Sloven GLASILO OSVOBODILNE KRÖNTE SLOVENIJE SKI Poro čevalec Ljubljana, četrtek 14. 'decembra 1930 LET© XL, ŠT. 2»4 / POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DK* VSE ŠTIRI USNJARNE MATIČNEGA PODJETJA V ŠOŠTANJU so IZPOLNILE PLAN Prejšnji teden se je raznesla med kolektivi usnjarn. ki pripadajo matičnemu usnjarskemu podjetju v Šoštanju, vesela vest, da so vse štiri tovarne izpolnile letni proizvodni plan, med njimi tudi tovarna v Slovenjem Gradcu> ki izdeluje podplatno usnje, medtem ko izdeluje obrat v Zgornji Rečici cepljenec in velur, obrat v Spodnji Rečici pa mastno kravino. Vse štiri tovarne se lepo izpopolnjujejo in predstavljajo organsko celoto. Zato imajo tudi skupni delavski svet. Predsednik upravnega odbora Jože Plaznik, ki že od svojih deških let dela v šoštanjski usnja.rni. nam je dejal, da tako žive borbe za izpolnitev plana še ne pomni, odkar dela tu. Zasluge za uspeh ima ves kolektiv. Vsi so tesno povezani s svojim delom in s tovarno. Tudi v obratih s starinskim; stroji dosežejo lepe uspehe in visoko kvaliteto usnja. Seveda so v tovarnah marsikaj preuredili in izboljšali. V Slovenjem Gradcu so usnjarji sami podrli staro zidovje tovarne, da napravijo prostor novim svetlim in lepim delavnicam. Ko je imel večkratni udarnik in brigadir stari Ivan Srebre, ki že 52 let dela v šoštanjski tovarni, dopust, ni zdržal doma in je prihajal v obrat k svojim delavcem- Brigadni sistem dela je mnogo pripomogel, da se je v tovarnah razsulo tekmovanje, kakor še nikoli prej. Kot najboljša vodi zdaj bri-eada za mehčanje kož v oddelku za kromovo usnje šoštanjske tovarne, med posameznimi delavci pa je najboljši Franc Kovač. Delavski svet in upravni odbor sta se kar dobro vživela v odgovorno delo, čeprav so so morali člani prej znajti v raznih kreditnih in blagovnih zadevah in se poglobiti v številna vprašanja, ki spadajo v njihovo delovno območje. Delavskemu svetu je uspelo znižati izostanke z dela na minimum. Neupravičeni izostanki znašajo komaj 0.01 •/» Med letom so dvakrat zvišali norme, kar je omogočilo slovenjgraškemu obratu, da je povečal proizvodnjo za 6 •/«, v vseh štirih tovarnah pa s je delovni učinek dvignil za 3 •/.. Duša tovarne pa je direktor Andrej Stegnar, ki mu stoji ob strani obratovodja Erzenšek. Med delavskim svetom oziroma upravnim odborom ter tovarniško partijsko organizacijo in sindikalno podružnico vlada lepo soglasje, direktor pa skrbi, da je upravni odbor o vsem sproti obveščen. S planskimi nalogami so v podjetju seznanjeni prav vsi delavci. Zato so se tudi tako živo zavzeli za njegovo izpolnitev. V vzgoji mladega strokovnega kadra vidijo vsi perečo nalogo. Letos so sicer usposobili na tečaju 22 kvalificiranih delavcev, vendar so podjetju potrebne še mlade kvalificirane moči. Kolektiv vseh štirih tovarn nima v mislih samo količinsko izpolnitev Zmagovalci republiškega tekmovanja v pod jet jih usnjarske stroke plana. Ponos vsakega delavca je priznana kvaliteta šoštanjskega usnja. Kdor o tem dvomi, naj le pogleda na zagrebški velesejem, kjer sklepajo tovarne usnja pogodbe s potrošniškimi podjetji. Zmogljivost štirih usnjarn šoštanjskega matičnega podjetja je premajhna, da bi mogla tovarna sprejeti vsa naročila oziroma skleniti pogodbe z vsemi tistimi, ki bi hoteli, predelovati šoštanjsko usnje. Za kvaliteto usnja pa tudi skrbe na vsakem' koraku. Natančno preizkusijo sleherno izdelano kožo na trdnost, vzdržnost in raztegljivost. Tako gre v tej tovarni' boj zn količinsko izpolnitev plana vzporedno z bojem za čim boljšo kakovost. Skladišče surovih kož v šoštanjski tovarni usnja. Z dovršitvijo novih steklarn X Pančevem In Paraeiam bo izpolnjen petletni plan razvoja Industrije stekla Preteklo soboto so v. tovarni usnja na Vrhniki podelili zastave, diplome in nagrade vrhniškim zmagovalcem v republiškem tekmovanju podjetij usnjarske stroke. Za tekmovanje, ki je trajalo od 2 do 22. novembra je vsako podjetje izbralo reprezentanco treh najboljših brigad, ki so tekmo, vale kot celota in posamezno Po ugotovitvah zaključne konference, ki je zbrala vse tekmovalne uspehe, si prvo mesto in naziv najboljšega kolektiva delita Industrija usnja na Vrhniki in Tovarna usnja v Slovenskih Konjicah s 44 točkami; drugo mesto si delita, tovarna »Indus« v Ljubljani in Tovarna usnja Šmartno pri Litiji s 43 točkami; tretje mesto pa je zavzela tovarna »Runo« v Tržiču. Uspehi drugih usnjarn se ne izražajo toliko v rezultatih najboljših brigad, marveč v skupnih uspehih kolektivov. Tako je tovarna usnja v Šoštanju v dneh tekmovanja izpolnila planske naloge s 128 V«, tovarna usnja v Kamniku pa s 115'/«. Naziv najboljše brigade si delijo, z enakim številom točk kar tri brigade, in sicer prva brigada tovarne usnja na Vrhniki, druga brigada tovarne »Indus« v Ljubljani in prva brigada tovarne usnja v Konjicah z enakim številom točk. Naslov najboljšega usnjarja v Sloveniji si je nedeljeno priboril Rudi Berberih iz vrhniške tovarne, medtem ko je drugo mesto zavzel Valentin Skopec iz tovarne »Indus«, tretji pa je Martin Ercig iz Konjic. Kot najboljša usnjarska delavka pa se je izkazala Valerija Strgar iz tovarne »Standard« v Kranju, ki je bila vse usnjarja v Sloveniji Rudi Berberih I dni tekmovanja prva v reprezentanci iz vrhniške tovarne usnja 1 podjetja. V republiškem tekmovanju usnjarn si je priboril naslov najboljšega V steklu danes še ne moremo zadovoljiti vseh potreb potrošnikov. To velja za plosko steklo (okensko steklo) kakor tudi za votlo steklo. Proizvodnja se je sicer po osvoboditvi zelo povečala, toda potrebe so še bolj narasle, zlasti potrebe ploskega stekla, saj je treba zastekliti nove velikanske tovarniške objekte. Za zasteklitev ene same velike industrijske dvorane je potrebno tudi po več tisoč kvadratnih metrov stekla. Zato določa naš petletni plan, da je treba proizvodnjo ploskega stekla povečati na dva in pol-kratni p.redvojni obseg, to je od predvojnih 1.68 na 4.S milijona kvadratnih metrov, hkrati pa dvigniti proizvodnjo votlega stekla od 12.000 na 30.000 ton. Ta planska naloga pa bo kmalu uresničena, kajti z povečanjem tovarne ploskega stekla v Pančevem in z zgraditvijo velike tovarne votlega stekla-V Paračinu bo petletni plan razvoja industrije stekla v naši državi v celoti izpolnjen. Ze v začetku prihodnjega leta bodo začele v pančevski tovarni obratovati nove velike naprave za proizvodnjo enkrat večjo proizvodnjo in zadovoljitev vseh domačih potreb v tej vrsti stekla. Odpadla bo tudi potreba uvoza ploskega stekla. V letu 1948. je znašal naš uvoz ploskega stekla še 70% takratne domače proizvodnje, s povečanjem domače proizvodnje v Pančevem se je lani potreba uvoza zmanjšala na 30%, prihodnje leto pa nam ploskega stekla ne bo več treba uvažati, ker bo pančevska tovarna izdelala dovolj tega stekla. Novi tovarniški objekti v Pančevem so že zgrajeni. Dovršiti je treba le še veliko steklarsko peč in montažo strojne naprave. V glavnem objektu, to je v topilniški dvorani, bodo dela končali že v januarju. Sredi prihodnjega leta