Glas zaveznikov
! Leto II • Št. 246
Snform&cijski dnevnik A. /. S.
Cena 4 lire
TRST, petek 5. aprila 1946
UREDNIŠTVO J VU 8. PelUco 12 Telefon it 98354 In 34443
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina »na kolona): trgnvslsl L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100),' objave L. 20, finančni In pravni oglasi L. 45. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej- Oglase sprejema izključno: SP.I., Socletš per la Pubbllclti ln Italla, Trst, ul. Silvio Pellico St 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
VELIK DIPLOMATSKI CSPEH2LLHH
MRMHSTNEGA SVETA
SoglasDi sprejem obljube
o sovjetskem umiku do 6. maja
MIROVNA
KONFERENCA
I
London, 5. aprila
Parifiki dopisnik BBO javlja, l da predvidevajo, da bodo pri* teli mirovno konferenco, na Kateri bodo uredili mirovne pogodbe z bivšimi satelitskimi državami, prvega maja, kot je bilo predhodno določeno.
Konferenci bo prisostvovalo 26 narodov, med katerimi predstavniki Romunije, Madžarske, Bolgarije, Finske In Italije. Konferenca bo v Pa-lais d« Luxembourg.
DELO ZA BEGUNCE T TABORIŠČIH UNRRA
Dunaj, 5 apr.la
V	članku, ki ga js objavila ustaševa UNRRA na ameriškem zasedbenem področju v Avstriji, obžalujejo, da skoraj vsi begunci, po avstrijskih taboriščih ustanove t'NRRA no kažejo niti najmanjše volje do dela.
V	članku podčrtavajo, da je zdaj zdravstveno stanje internirancev dobra ter se mora Izpopolniti njihovo moralo. Zaradi tega je neob-hodno potrebno, da bi vodje taborite ustanove UNRRA pooblastili, ča naložijo kakršno koli delo Internirancem, v kolikor je to v zvezi * njihovimi vsakdanjimi življenj-Rktml zahtevami.
NOTA ZEMLJEPISNA KARTA REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
Beograd, 5. aprila Jugoslovanska poročevalna agencija javlja, da je geografski insti-tut jugoslovanske armade Mal te dni Prvo geografsko karto zvezne republike'Jugoslavije v razmerju 1:750.000. Karta sc odlikuje s svojo preglednostjo in estetskim prikazanjem hidrografljč, kakor tudi preglednostjo glavnih prometnih lil in naseljenih krajev. Karta ima poleg dobrih strani tudi nehaj nedostatkov, ker 'je izdelana v veliki naglici. Verjetno jo bodo v naslednjih izdajah izpopolnili.
ARMADNA RAZSTAVA V DORICI
Gorica, 5. aprila V soboto ob 9.30 dopoldne bo ge-teral Bryant E. Moore, poveljnik 83. divizije Združicnih držav, v gorkem centru za obvestila otvorll novo razstavo. Razstava bo prilta-*ovala zgodovino oboroženih sil Center za obvestila bo odprt za cbelnstvo dnevno od 10 do pol 13 od pol 16 do 20 ure. Vstop prost.
STANOVA UNRRA IH lUCOSLAVIJA
New York, 5. aprila Ameriško zunanje ministrstvo je “r)Javilo številke o pomoči, ki jo |e J7RRA meseca februarja dala JllKoslavlji ln ostalim državam, ki Ujemajo njeno pomoč.
Febraurja Je Jugoslavija prejela ]|).0oo ton blaga; januarja je pre-182,000 ton OBkrbe. Leta 1945 prejela Jugoslavija skupaj 876-C00 ton blaga.
