačelnik g. Breskvar ključ 5t. 59 k tresorju, jedini on je torej imel rezervni fond in kavcije v skupnem znesku 23.354 gld. 25 kr. v svojih rokah, kajti brez njega ni blagajna sploh nikdar iz tega fonda kaj na posodo vzela. Blagajniku je lo po potresu oddal g načelnik se srednji ključ, da jo lahko vsaki dan glavne knjige (pa no stare knjige, kakor je g. Breskvar dne 1. avgusta t. 1. pred občnim zborom rekel) v blagajno zapisal, kar je vse-kako pravilno, kajti čo glavne knjige izgore, potem ss nikdar voč ne morejo korektni računski zaključki delati. V blagajnikovih rokah so jc torej nahajala vedno le neznatna svota denarja, ker se je itak vedno in so tudi sedaj vsaka večja svota, ako bo prihrani, takoj v hranilnico odda. Sedaj se je pa r«-» tako odredilo, da so glavne knjigo brez vBa-kega varstva in razpoložone požaru. 6. ) Ni ras, da je blagajnik obstrnkcijo odb »rnikov pri blagajni vprizoril in ni res, da se jo blagajnik oprav il-nika in kontrole »bal, ampak res jo nasprotno, da je za-vratna izvolitev g. Kregarja načelnikom, katero izvolitev je opisal „Slovenski Narod14 in v st. 166 I dno 12. julija 1897 natisnil, napravila obstrukcijo. Blagajnik so pa opravilnika ni prav nič zbal, ker je dobro vedel, da bode pet gg. odbornikov, ki so v opoziciji, gotovo skrbelo za to, da so no bi kak tak opravilnik za urad sestavil, da bi bil tisti samo nekaka osveta za čisto privatne za do ve. Kontrolo v nradujo pa ravno bivSi načelnik uvedel, torej jo isti štirje gg. odborniki, ki jo mislijo napraviti, ne morejo več uvesti. BivSi načelnik je namroč določil, da ima od potresnega časa sem blagajniški asistent g. Metnitz glavno blagajniško knjigo voditi, torej ima protikontrolo le on, mej tem, ko vodi blagajnik knjigo: specialni konto, glavni konto, knjigo premoženja itd. Kar so tičo notranjega poslovanja, je itak blagajnik sam za vso odgovoren — ker on je bil dne 8. julija 1891 zaprisežen in imenovan kot blagajnik in računovodja z dekretom št. 172 ter je položil kavcije 2000 gld. Tudi je prejšnji načelnik vedno zahteval natančnih podatkov od revisorjev. Bolj kontrolirati Be pa menda uobedon blagajnik ne more, in bi bila taka kontrola pač namestu že za časa velike defravdacije 1.1891, a tačas bo ravno g. Luka Breskvar, kije bil tudi odbornik, za njo prav nič brigal ni. T.) Ni res, da ne je bil radi blagajnika vrfiil izredni občni zbor, ampak zbor Be je vrfiil za to, ker so nekateri odborniki nameravali pri tem zboru doseči vse tisto, česar pri upravnih sejah doseči niso mogli! — 8) Ni res, da je blagajnik preprečil enketo, saj se jc vender dne 15. julija t. 1. redno izvršila, torej jo ni blagajnik ni kdo drugi prepreč.ti mogel. Pa se pa ta onketa ni izvrSiln v smisla nokaterih odbornikov, jc pa le hvale vredno, kajti ko bi se bilo pri tej enketi samo to vzpro- *) Za vsebino tega spiBa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. jelo, kar se je na vsak način nameravalo, namreč prosta izvolitev vseh zdravnikov, morala bi blagajna tekom dveh let likvidirati. Preračunilo se je v blagajni precej natančno koliko bi bil tak manever blagajno samo 1. 189t> veljal, in izračunilo se je sledeče: Ordinacij po rereptih za bolniščine......2210 . , brei . ...... 2400 „ za ambulantno rekonvalescente . . , 2760 kuponov (nakazil) za bolniSčino napravilo se jc . , 6358 operaeij in ranoeeljptva se je izvršilo v slučajih . . 1680 vkup tedaj ordinacij 16408 Ako so tedaj računi samo po BO kr. ordinacijo, bili bi stali zdravniki 1. 189»! 7701 gld. — brez zdravniških voženj, ki bi bili pa tudi več kot 300 gld. stale, torej se sme po malem računiti na karih 8000 gld., (ločim se je taktično 1. l^'.tti plačalo 4 stalnim zdravnikom m zdrav-nikom-specijalistom I vožnjo vred .$»572 gld. Da pa pri ime-novaui enketi do tega sklepa ni prislov jo skoro gotovo slučaj pomagal, da so se bol| previdni delegati tej enketi kar rajSe odtegnili, ker v slučaju sprejema proste izvolitve zdravnikov bili bi posledki tndi zhorovulce zadeli. 9.) Ni res, da so „obstrukcijonisti", a bolje rečeno mirnejši elementi, koncem občnega I bora, dne 1. avgusta tega leta, jeli bežati iz d/orane, marveč ostali so mirno s svojih sedežev ter Sli polagoma iz dvorano in se niti zmenili niso za klice, ki so jih za njimi klicali neki gospodje. Povedano bodi tukaj, da si jo vočina delegatov So pred početkom občnega zbora sama Hestavila program, da no bodo na mkake zabavljice reagovali, kar so je tudi zgo dilo. Kar se pa tiče dodatka uredmStva ,,Slov. Lista" v Sf. 37. se pa prav ob kratkem lahko odgovori, da je vse to, kar Blavno nrodniStvo v tem dodatku navaja in kar je tudi že dne 12. julija, 22. julija in 4. avgusta t. 1. ,.Slov. Narod" v St. 155, 161 in 17d dovolj jasno opisal, za blagajnika čisto brezpomembno, kajti niti prejšnji načelnik, niti blagajnik so nista vmeSavala v to zadeve, ampak jo bila to le ljudska govorica po Ljubljani. V Ljubljani, v dan 13. avgusta 1897, il206) Spoštovanjem: Anton Klein Rajko Branke bivši načelnik okr. bol. blagajne. blagajnik in računovodja. Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti nteSujoče mišice in živce krepčnjoče, kot mazilo dobro znano „Mell-ovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DU NA.II, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z var-noatno znamko in podpisom. 2 (97 —11) Proti zobol>olu in gn|llol>I zob Izborno dolnjo Melusina ustna in zobna voda ntrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. J o d i n a z u 1 o y a lekarna M. Leustek, Ljubljana, Rosljsva cesta št. I, zraven mesarskega mostu. (91—31) Za turiste in dlstancne Jezdece. Kakor nam poročajo povsem avtentični viri, uporabljajo žc dolgo hri-bolazci in jezdeci po napornih turah, pa tudi pred njimi, z največjim uspehom Huid K vi z de. Ta tiuid ima lastnost, da stori mišico človeškega telesa odporno in vztrajne, tako da tudi najhujše napore z lahkočo premagajo. Prav tako podaja to sredstvo utrujenim milicam svežost, odstrani vsako utrujenost in bolečino. Za pešce in jezdece je zato Kvvizdin tluid največje vrednosti. Najtečnejša umetna hrana otrokom je, kakor BploSno priznavajo zdravniki, popolnoma škroba prosta Frana <- incoiiiclll-jii I. dunajska otroška redil d a moka dobavitelja društva c. kr. državnih uradnikov avstrijskih, Dunaj, XV I, Robert Hamerlinggasse i. asa Ogromna množina spričeval in priznalnih pisem. ss= Velika škatlja 80 kr., majhna 45 kr. Zaloga pri g. lekarnarju !U. MurtlctMclilucKcr-jn rpri zlatem orlu* v LJ u JhiiI, PreSirnov trg štev. 2. D.ilje v vseh lekarnah in drogerijah. (880—10) Dejstvo Je, da današnje dame vsakdanji rabi Poiiilrc - Hj;Ju nt Ine in Savoii -i ln<* zahvalijo ono micno barvo kožo in ono motno aristokraticno polt, ki so prave lepote znaki, Vedno cista, nikdar brapava ali razpokana koža, obraz in roke vedno proste svetenja in marog, vse te prednosti se dosežejo, Če se uporablja za svojo toaleto Poutlrr - K.^luiif lne in Sa-VOll - K^lmi« In«*. Te higijeuični toaletni predmeti nimajo v Hebi nikakorftnih metaličnih snovi in so zajamčeno neškodljivi. Za varnost pred brezvred-nostnimi ponaredbami naj se vedno pazi na zakonito zavarovano varstveno znamko : „Glava s čelado" Glavna zaloga za Avstro - Ogersko : Lekarna pri sv. Duhu, E. Tomnja naslednik JL* 1% intrr. Zagreb, Ilica št. 12. (3126—30) Zaloga za Id ubijano : Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek Kosi jeva cesta št. 1., poleg mesarskega mostu. Iz uradnega lista. lavrailue 1.1 i cliHebutlvne družite t Josipa Mače k a v Ljubljani terjatve proti Ivanu Erniacori v znesku okoli 300 gld. in Eliji Predovičn v znesku okoli 800 gld., dne 16 in 30 avgusta v LublJHni. Frančiške Kopre t umož. Verhunc na posestvih Andreja Verhunc, v Rečici zavarovana dota v znosku 3000 gl. dne 20. avgusta in 3. septembra v Radovljici. Andreja V o r h u n c a posestvo v Gradu, cenjeno 12.8Gf> gld. in Martina Prešel j a posestvo v Polju, cenjeno 5f> gld., obe dne 20, av^u^-ta in 21. septembra v Radovljici. Franceta iu Ano Paznik posestvo v V< nišah, cenjeno 1160 gld, 50 kr, (v drugič , dne 21. avgusta v KrSkem. Ivana Kamnikarja posestvo v Srednji v&3i, cenjeno 4880 gld.. dne 21. avgusta v Ljubljani. Antona Vodnika posestvo v Prelosu, cenjeno (100 gld., dne 21. avgusta in 36, septembra na Brdu. Umrli so v I Jiibljanl: Dne 12. avgusta: Alojzija Rožič, posestnikova hči, 3l j mes., Črna vas St 13, akutni črevesni in želodčni kf.tar. — Mihaela Bardorfer, urarjeva hči, 11 mos., Cerkvene nlice št. 11, vnetje sapnika. — Martin Kocjan, mitničarjev sin, M mos, Ulice na Grad št. 13, {etika, MetcorologiČno poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. Avgust Čas opa-'eovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 nrah 14. ■ 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 737 8 7384 737 2 lit 5 174 26 8 si. Bever si. jzah. sr. jug del. obl. del. jasno del. obl. o-o Srednja včerajšnja temperatura 20 O4, za 101 nad normalom. ID"u.r>.SL;jsl3:a, "borza, dne 14 avgusta 1897. 4kcpnl državni dolg v notah..... 102 gld. 35 kr, Skupni državni dolg v srebru .... 102 p 40 m avstrijska zlata renta....... 124 , 05 r Avstrijska kronska reuta 4c/0..... 101 t l»5 % Ogeraka zlata renta 4°,'„....... 122 , 60 m i)gerska kronska ronta * , . , , . 100 I 0 . »vstro-ogerske bančne delnice .... 952 , — . £yeditne delnice......, . . 365 . — a uondon vista. . ,......> • alt ■ 70 a iitnski drž. bankovci ta 100 maik , , 68 , 72«/i , <0 mark............ 11 , 75 , M frankov........... * , 52«/, , Italijanski bank ovc.'......14 46 , 10 B tf, kr. cekini........... 5 . 64 a Dne" 13. avgusta 1897. 4 = drlavne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 158 gld. 25 ki. Državne srečke is 1. 