pa bo začela obratovati tudi nova velikanska steklarna v Paračinu v Srbiji. To tovarno, ki je namenjena proizvodnji votlega stekla, so začeli graditi že leta 1947. Danes so gradbeni objekti v glavnem dovršeni. Tovarna v Paračinu bo ena izmed največjih tovarn te vrste v Srednji Evropi, kr bo hkrati ena najmodernejših, saj bo imela stroje in naprave za avtomatsko proizvodnjo raz- ploskega stekla, ki bodo omogočile še nih vrst votlega, stisnjenega in piha- Na Te kurjih so volivci prerešetali krajevni ljudski odbor Teharski vaščan je so vedeli, da bo zbor volivcev obravnaval važna gospodarska vprašanja. Vedeli so tudi, da pride mednje njihov kandidat za volitve v okrajni ljudski odbor Mišo Bobovnik (sedanji predsednik izvršnega odbora okrajnega ljudskega odbora Celje okolica). Dobro ga poznajo, da zna s svojo mimo besedo in z lepim nastopom pravično reševati vsakršne probleme. Zato so do zadnjega kotička napolnili šolsko* dvorano Začeli so z odkupi, ki jih je KLO Teharje izpolnil 90 %>- Predsednik je prečital imena tistih, ki še dolgujejo žito. Volivci so vsakega posebej obravnavali in sklepali, dali je obveznik ZASEDANJE PODONAVSKE KOMISIJE ZSSR hoče onemogočiti obrežnim državam nadzorstvo nad plovbo Galac, 13. dec. (Tanjug). Na včerajšnji seji Podonavske komisije so obravnavali poročilo delovne skupine o izpolnitvi nalog tajništva in aparata komisije, ki so bile določene za leto 1950. Kakor se je pričakovalo, je sovjetska večina sprejela to poročilo, ki ga je izdelal tajnik komisije in predstavnik Sovjetske zveze Morozov, brez kakršnih koli sprememb. V imenu jugoslovanske delegacije je namestnik šefa delegacije Jovan Pavno-vič kritiziral sistem dela v delovni skupini kakor tudi v Podonavski komisiji sploh. Dejal je med drugim: »Jugoslovanska delegacija je prišla na to zasedanje, ne da bi ji poprej dali na razpolago kakršno koli gradivo v zvezi z dnevnim redom. Na seji delovne skupine smo pripomnili, da ni mogoče predložiti poročila plenarni seji le na podlagi kratkega in površnega pregleda graditve, s katerim se lahko delegacije seznanijo šele neposredno Trumanov sestanek s prvaki kongresa Washington, 13. dec. (Un. Pr.). Predsednik ZDA Harry Truman je imel danes dveurni sestanek z demokratskimi in republikanskimi prvaki parlamenta, na katerem sta sodelovala tudi zunanji minister Acheson in obrambni minister Marshall. Cilj tega sestanka je bil, da sliši mnenje predstavnikov ameriškega kongresa o ukrepih, ki jih namerava vlada izvesti zaradi gospodarske in vojaške mobilizacije države. Truman je izjavil na sestanku, da se mora »močno pospešiti« mobiliziranje naroda zaradi okrepitve ameriških vojaških sil. Potrdil je tudi, da podpira vprašanje razglasitve stanja pripravljenosti v državi, ki vključuje uvedbo nadzorstva nad cenami in mezdami, uvedbo kvot v industriji kakor tudi vpoklic novih rekrutov in rezervistov. VREM17 Naooved za petek: Oblačno vreme s saif-ČOm v severozahodni in srednji Slovenili in dežjem v Primorju, lempera-♦nrs -v>nn*i —“° C. Dodnev, so c. na sejah, ker gre tukaj za zares važne In zamotane probleme. Zato se je jugoslovanska delegacija postavila na stališče, da je treba ustanoviti posebne delovne skupine, ki bi morale pripravljati gradivo, da bi komisija lahko sprejela ustrezne sklepe. Vztrajamo pri tem stališču, zlasti ko gre za sprejem temeljnih pravil plovbe in izdelavo proračuna za leto 1951. Našli smo n. pr. številne pomanjkljivosti v načrtu osnovnih pravil plovbe, ki nam ga je poslalo tajništvo kratek čas pred začetkom tega zasedanja. V načrtu so izpuščene določbe, da morajo tuje ladje in posadke spoštovati predpise obalne države. Na eni strani so določene najširše pravice za plovne objekte, na drugi strani pa v načrtu ni določb, ki bi ugotavljale njihove obveznosti. Mislimo, da to ni bilo naključno izpuščeno. Z načrtom, ki nam ga predlagajo, skušajo vsiliti določbe, ki onemogočajo obrežnim državam, da bi s svojimi predpisi o plovbi zagotovile spoštovanje svojih suverenih pravic o nadzorstvu nad plovbo na svojem odseku. Jugoslovanski delegat je nato zahteval, naj se da na glasovanje njegov predlog o ustanovitvi posebne delovne skupine za izdelavo temeljnih pravil plovbe. Predsednik komisije je onemogočil glasovanje o jugoslovanskem predlogu in zaključil razpravo o poročilu tajnika komisije Morozova, ki ga je potem dal na glasovanje. Jugoslovanski delegat je protestiral, poudarjajoč, da se tako onemogoča jugoslovanski delegaciji izjasniti se o važnem vprašanju za zagotovitev temeljnih pravil plovbe po Donavi, ki je sprejeto tudi v prvo točko dnevnega reda sedanjega zasedanj«. Jugoslovanski delegat je glasoval proti poročilu Morozova. Na včerajšnji popoldanski plenarni seji so obravnavali vprašanje ustanovitve posebne rečne administracije na češkoslovaško-madžarskem odseku Donave Gabčikovo—Gonyö. Po dogovoru večine v komisiji je bil stavljen nov predlog o ustanovitvi posebne rečne administracije na odseku Gabčikovo— Raik, dvekrat večjem od tistega, ki je natančno označen v konvenciji iz leta 1948. Romunski in bolgarski predstavnik sta podprla novi predlog. Namestnik šefa jugoslovanske delegacije Jovan Paunovič je med drugim dejal, da s sprejetjem te zahteve prehaja komisija izven meja mandata, ki je bil odrejen s konvencijo.« Po govorih češkoslovaškega, sovjetskega in bolgarskega delegata je bil predlog o ustanovitvi posebne rečne administracije na odseku Gabčikov— Raik( je bil sprejet s 5 : 1 glasu. Jugoslovanski predstavnik je po glasovanju podal naslednjo izjavo: »Jugoslovanska delegacija ugotavlja, da je sprejeta rešitev v nasprotju z določbami konvencije. Komisija je s tem prekoračila pristojnost, ki ji je dana s konvencijo in je zato Jugoslavija tudi glasovala proti.« Nato so prešli na tretjo točko dnevnega reda: Dviganje potopljenih objektov iz Donave. zmožen dolžne količine oddati ali ne. Terezija Samec res nima žita (kar je tudi komisija ugotovila), Uda dala je njive v najem celo v sosednji KLO. To jim ni bilo všeč- »Za letos ji še črtate — so odločili — drugo leto bomo pa mi gledali, da bo vsa zemlja ostala doma in da bo vse pošteno posejano in oddano.« Kmetje so prihajali z najrazličnejšimi vprašanji. Marsikaj jih je težilo, pa so vse povedali svojemu zaupniku kandidatu Bobovniku. »Spremembo bi radi na KLO« — je prvi spregovoril srednji kmet. »Hočemo človeka, ki se bo razumel na kmetijstvo. Predvsem pa hočemo imeti na KLO človeka, s katerim se bomo lahko pogovorili.« Kaj kmalu se je sprožil plaz obtožb na tajnico Mernikovo. Oče sedemčlanske družine je potožil: »Lani sem pogorel do tal — pa sem se z zaupanjem obrnil na KLO po pomoč ali vsaj nasvet. — »Jaz ti ne morem pomagati,« — mi je osorno odgovorila tajnica. — »Tamle je tovarna, pa pojdi s svojimi otroki v tovarno!« — »Nimam koščka zemlje pa tričlansko družino,« — je tožil drugi. »Ni dala karte za krompir, drugi, ki imajo zemljo, pa so jo dobili.« — »Kontrole je pošiljala v svinjake bajtarjev ..« — »Gojiteljem hmeljskih nasadov’ ni odpisovala masti. ..