OBSODBA KOMUNISTOV
Dcevdon, 5. aprila Ameriško vojaško sodišče v Ber-je obsodilo na pet let zapora ? Va berlinska komunistična vodlte-Ua, ki sta kriva strahovanj uradnikov krajevne -uprave
NEW YORK, 5. aprila. — Ob zaključku tajno soje Varnostnega sveta, ki je bila v sredo ob 3. uri, so Izdali naslednji uradno poročilo:
«61anl Varnostnega sveta so se sestali na tajni seji dane ob 3. uri. Razen sovjetskega poslanika Gromlka so bili prisotni vsi člani. Glavni tajnik je razpravljal s-člani nekatero zadeve o protokolih ln druge upravnega značaja. Člani Sveta so Izrazili neuradno svojo mišljenje o postopku, ki se ga je treba poslužlti pri reševanju perzijskega vprašanja, pri čemer je treba upoštevati odgovora, ki sta ju poslala Sovjetska zveza, in Perzija glavnemu tajniku. Svet se bo sestal v četrtek ob 11. uii».
Kot ae ja izvedelo v poučenih krogih, so delegati pristali ne to, da sprejmejo sovjetsko zagotovilo, da bodo sovjetske čete zapustilo Perzijo do 6. maja in bo umik neodv sen od pogajanj med So-vjetBlco zvezo in Perzijo. Nadalje naj bi se sporazumeli, da preložijo razpravo o perzijski zadevi na 6. maj, ko bodo zahtevali od obeh s Irank, da poročata Svetu, tako da mu bo mogoče preučiti, ali J® P°-trebno pokreniti kakšno drugo akcijo.
Izvedelo se je tudi, da je ponudbo za preložitev naredil perzijski veleposlanik na neposredno željo perzijskega ministrskega predsednika Sultaneha. Jasno je, do je pomirljiv nastop sovjetske in perzijske vlade dovedel Varnostni svet do največjega diplomatskega uspeha ln znatno približal svet k mirni poravnavi spora, ki je v iz-veitnih trenotkih kazal, da ograla podlago nove mirovne ustanove.
Javna seja Sveta
Varnostni svet organizacije ZN se je sestal včeraj ob 16. uri na redno javno sejo. Sovjetski delegat Gromiko ni bil prisoten.
Ameriški zunanji minister Bymes je izročil predlog, po katerem naj bi Svet na temelju sovjetskih zagotovil o umiku čet Rdeče armade iz Perzije, odložil razpravo na 6. maj in tedaj ukrepal o perzijskem vprašanju. Predlog med drugim pravi, da morata tedaj sovjetska in perzijska vlada obvestiti Varnostni svet, če je umik čet popolnoma izveden.
Predlog dodaja, da če bi v tem času sovjetska ali perzijska vlada ali kak član Varnostnega sveta zavlačeval ali ogražal zakasnitev takojšnjega umika sovjetskih čet, morajo to takoj predložiti v preučitev Varnostnemu svetu, delegat Hasan paša je
Egiptski
podprl Byrncsov predlog in dejal: »Na prvi preizkušnji Sveta - so si velesile gledale v oči z majhnimi narodi.»
«Upamo, da j« Svet spoznal, da je ta organ edino orodje miru, ki živi in bo živel.*
Britanski delegat sir Alexander Cadogan Je podprl Bymosov predlog In izjavil: «Ce ga bodo sprejeli, smo danes napravili prvi korak k mirni m prijateljski ureditvi te zadeve. Svet so mora zadovoljiti s sovjetskimi zagotovili za izvedbo.*
Sedem od desetih članov se j® Izjavilo za Byraesov predlog, kateremu je zajamčen uspeh.
Člani, ki so za ta prodlog so: Združene države, Velika Britanija, Brazil, Egipt, Poljska, Franclja ln Mehika. Poljski delegat j« pripomnil, da bo predlog služil obdržanju svetovnega miru.
Va-tiostal svet j® končno odobril Byrnosov predlog z 9 glasovi. Avstralski delegat so ni udeležil glasovanja, nihče pa ni glasoval proti.
Perzijski zastopnik Husein Ala je izjavil: »Perzija je prejela zagotovila ln dosegla s pomočjo Združenih narodov pozitivne rezu e, ki jih sama ne hi mogla doseči, To je temelj, na katerega graditi upanje bodočnosti.*
Svet so odložili na prihodnji rek.