1864 po 100 gld., . 188 9 60 „ Donava rog. Brečke 5°/o P° 100 8,d- • • • 2r> ■ žomlj. obč. avBtr. 4-'l°0 zlati zast. listi . 99 , 70 , Kreditne srečke po 100 gld...... 201 , 75 . Ljubljanske srečke......... 22 , 25 a Budolfova Brečke po 10 gld....., 26 „ — a akcije anglo-avatr. banke po 200 gld., . 159 , 90 . Traumav-drnit. volj 170 gld. a. v. . . . 458 „ — „ Papirnati rubelj......... 1 ■ Zahvala. Za vsestransko sočutje, izkazano nam ob bolezni iu smrti predrage sestre, gospodične Line Schwentner kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku ter za krasno poklonjene vence izrekamo vsem udeležnikom svojo najiskrenejšo zahvalo. (1207) Žalujoči ostali. m 'S Ce o S > 8 O) c trn >x 0 ** ^3 JO e« J N J 'S l I S cA _ tO 04 ca o S > N V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Vrt se odda v zakuj. Za čas od dne 25. jannvarlja 1898 naprej se odda v zakup vrt. kateri se nahaja v varni legi in skoraj sredi mesta pri hiši v Ljubljani, Gradiš&o At. 16. Vrt je prostran, ima površine za šest vrst gredic, dalje dva zidana, s steklom krita gredičnjaka, zidan cve-tličnjak in pa zidnu rastlinjak, katera oba mejita na v sredi med njima se nahajajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječe iz pritlične s >bo in kuhinjo, iz pristrešue sobe in pa iz podzemeljske kleti, namenjene za shrambo. V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V rečonem vrtu so izvršuje v2o dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo. Zaknpne ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Prano Muiida, odvetniku v LJubljani. (1183-2; BANTAL od MID7. Zatre C o pala, kubebe, v z bil zganja. Ozdravi iztok v 4rt urah — Posebno učinkujoč pri mehurskih boleznih in povzroči ščiščenje najbolj s "n kalne vode Kot jamstvo i /AiDYj ima vsak toboloeo ime y^ v Zaloga, 8 rue Vivienne, Pariš in v glavnih lekarnah Avstro-OgiBko. Ccs. kr. avstrijske državne žnlenr'co Izvod iz voznega reda ■v«13«.-mi.«gra -3«5- 1. J-o.r5.il3. 1897. Odhod Is I,|nl»tl»n* fini. kol.;. tmtta Prog;* 6oz Trbli. (iBMM) Ob l« nrl K min. r" 3»H oiohul »lak » Trhli, Jluljoa, OM ve-rranaanafaata, Ljubno; ioa 8«.lrthal t A—II, Ti.hl, tam.Holn-w td Irftml <}hu«in, Zeli Oh Jnzor'1. ln>n- •*, BVl ■ me, Ou» -t, H iPvo, l'.iril, tn K.l«ln-KelflliiR v Ntnyr, Lino, na JKmaJ 7i« Ami>t«l)r-H, Orlovno, hMM faate, i.jui.nn, OnnaJ; to. Helithal ▼ Bofaaogiatt, tem Kl«ta-B«4flfaag * rUojnr, I.lne, Bih1i>JpvU,<«, 1'lzonJ, Marijino vari, llc.h, Krsnertvo vnri, Karlov« vari, l'ri»H<>, Upalio. -- Ob 11 nrl 60 min. dopnlmin« o»nlml vlnfc ▼ TrbU, Pontabel, Iteljak, O'.o-rac, Iilutmo, HeUtlial, Ounaj. — Ob 4. nrt i min. popoln.lne Oiobnl Tlak * Trli/, nt.tjah, Ootovon, Frvir.onsfniit« , IJnl.no Halilhal v Holno»r»cl, Ijeiitl-ftMtnln, Z«ll nli Joa-jru, taOKMMt, Hre«ono, Ourlh, Ornevo, Paria j o«» Kloin-Balfllnii v H'.oyr, Uno, Bwu|» rloa, IMimiJ, Marijin« »are, Hob, Kroiinov* var«, Karlovo varn, PrnffO, I.ipiko, I>un»J Ti* AmeUttfln. — Ob r.. nrl 3'i min. popoldno Ort«»!>ni vlak. v i,,.«.,, 1H...I, (le ob no.lnljah in prarnikili ) — Ob 7. nrl 4« min. »vočet oaolml rlak t IiPaeo-lUcrt. Proga v Novo mesto ln v Kooovjo. Ob e. nrl 16 min. ajutraj meiaul Tlak. — Ob 19. url 66 m!:* po polndn« m«t*Qt rlak. — Ob «. nrl 80 min. avaćar mnaanl »iak. Prihod v I.|nl»l|»no (ju*, kol.). Proufa lz Trbiža. Ob 6. ori BJ min. ajntraj osobni rlak ■ n-inf-J"* tU Am«t<>tten, Bolnojrrada, Unca, S'.eyra, GmnnJena, Iiolila, Auaaooa, Pariia, Obnove, Ciirlha, llreffencu, Inomo«t», Zclla ob jn/ern , l.Jnbaa , Oalovsa , Haljaka, Franaaiiaronte. — Ob 7. uri fifi min. zjutraj oiobnl vlak 1* Uiaoo. nioila. — Ob 11. ari 20 mir., dopolnil*.e aaolml vlak ■ Dunaja, vla Am»tot**n, Karlovih varov, llcJ.a, Marijinih varv, 1'li.nja, Butlajitvlo, Holno^rada, Ijlnca, Stovra, Parita, Onn«TH, Onriha, Bro*«noa, Inr irioata, /,n!la ob Jesam, Utnil-Outoliia, IJubna, Oelovca, EdBBft, fnntahla — Ob 4. nrl r.7 mm popoladne oiol.ni Tlak a Dunaja, LJnr.r.a, Bi MhaU, Uolj^lta, Culovoa, Krentenafeita, PonUhla. — Ob 9. url ti m:. . *vo ir MObnl vlak a Da laj* rla Amitetten In lijnhno, Ia Upakega, Pratjo, KrancoTih varov KarlOTih raroT, H«ha, Marijinih rarov, Plrnja, btidojovlu, Unea, BtaTT*, Bolnoarrada, Holjaka, OaluTca, Ponlabla. — Ob 10. uri 2.1 minut avoOur OMbal vl:*k ia Leicc-Illoila (lo ub iiclclj:wh in prn.ni 1 k 111 ) Proga ls Novoga mesta ln Iz Kofievja. Ob 8. uri 10 mlu. ajutraj meaanl »lak. — Ob 8. ari 3S min. no polodnf metani Tlak. — Ob B. nri 35 min. avorer rooAanl vliO-. Odhod ls I,Jnbl|aue (dri, kol.) v Kamnik. Ob 7. nri 98 run. ajutraj, ob 9. url 6 min. popolndna, ob «. ur? tO min. BTOuor, ob 10. url Uit mlu. avouer. (Poalodujl v) \k la ob nedeljah In prmanlkdh.) Prlliod v I,jnbl|uno (dri, kol.) I« Kamnika.. Ob 8. url 68 min. ajutraj, ob 11. tiri H miu. dopolnilno, ol; 8. nri SO min. aiTeoer, ob t. uri O« mu ivo cr (FosltdaJI Vak laab u*.!aijai. In prmanlkJh.l Komptoirist vehč slovenskega in nemškega jezika v korespondenci, Me tHkoJ opnjuir. (lli*.J—2} Kje V poizve se v npravništvn „Slovenske^ Naroda*. 