« Take in podobne obtožbe so navajali užaljeni kmetje in delavci. V glavnem pa so jo ohsojali zaradi grobega nastopa, saj ni imela za nikogar prijazne besede. Ni bilo človeka dvorani, ki bi imel dobro besedo za Mernikovo. Tajnica sama pa je tudi na vse pritožbe molčala. Zbor volivcev je predlagal novega tajnika. Tajnica Marica Mernik je bila sicer zelo delovna. — kar ji je priznal tudi predsednik GLO — vendar je zaradi nepravilnega odnosa do ljudi povzročala v Teharju splošno nezadovoljstvo. Ljudstvo jo je zato na zboru volivcev odkrito obtožilo V. S, nega stekla. Proizvodnja zmogljivosti te nove tovarne bo petkrat večja od zmogljivosti starega obrata, kjer se je proizvodnja po osvoboditvi podvojila. Se ta mesec bodo začeli prve poizkuse z avtomatom za proizvodnjo embalažnega stekla (predvsem steklenic). Za ta obrat so že zgradili tudi potrebno peč. Sredi prihodnjega leta bosta začeli obratovati še dve novi peči v obratu z avtomati za proizvodnjo stisnjenega stekla, zlasti krožnikov, skodelic, čaš in drugih posod za široko potrošnjo. V drugi polovici prihodnjega leta bodo dovršili še dve peči, ki bosta začeli obratovati v začetku leta 1952. V celoti bo imela tovarna v Paračinu 8 velikih peči. Tudi na drugih področjih industrije stekla smo zadnja leta zabeležili velik napredek. Lani je v Pančevem začela obratovali nova tovarna za nevtro-steklo, kjer izdelujejo steklene izdelke za medicinsko in kosmetično industrijo, predvsem'cevi, ampule, fiole itd. V kratkem bodo začeli izdelovati specialne stekleničke za inzulin. Da se izkoristi celotna zmogljivost peči za proizvodnjo nevtro-stekla, bodo prihodnje leto postavili še 8 strojev za izdelovanje ampul, ki jih bomo lahko še izvažali na tuja tržišča. Tudi stari obrati naše steklarske industrije so v zadnjih letih dosegli velike uspehe, tako glede povečanja proizvodnje, kakor tudi glede uvajanja novih proizvodov, med katerimi je zlasti omeniti izdelavo steklenih hrušk za električne žarnice ter izdelavo optičnega stekla za potrebe naše mlade optične industrije, ki danes že izdeluje tudi stekla za naočnike. PRI ODDAJI ŽITA SO ZADRUGE NA HRVATSKEM PREKOSILE PRIVATNE KMETE Na Hrvatskem deluje danes nad 1600 delovnih zadrug, ki imajo včlanjenih okoli 70.000 gospodarstev in posedujejo nad 240.000 ha obdelovalne zemlje. Zadruge so v minulem letu postopno premagovale začetne težave in se organizacijsko utrjevale. Tako postajajo čedalje jiomembnejši činitelji v kmetijski proizvodnji. Letos so oddae državi 22 odstotkov žita, ki so ga po republiškem planu odkupili na Hrvatskem, čeprav imajo le 12% vse obdelovalne zemlje. Nagel razvoj je v veliki meri posledica podpore, ki’ jo delovnim zadrugam na Hrvatskem nudi ljudska oblast. Zadrugam na Hrvatskem je bilo do konca letošnjega leta odobrenih že nad 2 milijardi in pol dinarjev investicijskega kredita, ki so ga izkoristile za okoli eno milijardo 300 milijonov dinarjev. S tem kreditom so si zadruge zgradile številna gospodarska poslopja in si nakupile plemensko ter delovno živino. Samo letos so do konca oktobra zgradile že 839 gospodarskih poslopij, nadaljnjih 350 je pod streho, 630 pa jih še gradijo. Razen kredita so zadruge dobile tudi mnogo kmetijskih strojev in naprav, 7473 plugov, 150 mlatilnic in okoli 8600 drugih kmetijskih strojev. Nedavno so na Hrvatskem ustanovili v 20 okrajih zadružne sklade. Od teh skladov so zadruge dobile v izkoriščanje 320 traktorjev in okoli 1400 raznih drugih kmetijskih strojev. Za povečanje pridelka je bilo zadrugam v zadnjih štirih letih dobavljenih nad 1130 vagonov raznih umetnih gnojil in 51 vagonov sredstev za zaščito sadja in rastlin. »Hrvatska« je pripeljala 6000 ton živil iz Amerike Včeraj je priplula v reško luko prekooceanska tovorna ladja »Hrvatska«, ki je pripeljala iz Amerike drugo pošiljko živil, skupaj nad 6000 ton, in sicer 1990 ton fižola, 1100 ton mesa v konzervah, 2044 ton jajc v prahu ter nekaj mleka v prahu. Ostali tovor predstavlja razni materal za industrijo. Živila so na ladjo vkrcali v KewYor-ku in drugih južnoameriških lukah. Ze nekaj ur potem, ko je ladja vplula v reško luko, se je začelo izkrcavanje tovora. To delo opravljajo 4 specialne luške brigade. Tovor nakladajo iz ladje neposredno v vagone, ki jih sproti odpeljejo z Reke. Za živila je že napravljen razdelilnik in dobijo konservirano meso v Sloveniji mesta Ljubljana, Maribor in Trbovlje, fižol pa v Sloveniji samo Ljubljana. Jajca v prahu dobijo mesta Sarajevo, Tuzla, Doboj, Banjaluka, Mostar, Skoplje, Titograd, Zelenika, Uvac in Rudo. Podzemlju bodo volili tov. Žunšča Pošiljke ameriške moke za pomo č Jugoslaviji Na podlagi sporazuma z vlado Ameriških Združenih držav prihajajo sedaj skoraj dnevno pošiljke moke iz ameriških zalog v Zahodni Nemčiji. Do 9. decembra je prispelo v Jugoslavijo 17.150 ton moke od skupne količine 32.500 ton, kolikor je določeno, da pride iz Zahodne Nemčije. V kratkem bodo prispele tudi prve pošiljke moke iz zalog v Italiji, od koder bomo dobili 35.830 ton moke. Verjetno bo vsa ta moka prispela v naše luke do začetka prihodnjega leta. Pošiljke moke dirigirajo sproti v posamezne ljudske republike, prav tako druge pošiljke živil, ki prihajajo z ladjami iz Amerike. Vsa ta živila bodo razdeljena po nižjih enotnih cenah potrošnikom zagotovljene preskrbe in kmečkemu prebivalstvu po obstoječih predpisih. V zvezi s prihajanjem ladij z živili na Reko je železniška uprava izvršila obsežne priprave za čim hitrejši izvoz živil v notranjost države. V ta namen je železniška uprava zagotovila potrebne vagone, lokomotive in manevrsko osebje. Po železniških progah v smeri proti Zagrebu in St. Petru na Krasu bo mogoče dnevno odpeljati skoraj 500 vagonov živil, ne da bi bilo treba omejiti ostali promet. Na železniških postajah v bližini Reke je pripravljenih več sto vagonov, ki jih bodo po potrebi pripeljali na Reko. Posebna ekipa je določena za morebitno popravilo teh vagonov. Ce bo prišlo hkrati več ladij v reško luko in bo nevarnost zastoja na progi proti Zagrebu. bo dala železniška direkcija v St. Petru na razpolago potrebne električne lokomotive za prevoz do St. Petra in dalje po glavni progi. Organizirane so tudi posebne ekipe s snežnimi plugi za primer, da bi snežni zameti* ovirali redni promet na progah. Vozili smo se sredi vinogradov in polj cele krajine. Majine krpe obdelovalne zemlje in med njimi skromne kmečke hišice so nas opozorile, da v (eh krajih skoraj ni večjih kmetov. Na večer smo zavili v vasico Podzemelj. Ropot našega voza, ki se je ustavil na koncu vasi, je zmotil večerno tišino in približalo se nam je več vaščanov. Obstali smo, in kmalu se je razvil živahen razgovor. Starejši možak nam je med drugim vneto pripovedoval o svojem sosedu Skali, ki je zaradi suše letos pridelal le 500 kg drobnega krompirja. Ima 6 člansko družino, kljub temu pa ga je moral oddati še 170 kg. Govoril je še o nepravilnih odmerah za drugo leto itd. Dvomili smo v resničnost njegovih besed in vprašali, zakaj se ne pritožijo. Zdaj šele