■ Celotno besedilo predloga, ki ga I Je stavil Bymcs ln ga odobril Svet
moramo
I
to-
laipica bolgarski vladi
LONDON, 5. aprila. .—. Bolgarska poročevalna agencija sporoča, da je bolgarsko sobranje izreklo zaupnico novi vladi, j® slišalo poročilo, ki ga je podal o vladnem programu ml-histrsbi predsednik GeorgljeV. Georgijev je izjavil, da ostane zunanja politika vlade nespremenjena ter je pojasnil, da teži k Prijateljstvu z Veliko Britanijo in ameriškimi Združenimi drža-’1Iru, «do katerih imamo globoko spoštovanje*, in k tesni zvezi * 0£talimi slovanskimi državami ter predvsem k trajnemu to-ariškemu in bratskemu odnosa ju z veliko Sovjetsko zvezo*. G«orgijev je naglasil željo Bolga-
re,
kaje
da ti sklenili prisrčne odno-Poljsko, Češkoslovaško in
kgoshvljo ter izraz 1 upanje, da bi °3tati Že pred časom urejeni oddaji 3 Francijo že tesnejši. O eJstvu, da v novr vladi ni zasto-an noben član opozicij s, kar je v sprotju z moskovskimi dogovori, frQ * °reiJcv rekol: »Domovinska tskrr.a iS Ze dvalkrat skušala z vso določbe*1!0 urcsn'*-t' moskovske
privedli do .
50 oPozlcl|,v!n/,'1Cn!h uspehov, ker b’če neopravl*mPlne zavMle sta,t'
v«Ja, ki stremi ^:	neraznme-
°korlst'l; s položaj^’ d* (bl **
^2 Sl
^noa«rOVln81- fronte pra-
svoje*a ^ * J n8gla*n P°tr*b« Po sprete, Po kU-StaVe ln	monarhl-
t0", 6”1 P°r0<J:lu
'ds&dnlka je sobranje so-- 0 -zrcklo zaupnico vladi.
žal tl poizkusi niso
MARŠAL TITO 0 MADŽARSKI
Beograd, 5. aprila
Dopisnik eTanjuga* iz Budimpešte javlja, da je socialno demokratski list eNepseava* objavil izjave maršala Tita v Pragi dopisniku lista.
O odnošajih z Madžarsko je maršal Tito rekel: «Ob osvoboditvi Vojvodine smo skušali pozabili vse, kar je v preteklosti oviralo dobre od-noiaje med Madlarsko in Jugoslavijo; ne glede na to, bomo mi obdelali svoje zahteve za reparacijami, ki nam pripadajo po določbah premirja».
«Mi smo prijateljsko podali roko Madlarski, toda na lalost smo morali ugotoviti, da so le ovire, katerih preteklost ni izbrisala in ki temelje na Iredentističnih zahtevah do Jugoslavije in Češkoslovaške. Mi iskreno iclimo, da bi madlarsko prebivalstvo naravnost povedalo vse svoje sahtevev.
pojasnjuje, da je Svet sklenil od-goditl vprašanja do 6. maja na zagotovilo Sovjetsko vlade, da Je u-m:lk čet lz Perzija že pričel ln Ima sovjetska vlada namen Izvesti umik čimpcej -tor da upa, da bo umik iz Perzije izveden v teku petih ali šestih tednov ln da končno niso predlogi za pogajanja med Perzijo ln sovjetsko vlado v zvezi z umikom sovjetskih čet.
Predlog dodaja, da sl Svet prizadeva odvrniti vsako možnost, da bi prisotnost sovjetskih čet vplivala na potek pogajanj med vladama Perzije in Sovjetske zveze.
Priprave s« umik
Izvedelo se je, da so sovjetske čete, kt so nastanjene v mestu Kaz-Vtn, važnem cestnem in ^železniškem krlilčču, ki je približno 140 km severozahodno od Teherana, obljubile, da se todo umaknile; 2/3 sovjetskega civilnega osebja je že odpotovalo.