100 VIII. do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vnacega stanu v vseh krt*. J lis gotovo in pošteno brez kapitala in rizike a prodajo zakonito dovoljenih drJ:ivnil» papirjev in srećk. — Ponudbe na : I u«! w i v, 0«l4»rrei«rli«T, l>eutM«-keKUHH« h, !Cu ima v sebi tO i> kov iKMiiceit liolrmu« in se razlikuje bistveno od vseh drngili kotrano* vih rril, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride Mlvpnrijam v okom, zahtuvitj i/.-reono Etorgnajono kntranovo m'l«». in pazi na zraven natisnjeno vaiatvoao znamko. Pri ueoidraiIJIvlli poli-nili lioU'riilli se na mesto kotranovega mila z uspehom aporatjlja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot blaSŠjc hotrimovo milo za odpravljanje lir^iui^-r N polti. proti sjuišrajem na polti in glavi pri otrobih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetifno milo r.u u m t \ i m j «■ ln i. •; • i«i i i - nt vsakdanjo rabo služi Bergerjevo glicerinovo • kotranovo milo, v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. Cena komada vsako vrste z navodiom o nporabi 35 krajo. Od drugih B«Tt;vr|«>vlh inedlelnHko - koHuie-tlrnlli mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: lleuzoe-mllo zatitiopolt; borukNovo milo za prišče ; knrkolNko ni .m o za uglajenjc polti pri pikah vsled koz in kot razknžujoču mila: llcruorjevo smrekovo - lajbt« Mto milo rit umi t mi jo iu lolleto, Itcr-njtvo liiiio Z» neino otročjo tlobo c^.s kr.); iektjolovo milo proti rndečici obraza; milo sa |»en<* v obrazu jako učinkujoče; tnniimko milo za potne no^e in proti izpadanju las; zobno milo, najboljše sredstvo za čiščenje zob. Glede vseh drugih Rericerjevlli mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Ilerujerjeva uiila. ker je mnogo ničvrednih imitacij. (407 —11) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Majr, li. Pieealij J. S V ©beda in U. pL Trnk6 ry-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranj--k. m t V_ V 3 najboljši materijal /a gornja okna, tla, tovarniška okna, razne debelosti, plošče do P7f> Qmetrov. Posebne prednosti: Kar največja varnost proti pvodrenju m prebitju, nadležnih žičnih mrež ni treba, varnost proti og-nju je Jako velika, ako se zlomi ostane gosto, ker žična vložka diži steklo skupaj, svetloba prodira Jako močno in je učinek luči, kakor še nikdar doslej. Pri mnogih državnik m za sobnih zgradbah se ju vporabllo v obsežni meri z najboljšim uspehom. Mnogobrojna spričevala, prospekti ln vzorci so na razpolaganje. Iz stekla vlite nalovim plošče za gornja otaa za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodnikov ali predorov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali s površino v rasni t) vzorcih, belo, na pol belo (okolu 3UU 0 ceneje nego navadno surovo vlito steklo) in barvano z žično vlogo ali brez nje. («32—6) Stekleni strešniki in stekleni žlebniki v raznih oblikah in velikostih. Akticn iH'dh'hafl (ur libimluslric vorm, Friedr. Siemens, .~\ «-«i —-11 i tj l»«5l JhZt bogon (liohrnen). Drugi izdelki : Vsakovrstno steklenice, steklenički jeamaiki, steklene ploftče belgijskega in nemškega izdelka, vlito in vdolbljeno steklo. za navadno piflarnižko delo, veSč slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru, išče stalne službe Ponndbe pod „ Komptoirist" na upravniAtvo „Slov. Naroda". (11-18-5) Trgovski učenec vzprrjme se v trgovino z mešanim blagom Frl-flcrlltifc IIuniHiiH'ii V Hn«1ovIjU'l. (1203-1) Tovarna za ovčjevolneno sukno JULIJ VVIE8NER 8 Co. v Brnu (345—9) je prva na svetu ki na zahfevanje razpošilja brezplačno in poštnine prosto vzorce svojih pridelkov v damskih lodnih suknih in prodaja blago na motre. Ker se ogibljemo blago tako strašno podražnjočeran pre-kupovanjn, kupujejo nafii odjemalci za najmanj 3^>°/0 ceneje, ker naravnost iz tovarne. Prosimo si naročiti vzorce, da se prepriča. Tovarna za ovčjevolneno sukno Julij VViesner & Co. Brno, Zollhausglacis 7/106. ITara^nost iz tovarne. Na prodaj so iz proste roke po8-4) Šokoiada in j- Cacao Suchard. Da bo preprečijo dogodivda se nepo razumljenja, se častito občinstvo opozarja, da tovarna Pil. Nii(*llfkrur-»K;«» v J >jitl>l jji nt, 2£icio vmliG uli o e. Ha novo otvorjeno 1 V sredini mesta I Na novo otvorjono! Zvezdni drevored. Restavracija Fantini. Gradišče štev. 2. Nova z vso udobnostjo opravljena restavracija. Toči sc izvrstno Reininghausovo iu Buclejeviško pivo. Najboljša vina. Izborna kuhinja. Pozorna postrežba. Meščanske cene. Preko ulice znižane cene. K obisku najuljudneje vabi (1-200-1) z velespoštovanjom La. Fantini. 