se je vsula toča besed. Pripovedoval je, kako ljudje na KLO ne pustijo vaščanom do besede. Lani je moral po republiški kontrolni komisiji izterjati 3200 bonov za telice. Skušali smo jim pojasniti, da niso samo ljudje, ki sedijo v pisarni KLO, ampak da je odgovorna za delo Krajevnega ljudskega odbora vsa vaška skupnost. Sami so izvolili svoje predstavnike v odbor in jih lahko na zboru volivcev tudi odpokličejo. O vsem tem, o ljudski inšpekciji in raznih svetih so prav malo vedeli. Frontne organizacije do zadnjih volitev v vasi sploh ni bilo. Na zadnjih volitvah so sicer izvolili svoj odbor, vendar se še ni sestal, kajšele, da bi začel z delom. Tudi nobenega kultumo-prosvetnega dela ni med njimi, čeprav je v vasi kar 7 učiteljev. Prosvetno dvorano je KLO že pred dvema letoma začel uporabljati za skladišče. Oder je ves razdejan, dvorana umazana. Ko se obrneš na krajevni ljudski odbor, ti povedo, da pač ljudi ni mogoče dobiti na sestanke, oni sami pač ne morejo vedeti, koliko je pridelal vsak kmet v 15 vaseh. Zato razdeljujejo plane po svoji uvidevnosti. Nepravilne obremenitve in razne krivice se bodo dogajale tako dolgo, dokler se ljudje ne bodo zavedali, da brez njihovega sodelovanja drugače biti ne more. Nov frontni odbor čaka torej odgovorna naloga. Ob pomoči partijske organizacije bo treba nemudoma začeti s političnim delom, treba bo pridobiti vaščane, da bodo pomagali popravljati prosvetno dvorano, da bodo sodelovali pri ljudski inšpekciji, na zborih volivcev, da bodo poklicali odbornike KLO na odgovornost, če ne delajo prav itd. Začeti bo treba z reševanjem vprašanj, ki jih ljudje že sami nakazujejo. V teh dneh se pripravljajo na volitve v okrajni ljudski odbor. Da bi se izboljšale razmere v vasi, so si za kandidata izbrali tudi predsednika okrajnega odbora Osvobodilne fronte tovariša Zuniča, ki jim bo v bodoče s svojimi nasveti gotovo rad pomagal pri političnem in gospodarskem dvigu vasi. V tovarni precizne mehanike »Iskra« v Kranju delajo delavci - strokovnjaki iz vse Jugoslavije. Zato je bilo v tej tovarni stanovanjsko vprašanje posebno težko. Toda z vztrajnim delom in tesnim sodelovanjem delavcev in uprave, v zadnjem času tudi z delavskim svetom, so v »Iskri« dosegli, da danes ni treba nobenemu delavcu več stanovati v lesenih barakah. V Svabski vasi so zgradili 18 dvostanovanjskih hišic, na hribu nad Kranjem pa je zraslo veliko delavsko naselje — več velikih stanovanjskih blokov in nekaj manjših hišic. Doslej so zgradili za delavce »Iskre« že 60 stanovanjskih blokov in hiš. toda stanovanjsko naselje še vedno raste. Slika kaže stanovanjski blok. ki je bil letos dograjen in V katerem je nad 100 modernih samskih sob Nov načrt za poravnavo spornih vprašanj, Izraelski predlog, da naj prenehajo sovražnosti in začno pogajanja v okviru komisije OZX za Korejo Lake Success, 13. dec. (Reuter). Izraelska delegacija Je izdelala nov predlog resolucijo, ki temelji na načelu, da se rešitev poglavitnih spornih vprašanj, ki zadevajo LR Kitajsko, lahko doseže samo postopoma. Ta načrt, ki ga podpira več dragih držav, je predložil danes političnemu odboru Generalne skupščine izraelski minister za zunanje zadeve. Izraelski predlog določa, da naj prenehajo sovražnosti, da naj se ustali demarkacijska črta in začnejo pogajanja med prizadetimi državami v okviru komisije OZN za Korejo Predlog še posebej govori o po-rošt a, ki naj jih dajo Združeni narodi LR Kitajski za zavarovanje njenih koristi na kitajsko-korejski meji. V Veliki Britaniji se je strah pred novo vojno nekoliko polegel. Celotni britanski tisk piše. da je kriza v Koreji minula in da so izgledi na mirno rešitev večji, kot so bili pred nekaj dnevi. Razgovori Indije z LR Kitajsko In zmanjšani pritisk kitajskih čet sta ustvarila v Veliki Britaniji mnenje, da je LR Kitajska pripravljena prenehati sovražnosti in začeti pogajanja. »Times« piše, da je sedaj ohranitev svetovnega miru odvisna samo od LR Kitajske in da bo pokazala svojo pripravljenost za to najbolje, če bo ustavila čete na 38. vzporedniku. Baje je Indija že dobila zagotovilo od pekinške vlade, da bo ustavila prodiranje svojih čet. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Mac Dermot pa je izjavil, da vlada ZDA o tem ne ve ničesar, odgovore o stališču svoje vlade do drugih vprašanj pa je odklonil. Vojaški krogi ZDA so ne samo proti evakuaciji ameriških sil iz Koreje, ampak so jih nasprotno pripravljeni še ojačiti. Mnenja so, da morajo ostati v Koreji vse do diplomatskega sporazuma, odnosno dokler ne bi bili vrženi s silo iz Koreje, kar pa po njihovem mnenju še ne bo tako kmalu. Iz člankov v ameriških časopisih je razvidno, da ZDA dvomijo, da bi se vojna v Koreji kmalu končala, in da bi bile ZDA, če ne bi bilo močnega pritiska ostalih zahodnih držav za mir za vsako ceno pripravljene odgovoriti na kitajsko intervencijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Preteklo soboto je Višinski predložil političnemu odboru OZN resolucijo, ki zahteva takojšen umik vseh tujih armad iz Koreje. Na vprašanje, ali misli s tem tudi kitajske »prostovoljce«, je Daje Višinski izjavil, da bi LR Kitajska odpoklicala svoje čete, če bi dobila zagotovilo, da bo vprašanje Formo-ze rešeno v smislu potsdamske deklaracije. Indijska vlada, ki se vztrajno bori za mirno rešitev korejskega vprašanja, pripravlja konferenco med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, ZSSR in LR Kitajsko. V zvezi s to konferenco je menda Mao Ce Tung izrazil željo, naj ki zadevajo LR Kitajsko bi obravnavala vsa vprašanja Daljnega vzhoda, ne pa samo Koreje in Formo- ze. Indijska vlada je mnenja, da bi pc tej konferenci prišlo do boljšega razumevanja med obema taboroma in da bi bilo rešeno tudi vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN. Predstavnik angleške vlade je izjavil, da o tej konferenci Velišsa Britanija uradno ne ve ničesar, ker vodi organizacijo Indija, vendar pa je pripravljena sodelovati na kakršni koli konferenci, ki bi pripomogla k mirni rešitvi sporov na Daljnem vzhodu in drugje. PLENUM GENERALNE SKUPŠČINE OZN u nadzorstvu nad atomsko energijo Plenum je določil komisijo, ki ho proučila vprašanje kitajskega zastopstva v OZX Flushing Meadow, 13. dec. (Tanjug). Generalna skupščina je na današnji dopoldanski plenarni seji s 35 glasovi sklenila bdložiti sprejetje končnega sklepa o predlogu za sestavo komisije 10 članov, ki naj bi nadzorovala upravo Južnoafriške unije nad ozemljem jugozahodne Afrike. Plenum Generalne skupščine je določil Indijo, Kanado, Ekvador, Mehiko, Filipine, Poljsko in Irak za člane komisije ki naj bi proučila vprašanje kitajskega zastopstva v OZN in čimprej predložila poročilo Generalni skupščini. Skupščina je določila tudi odlikovanja za borce Združenih narodov na Koreji. Proti temu sklepu so glasovale samo države sovjetskega bloka, katerih zastopniki so izjavili, da ni mogoče nagrajevati tistih, ki so postali »ve-doma ali nevedoma udeleženci pri napadalnosti.