Opazovalci britanskega letalstva »o »poročili, da so opaz il znake odhoda sovjetskih čet iz Meš:de (severovzhodna Perzija).
Perzijski časnikarji Reuterjevega urada v Teheranu, ki so se vrnili Iz 40 urnega potovanja po zasedeni Perziji, so izjavili, da so videli priti v Kazvln na severozahodu po cesti, ki vodi y Zen jan, dolge vrste sovjetskih čet ' in odhajati proti Reshtu, perzijskemu prista-n šcu ob Kasplškom morju. Pustili so majhen oddelek na železniški postaji v Kazvinu, da izvrči prednjo v Perziji, V Hosseinabadu, ki je 12 km severno od Kazvina, je v pe-tih urah vozTo skozi vas 600 sovjetskih tovornih avtomobilov v smeri proti Reshtu, Pr*m’kanja so sc nadaljevala vso noč. V dveh dneh so časnikarja ustavili samp dvakrat: prvič na perzijskem bloku med Teheranom in Therajem in drugič ga je ustavil sovjetski vojak približno 7 km od Kazvina.
Pojasnil« princa MiiEatfnra Firouza
Iz verodostojnih vlrcv se je izvedelo, da predvidevajo sovjetsko-perzijeki razgovori enako soudeležbo Perzije In Sovjetske zveze pri bodoči petrolejski družbi namesto z udeležbo Sovjetsko zveze v višini 51%; prav tako tudi predlog, da bo udeleženih v bodočem perzijskem parlamentu najmanj 50 Sovjetom naklonjenih poslancev.
Princ Muzallfar Flroue, namestnik zunanjega ministra in predstavnik vlade, je izjavil dopisnikom tiska, da se bodo sovjetsko-perzljska pogajanje, ki b; »e morala začeti v Moskvi za popolno poravnavo vseh obstoječih sporov, nadaljevala v Teheranu.
Perzijska vlada n( »prej sla pogojev za umik Sovjetčv iz Perzijo In zaradi tega nimajo sedanja pogajanja nobene zvez« * umikom.
Ta pogajanja se nanašajo na ureditev »Ovjetsko-perzijakih odno-i?aj;-v na trdni podlagi in zaradi tega ni priporočljivo dejati pojasnlla-
Ne gre za pogajanja, ki zahtevajo
Zvez© Mihajloviča s sovražniki
Zaveznišha vojaška poslanstva
vso vojno v njegovem glavnem slano
JUGOSLOVANSKA VLADA NE MORE ZAGOTOVITI ZASLIŠANJA AMERIŠKIH OSEB KOT RAZBREMENILNIH PRIČ, CES DA SPADA TO V PRISTOJNOST VOJAŠKEGA SODIŠ ft A — NI TREBA RAZPRAVI J ATI O NJEGOVI KRIVDI, PRAVI VLADA V ODGOVOR NA POSLANICO ZDRUŽENIH DR*AV.
MABY CRAIG McGEACHV Je bila med. vojno prva tajnica britanskega veleposlaništva » Wa-shlngtonu. Tajnica je prva lena, ki Je dosegla v britanski diplomatski službi položaj diplomatskega predstavnika.
BEOGRAD, 5. aprila. — Jugoslovanski zunanji minister je izdal z ozirom na poslanico Združenih držav z dne 30. marca naslednji odgovor: Vladi zvezne ljudske republike Jugoslavije je zelo žal, da ne more uslišati Želje, ki jo je izrazila vlada Združenih držav, da bi ameriški častniki, ki so bili v glavnem stanu Draže Mihajloviča, nastopili kot razbremenilne priče na razpravi proti izdajalcu Draži MihajloviČu. Samo vojaško sodišče, ki ima nalogo soditi Mihajloviča, je pristojno, da dovoli pričevanja tistim, ki jih bo izbralo in jugoslovanska vlada nima nikake pravice vplivati na sodišče.