46 Učenec vzprejme se takoj v trgovino s špecerijskim blagom. (iao2-i) Kje? pove npravnifltvo „SlovenBkega Naroda". Prva tržaška tovarna za asfaltne izdelke in pokrivanja Panfiili & Comp. prevzemlje pokrivanja z lesnim cementom, pokrivanja z asfaltno strešno lepko, dobav Ijanje isolirskih plošč stresne lepke, lesnega cementa in asfaltnih izdelkov (959-7) Nagrobne vence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—60; priporoča Karol Recknagel. Zaradi slučaja smrti so hiša v Ponkvi ob juž. žel. (Ponigl) v kateri je trgovin« m uieAnulm l»lagOiM. g-ontiliias in (ohurnu trafik«, s I«-tienlco, vrtom mi ?i iiiljišrtni vred takoj v najem, Natančnpja pojasnila d-je Adolf* r.ii-lilicr. ■i v v Nllvillel ( S c 111 o 111 i t /1 poŠta Št Juri) Ob j. ž. (St. Georgen a. d. (Siidb.). (H9ti—1) O^orako-liivatsko delniško pomorsko («0) p ar ob rodu o društvo v Reki. (33) Preko Reke uajkrajfia in najvarnejša, mej otoki Be vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komfortora opremljeni, električno razsvetljeni > X Redne vožnje; V noCi od sobote na nedeljo hitri parnik v Zader Spi jet-Gruča, Gravosa (Ragu-s;i -Castelnuovo-Kotor. V ponedeljek ob 10. nri zvečer poStni parniki v Zadar-Spljet-Metkovič. V torek ob pol 11. uri dopoludne hitri parni ki v Zader, Spljet Gravosa (Ilagusa) in Kotor. V četrtek ob pol 10 nri zvečer poStni parniki v Zader, Šebenik, Trau, Spljet, na otoke Brač, Letina, ViB, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol II. uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa i Ragtisa . V petek ob 1. ori popoludna postni parniki v Lošinj, Sclve, Zador, Se-benik, Trau, Castelvecchio in Spljet. Vsako nedeljo ob 7. nri zjutraj izlet Reka-Opatija-Losinj in nazaj. parniki) v Vi Iščem koncipijenta novinca, polnoletnega, ki bi zamogel takoj vstopiti. Rndolfovo, dn6 12 avgusta 1897. (1199—1) T>i-- J. SSolic^g-ial«,. Noeluraltl moJHter (61—89) v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16. v Trnovem se priporoča slav. občinstvu in naznanja, da izdeluje in po-pravlja vsakovratiie tioclo Is liraNtorega Iu iiieh- 'icmi letin po najnižjih cenah. Tudi prodajam in kupujem »turo vluxko poNode. Pristno Brnsko sukno a ® ■ ** 9 ■ ■ - — 1§1 IO- /i» i»oi«t. jr iii Jesen« Kupon aVlO m d..!-, 1*80 Iz tloure m popolno moNko irl• H.— < 1 m t ni n j u j o zotiiie boleoine z liNinrteuJom živca. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ i ♦ i * j : ♦ Pna kranjska izMovalca novih licillje? Josip Kolar v poslopji ni are pošte. Najuljudnejc javljam slav. p. n. občinstvu, da itnam v zalogi kolesa (biciklje) svojega domačega izdelka in jih priporočam vsem kolcsarHkim prijateljem in vsem, ki domačo obrt radi podpirajo. Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti. Imam pa tudi veliko lalogo najfinejših ang-ležkih ln dunajskih koles po nenavadno nizkih cenah. Ker imam sedaj urejeno delalniro za nova kolesa, zmožen sem kolesa prenare-Jatl, ponikljati ln lakirati, iz starih nove narejati in izvrševati najtežavnejša popravila najbolje in najtooneje. Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolesa s starimi. Z velespostovanjem sc uljudno priporočam (358-25) iTosip X£ola>r_ 00000000000000000000000 JE9, ii. Udano naznanjam, da som po smrti svojega soproga, g. Antona Umberger-Ja, gostilničarja „prl Kolovratarju", preselila se v nknsno prenovljene prostore restavracije „Pri Lipi" Židovske ulice št. 5 ter Bvoje novo podjetje iskreno priporočam blagohotni podpori Bvojih cenjenih dosedanjih „Kolovratarjevih" gostov, spoštovanih gostov gostil-nice „pri Lipi" in sploh vsega slavnega občinstva v Ljubljani in na deželi. Za izborno gorko ln mrzlo kuhinjo jo. kakor doslej vodno, skrbljeno, JBto tako tudi za pristna bela, rud06u ln orna vina ter za vedno sveže Reinlnghansovo in budjeviiko pivo. Vzprejemljejo se tudi naročniki na obed. Nadejajo se, da mi bode slavno občinstvo z obilnim obiskom pokazalo isto zaupanje, kakor je je vedno izkazovalo mojemu rajucemu možn, beležim z najodličnejšim spoštovanjem 3^vdlatrija, TTrr^Toerg-er- V Ljubljani, dne 11. avgUBta 1897. ti 190—2) Največja zalog-a šivalnih strojev po najnižjih cenah. Fini bicikelji z vsemi pripravami in z jamstvom po 1 IO tt'l- ič, F. Ihiika; v Kainnl ku j Močnik ; v i elovel A. Eggi^r, W. Tlr.mn vvald, J. Rirnba-clior; v Brezah A. Aich-ingor; w Trnu (na Koroškem) G. Mennor; v lleljultu F. Sohols, J. M. Stadler; v fciorlcl G, K. Pontoni: v WoifN-Im-1'^u A, II nt h; v lira-■ 11 i K Savnik; v Itatl-K<»lil Oi E. A n ■!:■:!• m; v Idriji Josip VVarto; v Radovl|lel A. Roblek; v Olji K. GoIm ; v «f'r-iioiul|u: F. Haika. Koncesijoniran po vis. c. kr. miuisterstvu z odredbo z dne 7. maja 1H91, št. r> (T.'i Sevemo-nemSki ^ v Bremenu. Brzoparniške vožnje v Newyork: lz Bremena ob torkih in sobotah. Iz Sonthamptona ozir. Chor- bourga oh sredah in nedeljah. Iz Genove oziroma Noapolja via Gibraltar 2-3krat mesecu' Bremen-Sev. Amerika. V Nowyork, Bremen - Avstralija. V Adelaido, Melbourne, (1077—7) Sydnoy Bremen-Iztočna Azija, v Kino. V Japan Bremen-luž. Amerika. V Montevldeo. Baenos I Prekomorska vožnja v Newyork 7 — 8 unij. Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: E d_ "\7- £1 X ČL T ~X7~ C 3. x_ 85 30 Veliko zalogo priporoča ' J. Soklič. r^*E:i i'..«i i"iMti«'»<> 5tj 55B J likanje sukna, barvarija \ i in kemična spiralnica ► 1 Poljanski nasip — Ozke ulice št, 41 d se priporoča za vsa v to stroko spada- k 2 ^24) joča dela. f f Postrožba točna. — Cono nizke, r Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval (25) lastnega izdelka za dame, gospode in otroke jo vedno na izbero. Vsakeršna naročila izvrfinjojo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznanieunjojo. Pri znnaujib naročilih blagovoli naj ae vzorec vposlati. Illllllllllllll IIMIBIIf I j.1 zor Alojzij Erjavec j!zi,r (is) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 to priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu m obilno naročevanje raznovrstnih obuv katera izvrfiuje cenrt, pošteno m iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejše do Bajpriprottejlf oblike. Mere se •hraojjnjeju, Vnanjiiu naročilom naj se blagovoljno pridene vzorec. $ F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o kr. unif. blagajnice drž. železnio uradnikov v I-i3"a."fc)13a.iii, ^el©n."bvLrgro^7-3 ULlice št. se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje olvllnlh oblek po najnovejši facom in najpovoljnejših c^nah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Nepremočljive haveloke izdeluje po najnižji, brezkonkurenOnl oonl. - Gospodom uradnikom 8e priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meče, klobuko za parado itd. (1007 r^'"'oderciD( izvrstno facont, najboljši izdelek (19 E&MjoonoJe pri |U ALOJZIJU PERSCHEj jj Pred škofijo 22, poleg mitni bile. m •. sasnas - BJSssssssnsnnsB—-i-"^^«! j Pijte domači liker | j iz planinskih zelišč I „Triglav >-,y.r'j-.y.r~r '•-rrT'r'rr'fT Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov J. S. BENEDIKT ustanovljeno 1630. Ljubljana %w nredicl Stari trgr št. 3..©. 86 Prekuf)ovalcem tovarniške cene. Ceniki se pošiljajo brezplačno. - K-V- ■ l 1 lit /«>l«nl vol|o v*IOW(>0** Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plažčev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. Ot>lr«>Nt<-jAili, kakor tudi na)fl-n« Jfilh, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklada 8 pečnicami ali kahlami. I*upra>l|auja hitro in po cenil. Vnanja naročila se hitro izvrše. f T/l e h a n i k km Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani f siviilnr Hiro|o in volocl-pecle ter sc priporoča p. n. občinstvu za izvrševanje v njegovo stroko spadajo-i'ili del in popravkov po najnižjih conah. Vnuuju naročila se tečno izvršujejo. Darila za vsako priliko! FricLK®ffmann urar v Ljubljani, Dunaiska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst ur zl.it ili, srebrnih, i/, tule, jekla in nikla, kakor tadi stenskih ur, budilk in ijalnnskihur vso le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih oenah. Novosti v žopnih, kakor tudi v sten. skih urah vodno v zalogi. 2j Ponrave bo izvršujejo nujtodneje puškar v Hjjnoljeiiil Židovske ulics st. 3 priporoča svojo bogato zalogo orožji« lov ln omcIiiio var-iionK H(i*«*IJiv» lil iiolrcli-nc*£bb ifAt loveCt (81) Popravki se Izvršujejo v moji delavnici. Rf?f^X'4 rfif ?r?r*f ^^i^T TTT^f-T^^T^tfTt^T^TTUK Slaščičarna f Pekarija r Ij5-u.ToljaLja.su, Stari, "trg: štev. 1. Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu m tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje Izvrstne Hliuiao-rcziiSfC iti nilntilisU'e, katere se dobivajo vzlic njib izbornosti ceno. (3J) Ceniki zaatoaj in poštnine prosto. J JAKOB WMl vLjnoljiini, na Starem trgu St. 21 po stresa točno z najraznovrstnejilml štirikrat na dan svežimi, uknsnlmi, zdravimi in slastnimi v slaščičarski in pekovski obrt spadajofiimi izdelki. '* Tu je dobiti vsak dan 4 domačo potvioo, vseh vrst krtih * na vago. ržen kruh in prepe 3 čeneo (Vanille Zwiebnck>. (89J 4182 Oztotirne in nonalnotirne železnice. Dunaj, I, Annagasse 3 Dranstein l Koppel tovarne totalnih železnic Berlin S W. — Praga — Budimpešta — Dortmund. z.« prodajo in na posodo jekleni rebn, gotovi tiri. kortouti in skrinjasti na/ilmi lovri sploh (7U—5) K3$T~ vsaKo vrstni Vfl/.ovl. ^flff Lokomotive, kolesa, kolesni ttavkt, ogibalifiča, vrtilne plošče, vozovi. vi:::c želetnioe^ žično žoleznlce, zavorne gorske rolezr.ico; iaUl: grabimo trebilnice, vedra3te trbbilnlce. oentrifagaloi trpahu stroji, lokomobili in 1 •' — —"~" centrifugalno ..