« Generalna skupščina je nato sklenila več resolucij o avtonomnih področjih, ki jih je bil že sprejel Skrbniški odbor. Te resolucije se nanašajo na izkoriščanje tehnične pomoči Združenih narodov in izvajanje deklaracije o pravicah človeka na nesamostojnih ozemljih. Sprejetih je bilo tudi več resolucij pravne narave. Ena izmed njih vsebuje predlog za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča. Skupščina je odobrila tudi poročilo ekonomsko-socialnega sveta. Pri tej priložnosti je skušal delegat Sovjetske zveze zanikati veljavnost sklepov plenuma in trdil, da so sklepi, sprejeti v Ekonomsko-socialnem svetu, brez veljave, ker so bili sprejeti ob udeležbi Kuomintangovega zastopnika ter v odsotnosti zastopnikov Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške in LR Kitajske. Generalna skupščina je začela nato preučevati vprašanje nadzorstva nad atomsko energijo. Osem držav (ZDA, Velika Britanija, Francija, Avstralija, Kanada, Ekvador, Nizozemska in Turčija) je predložilo resolucijo, ki priporoča, naj bi člani Varnostnega sveta in Kanada preučili do prihodnjega zasedanja Generalne skupščine, kako bi se dale funkcije komisije za atomsko energijo in komisije za klasično orožje vskladiti in združiti v okviru generalne komisije za oborožitev. Delegacija Sovjetske zveze je predložila svojo resolucijo, po kateri bi komisija OZN za atomsko energijo takoj pripravila dva načrta konvencije, enega o prepovedi atomskega orožja, drugega pa v zvezi z mednarodnim nadzorstvom nad atomsko energijo. Ti konvenciji bi bili sprejeti in stopili v veljavo istočasno. Oba predloga naj bi bila predložena Varnostnemu svetu najkasneje do junija 1951. Nova sovjetska resolucija je podobna tisti, ki jo je Sovjetska zveza predložila na lanskoletnem zasedanju Generalne skupščine. V govoru, ki je trajal nad dve uri, je sovjetski delegat Višinski orisal načrt večine za nadzorstvo nad atomsko energijo kot izraz prizadevanja ZDA, da bi zvedele za svetovne vire atomske energije, in kot poskus, da bi omejile pravico držav, da razvijajo atomsko energijo za miroljubne namene. Nasprotoval je predlogu osmih držav za spojitev komisije za atomsko energijo in komisije za klasično oborožitev, trdeč, da je ta predlog dokaz nesposobnosti Združenih narodov, da bi se rešili iz slepe ulice. POMOČ CARE New York, 18. dec. (Tanjug). Uprava ameriške dobrodelne organizacije CARE je sporočila, da njena akcija za pomoč Jugoslaviji dobro napreduje. V Chicagu je bil ustanovljen »Ameriško-jugoslovanski odbor za pomoč v hrani«, ki je povabil številne organizacije in posameznike v Chicagu in okolici, naj prispevajo hrano za Jugoslavijo. Sekretar velike židovske organizacije v ZDA Je izjavil, da bo ta organizacija podpirala Jugoslavijo. Tudi v Pittsburgu je bil te dni ustanovljen začasni odbor za zbiranje pomoči. Hrvaška Bratska zajednica v Pittsburgu je sporočila, da bo dala za 15.000 dolarjev pomoči. Vso nabrano pomoč bodo poslali v Jugoslavijo po organizaciji CARE. Tudi ameriški organizaciji »Church World Service« in »Lutheran Council« sta sprožili široko akcijo za pomoč Jugoslaviji in zbrali doslej že večje količine hrane. PREDAVANJE DR. BEBLERJA New York, 12. dec. (Tanjug) Da bi ustregel prošnji ugledne ameriške organizacije »Svet za zunanjepolitična vprašanja« (Council for foreign relations), je stalni zastopnik FLRJ pri Združenih narodih dr. Aleš Bebler včeraj v New Yorku predaval o stališču Jugoslavije do današnjih mednarodnih dogajanj. V predavanju, ki ga je poslušalo več kot 100 javnih delavcev in vidnejših newyorških osebnosti, je dr. Bebler razložil gledišče Jugoslavije o zakonih gibanja sodobne družbe, stališče Jugoslavije do zadnjih mednarodnih dogodkov in načela Jugoslovanske zunanje politike. Evakuacija 10. korpusa iz Hamhunga, ki bo okrepil čete severno od Seula Tokio, 13. dec. (Un. Pr.) Glavni štab generala Mac Arthurja je davi sporočil, da so enote ameriškega 10. korpusa nadaljevale patruljno delovanje in utrjevanje obrambnih položajev na območju, ki leži severnozahodno od pristanišča Hamhunga na vzhodni obali Koreje. Mac Arthurjeve sile so se trudile, da ne pridejo v stik s sovražnimi četami. Bojna aktivnost na odseku osme ameriške armade je bila včeraj omejena na delovanje patrulj. Z območja vzhodno od Jongčona sporočajo samo o manjših praskah. Danes se je začela v pristanišču Hamhunga evakuacija 60.000 vojakov 10. korpusa. Med četami, ki bodo evakuirane, so tudi enote ameriške mornariške pehote, ki se jim je posrečilo priti iz obroča kitajskih divizij, južno od rezervoarja Cosin. Računajo, da bodo spravili te sile do južnokorejskih pristanišč, da bi nato okrepile fronto osme ameriške armade severno od Seula. V zahodni Koreji so reorganizirane severnokorejske divizije razvrščene na na položajih, ki obkrožajo v obliki loka s premerom nad 90 km južnokorej-sko prestolnico. Južnokorejske enote na območju Congčona, približno 70 km sevemovzhodno od Seula, nadaljujejo boje s Severnokorejci. Ob peti Letni skupščini italijanske unije za Reko in Istro Po 14-dnevnem neprestanem umikanju je bil sedaj ustavljen umik sil pod poveljstvom generala Mac Arthurja. Ameriške in južnokorejske sile so sedaj na novih obrambnih položajih, za katere pa se zaradi novih predpisov o cenzuri ne ve natanko, kje so. Poučeni krogi so mnenja, da je bil umik Mac Arthurjevih sil ustavljen zato, da bi se videlo, ali bodo kitajske sile prekoračile 38. vzporednik. Ce kitajske enote ne bodo šle čez mejno črto med Severno ln Južno Korejo, bodo sile OZN, kakor pravijo odločujoči krogi, ostale v Koreji. V nasprotnem primeru pa računajo, da bodo sile OZN izpraznile Južno Korejo. Vendar pa sploh še ni znano, kakšni so kitajski nameni. Ameriška obveščevalna služba je znova izgubila vsako sled za kitajskimi silami. Ameriške in južnokorejske enote že več dni niso v nikakršnem stiku s kitajskimi silami, letalstvo pa kljub 134 izvidniškim poletom ni moglo ugotoviti ničesar natačnega glede gibanja kitajskih čet. V Pulju se je končala peta letna skupščina Italijanske unije za Reko in Istro. Tajnik unije prof. Sequi je v svojem poročilu naglasil, da dobiva italijanska narodna manjšina po ljudski oblasti in Partiji vso pomoč za svoj svoboden razvoj. Iz njegovega poročila posnemamo naslednje podatke: Unija je imela pred letom dni med svojimi člani 618 udarnikov, leto« pa jih ima po nepopolnih podatkih že nad 5500, pri čemer pa niso všteti italijanski udarniki, racionalizatorji in novatorji iz drugih pokrajin Jugoslavije, ki so z unijo v zvezi. Ob svoji četr.ti letni skupščini je imela unija 13 kulturnih klubov, zdaj pa jih ima že 19. V kulturnem in prosvetnem pogledu ima od leta do leta večje uiŠpehe in se je zadnjega pregleda kulturnega in umetniškega dela udeležilo že 70 kulturnih in umatniakih 1 društev. Tudi italijansko šolstvo zelo napreduje, ker ima dovolj učiteljskega naraščaja. Letos je na višji pedagoški šoli že 110 mladih italijanskih učiteljev Italijanski šolski časopis, ki je v začetku objavljal predvsem prevode, je postal važna, pedagoška revija- Lani je tiskala unija 21 italijanskih knjig v 64.000 izvodih, letos pa že 41 knjig v 110.000 izvodih. Uspeh in napredek italijanskega tiska predstavlja mesečna revija »Donne«, ki je posvečena ženam, v začetku 1. 