Razen tega m more jugoslovan- alka izdajalsko zadržanji Draže
Mihajloviča med vojno, čudno je, da po vsem tem, kar je bilo objavljenega in ugotovljenega o iz-
ZAPISKI
STAVKE IN ZAKON
ska vlada soglašati z besedilom note Združenih držav, v kateri s« za-
Koalicijska vlada v Grčiji
ATENE, 5. aprila. — Populisti in osrednji blok so se sporazumeli za sestavo koalicijske vlade, katere ministrski predsednik bo državni sodnik Poulitzas. Vlada je že sestavljena in novi ministri so položili sinoči, prisego v regentove roke. Zunanji minister nove vlade je monarhični voditelj Constantin Tsaldaris.
Manjkajo še volivni izidi samo iz 90 volivnih okrožij. Položaj strank Je bil doslej slede':	populisti
588.809, osrednji blok 207.523, liberalci 156.636, Zervas (skrajna desnica) 62,117, narodno monarhistična etranka Tourcocassili 25.032. Ni verjetno, da bodo izidi, ki So niso znani, spremenili odstotek neudeležbe, ki bo skoraj gotovo ostala približno 45%.
Ljudsko glasovanje o vrnitvi kralja
1 Voditelji populistične stranke in trije voditelji osrednjega bloka so imeli ponovni sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanju ljudskega glasovanja o monarhiji v Grčiji.
Namen sestanka je bil najti obliko za uresničenje pogodbe, ki so jo dosegli sinoči ln se nanaša na to vprašanje, o čemer pravijo, da je
0 POMENU TISKA
Kmalu po japonskem napadu na Pearl Harbor so Sefu ameriškega glavnega stana, generalu Marshallu, vojcSki svetovalci priporočili, naj ukine preveliko svobodo ameriškega tiska, ki je postaja la nevarna za ameriS/co vojaško varnost.
Marshall pa jim je odgovoril: «Na teh mestih sedimo in usoda naSe države Je v naših rokah. Zavlsi cd naSih sposobnosti In pravilnega ocenjevanja. Mislimo, da smo molje na pravem mestu. Mislimo, da lahko koristno izpolnjujemo svoje dolžnosti. Toda, kako naj bomo gotovi, da je res tako? V kolikor *se mene tiče, je tisk eden izmed mojih najboljših generalnih inšpektorjevi*.
ovira za sestavo koalicijske vlade. Menijo, da so popullflll opustili svojo odločitev, da bi bilo glasovanje 25. maja ter da so sklenili, da prepustijo določitev roka novemu parlamentu.
Monarhični voditelji, ki sodelujejo pri razgovorih, so Constantin Tsaldaris, John Theotokls, Stepha-nos Stephanopoulos in Petros Mav-romlhalis. Trije voditelji osrednjega bloka so Sophocles Venlzelos, Panayoys Kanallopoulos In George Papandreu.
Kot menijo, so liberalci, ki jih vodi Sophour.s in so opozicija v novem parlamentu, pripravljeni držati se sporazuma, ki sta ga sklenili britanska in grška vlada, po katerem ne sme biti plebiscit o vrnitvi kralja Jurija pred marcem 1948.
Stranka E.A.M. in ostale levičarske skupine, ki so se vzdržale volitev, so se obrnile na regenta Da-
masklnosa In zavezniške sile s pozivom, v katerem zatrjujejo, da volitve niso bile pravilne.
Izjava navaja, da «regent ne bi smel obremeniti svoje odgovornosti s spremembo izida volitev*. Le. vičarske stranke eo povabile regenta, da sestavi vlado, v kateri bodo vse stranke ter pripravi v kratkem pogoje za nove svobodne in pravilne volitve,
V pozivu zagotavljajo, da se je vzdržalo glasovanja povprečno 65%. E.A.M. opozarja, ‘da «bl nadaljevanje voltvne burke pretekle nedelje lahko povzročilo najbolj katastrofalne posledice v notranjih zadevah Grčije ter nevarne komplikacije v inozemstvu*.