-.V-, parni zabijalniki kolov. Posebni katalogi za V6e industrije in obrti brezplačno in požtalno prosto. V ptiM „Pri zlati rili" dobe" se vwuk etra cesti št. 4 (čHes/jeiia cesta). Priporočani se nadaljni naklonjenosti ter beležim (1101-7 ) cftdolf Mauptntanti, tovarna oljnatih barv, firnezev, lakov in k le j a v Ljubljani. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva prevzela dne 3. avguata letos gostila ?,pri .sueb v Predilnih ulicah v novi hiši gosp. Jenka. Postrczava cenjenim gostom z dobrim dolenjskim ovičkom, raznimi drugimi pristnimi vini ter z g-orklml m mrzlimi Jedili. Za mnogobrojen obisk se priporočata Ivan \n Marjeta Gorjup (1205) preje ,,pri FigOVCU", Prva hrvatska, tovarna salam, sn?i m in masti g M. Gavrilović sinova v Petrinji g Čast nam je opozarjati p. n. družine, gostilničarje in trgovce m** na našo «*. čisto domačo mast. i Da bode p. n. občinstvo, katero kupuje mast, osigurano, da dobiva pravi domači nepokvarjeni proizvod, dali smo našo mast razkrojiti v „Javnom razkrojnem zavodu dra. S. Bosnjakoviča v Zagrebu" ter nam je bil priobčen 22. decembra 18% natančui ^ razkroj beni uspeli s temle zaključkom: ^ „Izovrta must. ki nam je bila predložena, je povsem ,a% čista, naravna svinjska mast; v njej ni niti najmanje onih |£ nič vrednih živalskih in drugih primeskov, s kojimi se to- jfe likrat svinjska mast padi v nji tudi ni onih primes, ki A provzročajo večjo težo ter ni mešana z vodo." jfa Ker nam jo glavna naloga, da vzdržirao priborjeno dobro ime naših proizvodov, prosimo p. n. občinstvo, da nas v našem stremljenji podpira 8 tem, da daje našim izdelkom prednost pred tujim blagom. Pripomnimo, da se naša mast prodaja v posodah, na kojih je naša firma. |Qt Dobiva se v vseh boljših trgovinah na ^Kranjskem in Spodnjem 4Qt Štajerskem.! 0 Cenike pošiljamo na zahtevo zastonj in franko ali naravnost 0 ali po naših zastopnikih gg. A. Butscher, Izubijana; C. Walzer, & Celje; A. Stocker in drug, Gorica. 4Qt fZ odličnim spoštovanjem (*i48—14) prva hrvatska tovarna salam, suhega mesa in masti S M. Gavrilović sinova vPetrinji. S ^onoo«o««oo««i sinnj, deklet r. t ri»/.n* «l«-lit. koei|aia 7.a fino meščansko hišo. ho-I «'I*l4eg>« Hlutiilkn za Opatijo itd. itd. Od septembra naprej: Gospodske ulice št. 6, pri tleli, desno. Jednonadstropna hiša 8 l stanovanji, 8° „ tistega dohodka, nc |>o cent produ. — Vpraša naj se pri Adolfu lian p j mirnim. Sv. Petra cesta št 41 (iii3—6} Monopol Excelsior Je glasben avtomat Izrednega zvočnega efekta ln mogočne glasovne popolnosti. Svira najrazličnejše komade, ako se nvrle 2 novčiča, in je poleg svoje zabavnosti jako dobiček dona&ajoč in mičen predmet za gostilničarje, resfavraterje, posestnike vinskib hramov in hotelijerje. Dobiva se tudi proti plačevanju na obroke pri Fr. Stampfel-u (l0^~5> v Ljubljani, Tonhalle, na Kongresnem trgu. a08) Ljudevit Borovnik (31) i ! puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem • 2 se priporoča v izdelovanje VMnkovrMtnlli pusek J S IS lov ce in strelce po najnovejših sistemih pod popol- • • nun jamstvom. Tndi predeluje stare samokresnice, • J v'prejema vsakovrstna |»opr»vlli» in jih točno in m) • dobra izvršuje. Vse puške so na c. kr. praskuševalnici O • in od mene preskuSene. — Iluatrovaai ceniki zastonj. • • iMaaaaaaaataaaaa»aae^aos»eaaaaca mm Slavnemu p. n. občinstvu na znanje! Gostilna Cofisče n a Šmarjetni gori 1 , ure hoda od postaje Kranj ; cesta od gozda dalje nova in senčnata. Gostilna je odprta vsako nedeljo in praznik popnUidne, kakor tndi ob torkih, sredih in četrtkih po-polndne. Drugekrati kakor tudi ob slabem vremenu, razen nedelje, lc po naročila. Pri izletih večjih družb prosim pravočasnega naročila, da zamorera v takem slučaju popolnoma ustreči p. n. izletnikom. Ratsajlodl daleč In naJlepwlS Troseč obilnega obiska, beležim z vtdespostov.'.njem Janko Ev. Sire (1098—4) trgovec v Kranju, najemnik torišča". „Zastonj". Vsak, ki posije svojo natančno adreso, dobi proti malt mu povračilu in dciiesku za carinske stroške 1 gld. 90 kr. in sicer: 1 regulovano uro z verižico, za katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik za smodke; i elegantno kavalirsko kravato za gospode; 1 prstan z imitovanim dragnljem; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem; 2 mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; l'> komadov finih angleških zavitkov; 1 etui za smodke in 1 predmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev s tem, da jim blago takorekoč na pol poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura sla natanko in bode vsak priznal, da je to podaritev. .Todimi s.ivl m11 i m 11 i«■ i poštnemu povzetju, eventuvelno tudi če Be denar prejo vpošlje, pri tll5b*—2j Wiener Uhren-Export S. Blodek VVien, 11 u, fleriiiinengasse 19. Dijaka ali dijakinjo sprejme v zameno v Gorici dobra rodbina, ki hoče poslati sina v ljubljansko realko. (1204—i) Naslov pove upravništvo „SIov. Naroda4*. Naznanilo. Vinotoč grofa Blagay-a jo od 7. »v^iint« nnpre) v Gospodski ulici h. št. 10 ter se toči tam «lolenjnko naravno viuo lanlne^u pridelku, lil 66—3) Za svojo odvetniško pisarno iščem solicitatorja. Ponudbe naj se mi doposljejo majic UMiie|c do 20. t. 111. Dr. Alfo 11 s Mosche (1153—4) odvetnik v Ljubljani. I cffolandsko* ameriška črfa. \ Parniki vozijo pu lkrat do 2krat na teden ^ iz Rotterdama v New-York. I Pisarna za kajute: ^ Dunaj« I., Kolowratrlng 9. 