1951 pa bo začela izhajati druga revija »Orizzon.fi«, ki bo glasilo mladih italijanskih književnikov. Prihodnje leto bo izhajal tudi mesečnik za italijanske člane Ljudske tehnike. Italijanska drama na Reki, ki je bila ustanovljena pred petimi leti, je dobila letos priznanje od republiške vlade, za izobrazbo naraščaja pa. bo v kratkem odprla dramski študij. RAZSTAVA 0 NASTANKU, RAZVOJU IN DELU LJUDSKIH ODBOROV bo odprta v moderni galeriji v Ljubljani samo še vključno do nedelje. Veliko zanimanje za razstavo je razvidno tudi iz zapiskov v vpisni knjigi, prav posebno pa se obisko valci zanimajo za razstavljene makete zgodovinskih stavb med razvojem ljudskih odborov. Slika nam kaže poslopje v Jajcu, kjer je bilo II. zasedanje AVNOJ. Še o strokovnih izpitih Zvezna vlada je v zadnjem času sprejela več ukrepov, ki naj izboljšajo strokovno in politično znanje uslužbencev, predvsem tistih, ki so uslužbeni v aparatu ljudskih odborov. Dosedanja prizadevanja, da bi se uslužbencem čim bolj pomagalo, niso namreč dosegla tistih uspehov, kot bi bilo potrebno. Oportunistično izmikanje uslužbencev od izpitov je na j-večkrtatt posjeda c a napačnega pojmovanja, da so predpisani strokovni izpiti sami sebi namen in le nepotrebno zlo. Dejansko so ti izpiti sredstvo za dvig politične in strokovne kvalifikacije, da bodo uslužbenci ob zmanjšanem aparatu, a kvalitetno močnejšem kadru, kos velikim nalogam. Izpiti morajo igrati tudi vlogo »rešeta«, da pomaga ljudem, ki so zaradi trenutno nujnih potreb prišli za pisalne mize, da se vrnejo zopet v produkcijo. Za zdaj je komaj četrtina uslužbencev v LRS. ki morajo opraviti strokovne izpite, izpite tudi uspešno opravila. Povprečno je deset odstotkov uslužbencev, ki pri izpitih pokažejo nezadostno znanje, pa so zaradi tega zavrnjeni k ponovnemu opravljanju izpitov. Posebno občutno neznanje, predvsem v splošnem delu, kažejo uslužbenci administrativne in ekonomsko komercialne stroke. Razne »cvetke«, ki v resnični ali popačeni obliki krožijo v javnosti iz teh izpitov, so odraz presenetljivega neznanja, ki ga kažejo nekateri uslužbenci iz najosnovnejših vprašanj naše stvarnosti ali iz nekaterih drugih predmetov, kot na primer zgodovine, zemljepisja, slovenščine itd- Vsiljuje se vprašanje, kako morejo taki uslužbenci z uspehom opravljati svoje posle v državni upravi in zakaj so po izstopu iz šole pretrgali z razvijanjem svoje splošne izobrazbe? Ali je res vedno kriv samo sistem dela v tej ali oni ustanovi, kakor se najbolj pogosto radi izgovarjamo? Razni neutemeljeni izgovori govore o tem, da morajo prizadeti največkrat. iskati razlogov za to pri samem sebi Posebno pereče je vprašanje opravljanja izpitov uslužbencev, ki so v aparatu ljudskih odborov in gospodarskih podjetij. Neutemeljene oprostitve od izpitov so poleg drugega odraz napačnega odnosa do dviga strokovnosti uslužbencev. Tudi v tem pogledu so v pripravi predpisi glede re- Na področju ljubljanske železniške direkcije so zaključili prevedbo delavcev Prevedbene komisije na področju ljubljanske železniške direkcije so pravkar zaključile prevedbo delavcev v nove nazive. Prevedli so vse delavce v svoji pristojnosti, skupaj 6196 delavcev. Le 0.6% prevedenih delavcev je vložilo pritožbe. uslužbencev vizije oprostitev. Uslužbenci, ki so pri tem najbolj prizadeti, naj pomislijo, da morajo tudi delavci opravljati izpite. Uslužbenci pa bi lahko tudi sami mnogo pripomogli k pravilnemu reševanju vprašanja strokovnih izpitov. Saj je iu mnogo vprašanj: programi, priročniki, ki jim je marsikaj očitati, čas in način priprave na izpite, sodelovanje sindikalnih podružnic pri strokovnem izobraževanju itd. Zato bi bilo prav. da se k temu vprašanju še kdo oglasi. W. R. FRONTA G0RIŠPE NAPOVEDUJE TEKMOVANJE Okrajni zbor OF za Goriško je napovedal tekmovanje vsem okrajem Slovenije za čim boljše uspehe za socializacijo vasi, v boju proti špekulantom in razsipnosti. Spekulante, ki dvigajo cene in se odtegujejo obvezni oddaji, bodo razkrinkali, jim odvzeli člansko izkaznico OF ter jih predlagali v kazenski postopek pristojnim organom Pomagali bode kmetom zadružnikom ter pripravljali pogoje za ustanovitev novih delovnih zadrug in ekonomij, pri arondaciji zemljišč, ureditvi ohišnic, uvajanju brigadnega načina dela, pri mehanizaciji v kmetijstvu in obnovi vinogradništva, sadjarstva in vrtnarstva v krajih, kjer so za to pogoj, poživili bodo kuiturno prosvetno delo z ustanavljanjem novih ljudskih univerz in z lzobaževal-nimi tečaji ter predavanji. S krajevnimi ljudskimi odbori ta frontnimi organizacijami bodo navezali še tesnejše stike in opravili vse odkupe za letošnje leto še v decembru. Poiskali bodo tudi vse zaostan-karje pri davkih- JP- Ljudska inšpekcija bi jim bila v veliko pomoč Večina tovarn in terenov v Celju je že izvolila ljudske inšpektorje, ki so odpravili že vrsto nepravilnosti. Za zgled lahko služi skupina ljudskih inšpektorjev III. četrti, ki je samo 2. decembra prijavila 6 pregledov. So pa še nekatera podjetja, ki pa ne kažejo nobenega zanimanja za delo ljudske inšpekcije, in taka, ki so ljudske inšpektorje sicer izvolila, toda ti še zdaj nimajo potrebnih legitimacij, brez katerih je vsako njihovo posredovanje nemogoče. Poleg Cinkarne so tudi v »Betonu« ljudski inšpektorji za zdaj le še na papirju. V tovarni tehtnic je pregled menze morala opraviti skupina inšpektorjev III. četrti. Ob dobri ljudski inšpekciji bi pri Apneniku ne pustili zanemarjene velike količine starega železa. Prav tako bi imeli dovolj dela ljudski inšpektorji v podružnici podjetja za ceste, seveda, če bi jih tam sploh izvolili. M. Arheološka odkritja Celovcu l. Leta 1509 so domačini na vrhu Magdalemsberga v okolici Celovca pod tenko plastjo zemlje naleteli na bronast kip. za katerega so kasneje izvedenci ugotovili, da je grškega izvora. Najprej je bil shranjen v nadškofijski palači v Salzburgu, nato pa je dobil svoje mesto v zgodovinskem muzeju na Dunaju. Najdba je obrnila nase pozornost avstrijskih arheologov, ki so leta 1907, skoraj 400 let kasneje, organizirali znanstveno odpravo z namenom, da preiščejo najdišče grške plastike. Domnevali so, da se je morala nahajati v območju ostalih spomenikov preteklosti. Kasnejši rezultati so njihovo domnevo potrdili. Arheologi so tega leta izkopali samo rimsko svetišče s 7 metrov visokimi in 1.7 metra širokimi zidovi, nato pa so z raziskovanjem prenehali. Tudi v obdobju med obema svetovnima vojnama niso nadaljevali svojega dela. Sistematično so začeli kopati šele leta 1948 pod vodstvom dunajskega univerzitetnega profesorja Eggerja. Tedaj so ugotovili, da so naleteli na ostanke celega mesta, ki meri v obsegu 6 do 7 km. Kolikor so mogli preceniti, je bil naistarejši del naselja zgrajen do prvega tisočletja pred začetkom našega štetja in je pripadal keltski