10 LET ZASEDBE PRAVI MONTGOMERT
Herford, 5. aprila Maršal Montgomcry je izjavil v govoru, ki ga je imel v britanskem zasedbenem področju v Nemčiji: »Ni verjetno, da bodo zasedbene čete zapustile Nemčijo, preden ne bo preteklo 10 let. Dejamko smo pripravili 10 letni načrt, s katerim upamo doseči 'dobre uspehe.
SOVJETSKO ZANIKANJE VOHUNSTVA V KANADI
Ottawa, 5. aprila Sovjetsko veleposlanStvo v Otta-u>i je objavilo svoje prvo uradno izjavo o preiskavi zaradi vohunstva v Kanadi ter je označilo .bivšega uradnika veleposlaništva Igorja Gusenka za rzločincan.
Izjava zatrjuje, da je Guscnko, ki je ena izmed glavnih prič v vohunski aferi, ukradel denar s sovjetskega veleposlaništva in bo zob-tolen zarčtdi tega dejanja ob morebitni vrnitvi v Sovjetsko zvezo*.
Poročilo dodaja, da je dolžnost sovjetskega veleposlaništva Izjaviti, da so «obrekljiva zločinčeva izjava kakor tudi novice kanadskih dnevnikov, ki temeljijo na izjavah, ki zadevajo uradnike sovjetskega veleposlaništva v Kanadi, popolnoma neutemeljene in niso verodstojne».
MAJHNE DRŽAVE...
Irski ministrski predsednik Eamon de Valcra Je zadnjič objasnil, zakaj Irska ni Sla v vojno:
zCe je majhna drlava na strani tistih, ki vojno izgubijo, jo lahko psopolnoma uničijo, (le je na strani zmagovitih, nima sredstev, da bi uveljavila načela, za katera se je borila*.
dajalstvu In sodelovanju Draže Mi-hajloviSa ter o neštetih zločinih, ki jih Je zagrešil proti našemu narodu, poslanica no upošteva teh dejstev z mnenjem, ki ne odgovarja resnici. Vse to cd trenotka, ko so na številnih razpravah prati izdajalskim častnikom Draže Mihajloviča ti svobodno pričali in potrdi vse listine, ki Jih ima jugoslovanska vlada ln ki so nanašajo na izdajstvo DvaZe Mihajloviča. To Izdajstvo je ptrdilo na tisoče bojevnikov jugoslovanske vojske. Uničenje njihovih druZIn in lastnine je potrdilo tisoče prič v Jugoslaviji, kar je potrdil tudi DraZa Mihailovič sam in njegovi možje.
«Zgcilovinska napaka«
Razen tega bi bila zgodovinska napaka še nadalje misliti, da Je Draža Mihajlovlč pričel narodni odpor proti Nemcem v Jugoslaviji leta 1941., kakor je bilo to zatrjeno v poslanici.
Rc« je, da je leta 1941, organiziral svojo tolpe, toda razen maloštevilnih Izjem, Je od novembra meseca leta 1941. pasivno stal ob strani v partizanski borbi proti Nemcem In 2. novembra 1941. odkrito napadal sile narodnega odporniškega gibanja in od takrat do konca vojne Je stalno posredno ali neposredno sodeloval z Nemci, Italijani in ustaši preti partizanom, to je proti narodno osvobodilni vojski. Neovrgljivo Je ugotovljeno ln priče so, ki to lahko potrdijo, da se Js Draža Mihajlovlč prvič s:stal z zastopniki nemškega poveljstva avgusta meseca leta 1941. v oklepnem vlaku v bližini mestrca Ljiga, kjer so ^razpravljali o sodelovanju proti narodnemu osvobodilnemu gibanju.