1'isarna za meilLror: Dunaj, IV., Weyringerg. 7 A. I. kajuta: Od 1, aprila do 81, oktobra . . mark 290—400*) „ 1. novembra do 31. marca . .. 230 —32 O II. kajuta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 „ 16. oktobra do 31. julija....... f 180 *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in elo-ganci parnika. (iMi—7) m Trg^OTT-sko poročilo 995Z1 o/tojro|a;aL66. 14avta. Plodovitost južno- in severoameriSkih dežel v j pretečenem letu je povzročila velikansko naknpičenje tega prt-delka in vsled tega takšen padec cene, da so se svetovne j trgovine tega blaga, vsled prejšnjih velikih zalog, v svojem temelju zmajale. Eden se joče, drugi smeje — poslednje lahko stori konsumno občinstvo — naravno! Midva sva imela skrb, ta položaj v korist najinih kupovalcev porabiti. Nakupila sva v večji meri kavo tako ugodno, da zamoreva sedaj častitim naročnikom prodajati navadne, zdrave vrste od gld. 1-15 kilo naprej, fine vrste, kakor Salvador, Laguayra, G-uatemala od gld. 140 — 160, najtinoje velearoinatične pridelke kakor Portorico, Neilgherry, Ceylon, Mokka, Ceylon biserni od gld. 175 — 1 92 kilo. Mnoge in skrbne poskušnje dovedle so naju do vspeha, da sva iz poslednjih najboljših vrst določila mešanico, ki presega vse zahteve, koje more naš razvajen ukus staviti do kakovosti, arome in barve delikatne kave, bodisi črne, bodisi mlečne in hoče postati ponos vsako gospodinje, katera nama bode dala Čast svoje potrebščine za hišo iz najine zaloge jemati. Jeden sam poskus zadostuje! Poglavitejše tukaj vdomačene vrste Čaja so: Sou-cliong, Pekko, Ningchow i. dr., v katerih imava jako lep, zajamčeno pristen sortiment. V kratkem nama dojde potom ruski »-sibirskega trakta poslatev naj izbornej Sega karavanskega čaja in carske melanže, na kar bodeva o svojem času posebej opozarjala. I« i a. olje. mladimi . j 11 a 110 Ntltlje. ki rižovi jedi, Grojec, Polementalec in Ementalec za gospode gostilničarje in zasebnike, Eidamski, Gorgonzola in Bomatour za slast ne zahteve, Imperial in Liptavski V Ljubljani, dne 11. avgusta 1897. izvrstne kakovosti, katera poslednja priporočava posebno kot popolnoma sveža, kar je malokje dobiti. II um «1 it umiril. very old, directlv imported. Konjak.. Pijača, katera vsled svojih odličnih oživljajočih in zdravilnih lastnosti] zmiraj večji konsum in popularnost pridobiva. Važno jo pa to, da se mesto pristnega, naravnega konjaka ne dobi ponarejeno in pokvarjeno, za poznavalca ničvredno blago iz gotovih ne čislajtanskih virov. Zatoraj prodajava samo pristni, francoski konjak renomirane marke, 151etni in 51etni in poleg tega prav izvrstni domaČi konjak, večkrat destilovan iz najboljšega domačega vina pod lastnim nadzorstvom, za kojega dobri vspeh pri vseh težavah notranjega in vnanjega človeka jamčiva. Probatum est! Vimt. Otvorila, sva tudi prodajo iinih desertnih vin, imajoča izvrstne zanesljive, vire raznih dežel. Moteča ohraniti si tudi v tej stroki svojo dobro vest, kar so da doseči le ravnim potom, in pridobiti splošno zaupanje, odločila sva 86 načelno, dobivati svoja vina samo naravnost od samogradnikov in v tom imenu priporočujova svojo zalogo: Tokajca, Hegyalyai, Bor-deaux (Lafitte, Medoc, St Julien), V6slavca G-oldecka (last. Rob. Schluraberger), Donanperle (last. Leibenfrost), Carmenet (last. Hardegger), Malaga (last. Pries konsul), Vilanjsko (last. C. Fursta sinovi), Ljutomersko: Jeruzalemec in Strmec (last Fr. SerSen), Žarovinec (last, Matija Kavčič) itd. itd. Ntini|iHiiJ«'C*. „Ni vse zlato, kar so sveti", velja posebno tukaj in samo s temeljito poskušnjo se resnica razkrije. To n.'ima je bilo navodilo, po katerem sva se izmed neštevilnih dobrih in slabih pridelkov odločila za najin izvrstni vinski sekt, ki tekmuje z najžlahtnejšo francosko kapljo in katerega slavnemu občinstvu za gotovo priliko prav toplo priporočava. Slivovko imava iz domače štajersko žgalnico in sicer v izborni loletni, oletni in 21etni kvaliteti. Gledo ikiiivh vabiva na blagohotni ogled najine zaloge ter jamčiva pri teh predmetih za izvrstno kakovost in solidno ceno. Z odličnim spoštovanjem (H8t>— ;i) Kavčič & Lilleg „pri Zlatorogu"! — Prešernove ulice, [C3f Poštna naročila se izvršujejo točno s povzetjem. m m m Izdajatnlj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".