kulturi. Na ruševinah tega pa so rimski osvajalci zgradili svojo postojanko potem, ko so uničili samostojnost prvotnih prebivalcev. Vsi znaki kažejo, da je bila naselbina glavno mesto Norika, preden so leta 15 pred našo dobo deželo podjarmile rimske legije. . Ostanki zidu brez malte, okrogla ja- ma s kostmi, pepelom in ostanki obrednih jedil, ki so jih prvotni prebivalci, Kelti, darovali svojim božanstvom, kamenita kad s tremi izklesanimi glavami na vsaki strani, ki je verjetno služila kakšnemu verskemu obredu, so simboli stare, predrimske kulture, ki so jo uničili osvajalci. Arheološka odprava je odkopala veliko palačo, katere najlepši prostor je ogromna dvorana s tlakom iz mozaika in stropom iz glajene opeke. Vidni so še sledovi naprave za ogrevanje s toplim zrakom, ki je krožil pod mozaičnim tlakom. Pred dvorano leži prostor s 13 predali v steni. Znanstveniki menijo, da je bil tu shranjen arhiv. Klaudij Ptolemej. geograf, astronom in matematik iz Aleksandrije, ki je živel v prvi polovici 2. stoletja po našem štetju, poroča namreč, da je živelo v I Noriku 13 plemen in bi torej okolnosti časa ter kraja utemeljevale domnevo, da gre dejansko za Norejo, glavno mesto Norika. Arheologi pričakujejo, da bodo nadaljnja izkopavanja privedla j do novih dokazov v potrditev te domneve. Velikanski objekt je že popolnoma rekonstruiran z odkritjem kuhinje, shrambe in umivalnikov, kamor je pritekala voda po svinčenih ceveh, katerih ostanki so še dobro ohranjeni. Strokovnjaki ugotavljajo, da so bila tla teh prostorov grajena iz zidu z železnimi vezmi. To dokazuje, da izvira zgradba izza časa, ko so Rimljani dobili Norik pod svoj političen vpliv. Verjetno je v njej stoloval rimski upravitelj. Na Magdalensbergu so zgodovinarji prvikrat naleteli na rimsko hladilnico. Kip z Magdalensberga Ze Plutarh, grški pisatelj, ki je živel v letih 40 do 120 po začetku našega štetja, je govoril, da so »spretni ljudje iznašli način za ohranjevanje sveže hrane za nekaj časa«, vendar točnejše-ga ni vedel povedati. Objekt, ki so ga izkopali na Magdalensbergu, je nekakšna shramba, visoka skoraj 4 metre, ki je bila z zunanje strani obdana s steklom, katerega so obložili z drevesno skorjo. i Vrh hriba je obdajal dvojni pas I 3 metre širokega zidovja. Na nekaterih mestih so še ohranjeni stražni stolpi, kamor je bilo mogoče priti po lesenih lestvah, katerih ostanki so še vidni. Arheološka odprava je doslej premetala okrog 10.000 ton zemlje in drugega materiala, odstraniti pa bo morala še najmanj 100.000 ton vrhnjih plasti, če bo hotela odkriti celotno naselbino. Razen rimskega svetišča in upraviteljeve palače dokazujejo kasnejšo rimsko kulturo tudi mnogoštevilni izdelki rimskega obrtništva: fibule, verižice, vrči vseh oblik z ornamentiko in brez nje, različno orožje in nakit. Posebno pozornost vzbuja amfora za olje z napisom »Olei Hislrici Flos« — istrska oljka, in še dve amfori: ena z napisom »Garum«, ki je vsebovala konzervirane PRVI MOJSTRSKI DELAV Na Dan republike so odprli v Zagrebu prvi dve mojstrski delavnici: mojstra - slikarja Krsta Hcgedušiča in mojstra - kiparja Antona Augustinčiča. Ob lej priliki je Krsto Hegedušii odgovoril dopisniku -Slovenskega poročevalca« na nekatera vprašanja o pomenu in bodočem delu mojstrskih delavnic. Čigava je zamisel ln kako Je prišlo do ustanovitve mojstrskih delavnic v naši državi? »Misel na ustanovitev mojstrskih delavnic v naši državi je nastala iz realne potrebe po napredku našega likovnega ustvarjanja, njen iniciator pa je bil mojster - kipar Anton Augustinčič. Po osvoboditvi so nastali v zvezi s planom ln reorganizacijo likovnega umetniškega življenja neučinkoviti sistemi likovnega šolstva z zastarelim učnim načrtom. Na Hrvatskem in v drugih republikah nismo imeli potrebnih zavodov za likovno predizobrazbo. Čutili smo, da brez koordiniranega učnega načrta v vseh republikah, in bres reorganiza- ribe bi druga z napisom »Defructum«, ki je vsebovala sladek vinski izvleček. Ena najlepših najdb pa, kar jih je bilo doslej na Magdalensbergu, je še vedno bronast grški kip, odkrit pred 4-mi stoletji, ki je bil povod za arheološko raziskovanje. Izvira iz 4. stoletja pred našim štetjem in predstavlja mladega atleta. Fine poteze bronaste postave vsiljujejo izvedencem mnenje, da je delo umotvor umetnika iz šole grškega kiparja Polikleta, ki je živel proti koncu 5. stoletja pred našim štetjem. Latinski napis na desnem stegnu pojasnjuje, da je kip pripeljal iz Ogleja neki Barbius v prvem stoletju pred našim štetjem. Verjetno je bil rimski trgovec, ki se je naselil v tedanji Norik še pred prihodom rimskih legij. Vse kaže, da je bil Magdalensberg sedež dveh različnih kultur, najprej keltske, nato rimske. iICI V ZAGREBU cije našega likovnega šolstva ne bomo kos nalogam, ki nam jih daje socialistična družba. S preobrazbo in reorganizacijo našega likovnega šolstva se je začelo leta 1947. V okviru tega dela so tudi predlagali ustanovitev mojstrskih delavnic, kot institutov za najvišjo strokovno izobrazbo ali specializacijo. Predlog Je podprla zvezna vlada. 25. maja 1947, je izšla uredba o ustanovitvi mojstrskih delavnic, 12. junija pa Je dobilo osem likovnih umetnikov v naši državi naslov mojstra«. Ali imajo tudi druge države mojstrske delavnice ln kakšen je njihov pomen pri nas? »Mojstrskih delavnic v taki obliki kot pri nas, ni nikjer drugje na svetu. Po svoji organizacijski strukturi, po pomenu ln namenu, so naše mojstrske delavnice nekaj novega ne samo za nas, marveč tudi za vse druge države. Poleg rednega dela, študija ln izvrševanja raznih naročil bodo v moji delavnici ve- černi tečaji za redne slušatelje, pa tudi za izredne, zunanje slušatelje, kolikor bosta to dovoljevala delo in prostor. Pozimi bo tečaj o narodnih nošah, spomladi pa tečaj o stenskem slikarstvu za redne in izredne slušatelje. Razen rečenega dela bomo prirejali razstave in diskusije v raznih tehničnih postopkih, o tehniki guacha, akvarela, grafike itd. Prirejali pa bomo tudi diskusijske večere s književniki in drugimi javnimi delavci, na katerih bomo pretresali vsa pomembna vprašanja.« Kakšna bo vloga slušateljev - sodelavcev v mojstrskih delavnicah? »Redni slušatelji - sodelavci se bodo povsem posvetili svojemu delu, ki bo pod mojstrovim nadzorstvom. Razen rednih dolžnosti, bodo slušatelji sodelovali tudi pri pomembnejših naročilih. Rednim slušateljem bo zagotovljena redna mesečna štipendija 4.500 dinarjev in jim ne bo treba delati izven mojstrske delavnice, da bi se preživljali. V mojstrski delavnici imajo sodelavci lepe prostore za bivanje čez dan, biblioteko in vse potrebščine brezplačno. Sodelavce izbiramo s posebnim natečajem. Ce v šestmesečni poizkusni dobi izpolnijo vse pogoje, delajo še štiri leta v mojstrski delavnici.« Kakšne so delavnice in kako so Jih naredili? »Obe mojstrski delavnici sta najmodernije zgrajeni. Našli smo primerna gradilišča v mirnih predelih Zagreba, Augustinčič v Borošinovi ulici, jaz pa v Jabukovcu. Načrt za mojo delavnico je izdelal ing. Hinko Bauer, za Augu-stinčičevo delavnico pa ing. Levi. Posebni strokovnjaki so izvršili notranja dela, kakor tudi ureditev vrtov, ki obdajajo vsako delavnico Vsa drla so dobro uspela in «o nove delavnice v vseh ozirih zadovoljiv» Doslej so odprte tri mojstrske delavnic*.-. Poleg obeh zagrebških v Beogradu delavnica mojstra -kiparja Tome Ro uprava, Ljubljana, 5,nafije*a ulica 5, telefon 55-2* do 55-25 telefon up*a*e za ljubljanske naročnike 38-%. za naročnike irren Ljubljane 38-32, telefon oglasnega oddelka Ite, 3S-96. Teko« račun pri Narodni banki. Ljubljana 01-90321-0. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« t Ljubljani. - Poštnina plačana v gotovini. ____ Četrtletna naročnina 133 din. polletna 270 din. celoletna 540 din. — .Slovenski poročevalce- izhaja »sei dan razen ob nedeljah in praznikih. SAH Bertok zmagal na turnirju v Mariboru Rezultata prekinjenih partij: Kcstič— dr. Nemec 0:1. Bertok—Kukovec 1:0. Končno stanje: Bertok 8 in pol. Fuderer 8, Kostič. Udovčič 7 in pol, Kukovec 6 in pol, Konic 6, inž. Mešiček 5 in pol, Krulc, dr. Nemec 4 in pol, Kos 3 in pol, Ketiš, Mišura 2. • Prvenstvo brzoturnirja LUSK za december je osvojil mojstrski kandidat Slavko Krivec s 7 in pol točke pred Gabrovškom 5 in pol itd. Ivo Pirkovič: ß^Q jß p0(j[ Q0TjaUGl BELI SOVRAŽNIK 48 Samostan je osvobodilnemu gibanju oddajal svoj davek brez obotavljanja in z razumevanjem, moralnega nasilja pa ni ves čas utrpel nobenega. Nihče ga ni žalil v njegovih verskih čustvih, nihče motil v njegovi molitvi. Ko pa so prišU v samostan belogardisti, se je vse čez noč spremenilo. Pa naj nam pripoveduje o tem spet pleterski pater prior sam, ki je bil vsemu priča: »Sedaj se je začelo po samostanu divjanje. Del parka so (belogardisti) dali posekati brez vsakega dovoljenja ali dogovora s samostanom. Nasprotno, v samostan so poklicali kmete, jim zapovedali sekati, a to, kar so posekali, so jim rekli, da je njihovo in da lahko odpeljejo. Kmetje so prišli z vozmi, rušili brez usmiljenja in odvažali drva, kakor da so njihova... Ko smo najodločneje ugovarjali, so prenehali sekati, ko so že velik del parka uničili.« »V samostanu so začeli graditi bunkerje; enega blizu vrat, ki vodijo v gozd proti Javorovici; drugega pred staro cerkvijo, uporabljajoč v ta namen prostorni vhod v cerkev — niti cerkvi kot svetišču in zgodovinskemu spomeniku niso prizanašali;* dalje so gradili bunkerje po hodnikih v prednjem delu samostana in tako preprečevali prehode skozi hodnike; končno pred glavnim vhodom v samostan. Glavna samostanska vrata, pred kate- * Ta cerkev je na Slovenskem ena najlepših gotskih stavb, ki jo je zgradil v začetku l5. veka celjski grof Herman II-; op. L P« rimi je stal močan bunker, so bila dan in noč odprta, da nam je bila sleherna kontrola nemogoča. Na cesti pa, ki vođi v samostan, so imeli »španske Jezdece«, žične zapreke. Opeko za bunkerje so dovažali na debelo'. Na zvoniku so imeli strojnico. Po vseh hodnikih so postavili straže. V zvonik in z zvonika so hodili neprestano B velikim krikom in vikom. Z zvonika so pogosto streljali, seveda brez vsakega razloga. Tako so večkrat streljali na hišo admirala Vučerja v Drči in jo poškodovali... Po vsem samostanu so žvižgali, peli, kričali, kadili, metali povsod naokoli cigaretne ostanke in pljuvali. Pred cerkvijo so imeli stražo in so, kakor nalašč in brez vsake obzirnosti do bogoslužja, tik pred cerkvenimi vrati ropotali in kričali. Takšni so bili tisti, ki so se borili za Boga ln čečkali po zidovih: »V borbi za vero, Boga in domovino« ali: »Legija mlada —* ti naša si nada —* partizan naj krepa — tako naš narod sklepa.« To vse naj bi bilo V duhu krščanske ljubezni in strpnosti!?« »Oni spet — popisuje pater prior dalje žalostne razmere v samostanu, ko so gospodarili v njem belogardisti — oni spet, ki so bili po sobah, so ves dan peli, igrali na harmoniko, pijančevali do kasne noči. Pozdravljali nas sploh niso, razen nekaterih katoliških mladeničev, ki so vsak dan bili pri maši in šli vsak dan k obhajilu. — Toda ti so nam povedali, da so si to borbo za Boga ln vero predstavljali drugače in da so bili pravzaprav zapeljani. Najodvratneje so preklinjali, da so se samostanski bratje, ki lega niso vajeni, prav zgražali in se prihajali priorju pritoževat. Kaj je bilo mogoče narediti, ko pa so bili komandanti mnogo slabši od moštva. Tako Je dal ta Svarun prav na neki petek (!) peči za sebe in ostale komandante na ražnju odojka. Pošteno se je napil in v pijanosti zmetal več ročnih bomb skozi okno na dvorišče ter poškodoval več kot 50 oken. Da bi se pa opravičil, je razglasil, da so prišli do samostanskega zidu partizani in vrgli čez zid bombe.« »Beli so šli večkrat v okolico na patruljo. V soseščini so popili vse vino. V tem se je odlikoval posebno neki rogovilast in močan mesar, ki je potem v pijanosti metat ročne bombe in streljal okoli s puško, plašil na ta način ljudi in se zdi, da je tako nekoga tudi poškodoval. Pri neki priliki, ko so šli na Vodenice, se je neki komandant tako ranil sam.* Tudi pred glavnimi samostanskimi vrati je bila straža. Ponoči so prihajale tako imenovane »kurirke« v vojaških plaščih, ki so ostajale pri oficirjih vse do jutra. Zjutraj so nam to pripovedovale straže, se naa tem zgražale in to obsojale. Toda »kurirke« so prihajale še naprej.«** * v resnici sta bila takrat ranjena dva; komandir Alojz Bavdaš, in caposquadra — desetar Franc Černe, oba iz Ljubljane. Pijana sta v Dolnji Stari vasi metala kaplan Mohor, ki ga je kot sodelavca belih (pozneje se je izkupil po desnem očesu, rokah in nogah, Čeme pa po nogah in sta bila oba prepeljana v italijansko vojno bolnišnico o. c. 54 v Novem mestu. — Op. I. P. ** Ko je bila govoric o skrivnih ženskih nočnih obiskih pri belogardistih v samostanu polna že vsa dolina, je kaplan Mohor, ki ga je kot sodelavca belih (pozneje se je tudi 6am oborožil in odšel med nje) stvar bolela, poskusil napraviti sramoti konec s pridigo pri fari, da j.e ženskam prepovedano zahajati v samostan, in ostal seveda glas vpijočega v puščavi. Op. I. P. Kartuzija Pleterje, stara gotska cerkev (112U) zunaj in zuctraj »Neprenehoma smo se pri belogardistih pritoževali — beremo pri p. priorju dalje — ter se z njimi prepirali, ker so se obnašali in delali tako, kakor da je samostan njihov, brez vsakega vprašanja in dovoljenja rabili na debelo samostanska drva, jemali samostansko seno, dajali odvažati drevje, ki ga Je posekal samostan itd., z druge strani pa so govorili, da komunizem uničuje zasebno lastništvo ln da se Je treba zato boriti proti njemu na življenje in smrt.« Ta čudna farovška vojska, s francoskimi puškami kakor fižolovkami, baskovskimi čepicami in plačami v lirah, Je bila sprta s svojim narodom ln sama med seboj. V komandantih niso videli lepega zgleda. Kaj bi se potem čudili, če so belogardisti svoje častnike sovražili. »Komandantom so ugovarjali in jim večkrat odrekli poslušnost ter pretili, da bodo odšli in celo, da jih bodo pobili,« piše pleterski pater prior o tej stvari.