Imenovanje sa ministra
Imenovanje Draže Mihajloviča za generala ln vojnega ministra s strani Jugoslovanske emigrantske vlad« v Londonu ne spremeni ničesar na stvari, kor je dobro znano, da j« ta vlada Imenovala Dra-
žo Mihajloviča, ravno zato, da bi imel večji uspeh proti narodnemu osvobodilnemu gibanju ln olajšal mobilizacijo sli proti narodno osvobodilni vojski.
Vlada federativne ljudske republike Jugoslavije s« popolnoma za-Vda, da je od 1. 1941. bila britanska vojaška misija v glavnem stanu Draže Mihajloviča, toda ta misija je l. 1944. zapustila Mihajloviča, ko Je ves svet že vedel, da Mihajlovlč sodeluje z Nemci,
Po odhodu britanske vojaške ml-•slje je, kot Je znano vladi federativne ljudske republike Jugoslavije, prispela v avgustu 1. 1944. tune. riška vojaška misija v glavni stan Draže Mihajloviča, kar Je povzročilo nezadovoljstvo v vrstah narodno osvobodilnega gibanja. V odgovor na protest vrhovnega poveljstva nerodno osvobodilne vojske Je zavezniško poveljstvo Izjavilo, da Je ‘tej misiji bila poverjena le naloga za vračanje zavezniških pilotov v domovino.
Mihajlovlčevo osvobojeno ozemlje
Vlada federativne ljudske republike Jugoslavije prizna In ne dvomi, da Je morda bil Mihajlovlč zvest pripadnik v očeh Amerike ter je rešil izvest.no število ameriških pilotov, ki So pristali ca področju, ;kt ga je on nadzoroval. Toda ni mogel drugače ravnati, posebno ker je pričakoval pomoč v živilih in orožju v zameno za jp Je go ve usluge,. Vlada republike Jugoslavije pripominja ob tej priliki, da so edl-nice narodno osvobodilne vojske rešilo 2000 zavezniških pilotov, od teh največ ameriških, mnogokrat s tveganjem svojega življenja. To so Imeli kot svojo dolžnost do svojih tovarišev bojevnikov.
Zločini, ki jih je povzročil Izdajalec Mihajlovlč proti jugoslovanskemu narodu so tako veliki ln grozni, da ni potrebno razpravljati o njegovi krivdi. Vlada federativne ljudske republike Jugoslavije zagotavlja vladi Združenih držav, da bo pri preiskavi in, razpravi proti Izdajalcu Draži MihajloviČu ravnala popolnoma pravično.*
Britanska laburistična vlada je pred kratkim odatbrtla aclconsk i načrt, za katerega se je borila v zadnjih dvajsetih letih. Z njim bo preklican zakon o sindikalnih sporih, ki ga je izdala konservativna vlada po spolšni stavki leta 1926. Po tem zakonu je bila vsaka splc-Sna stavka nezakonita, drlavnt uradniki niso smeti ust'navijati svojih ‘sindikatov ali vstopati in sodelovati pri laburistični stranki.
Ta zakon so konservativci utemeljevali z dejstvom, da bi splošna stavka predstavljala resen udarec za ves narod in da se morajo državni uradniki vzdržati političnega delovanja. Laburistična stfrt»'* * * * v’ <r s svoje strani vedno branila načelo, da ira vsak človek pravico rzdrla-ti se dela in da državni uradniki lahko javno izražajo svoja politična mišljenja, samo da ta ne Škodijo njihovemu delu.
Konservativci so Se trdno vzdrževali svoj položaj; Sele po dolgi debeti, ki je trajala vso noč, je vlad. uspelo uveljaviti večino in doseči preklic zakoncu To ne pomeni, da se bo v Angliji začela vrša splošnih stavk. Sindikati in tudi delavci so zelo naklonjeni načelu pogajanj, ki naj rešijo sporna vprašanja. Zelo težek vzrok bi lahko povzročil sploSno stavko, kar pa je kaj malo verjetno.
Z ozirom na to je treba poudari-ti, da bodo vprašanje zakonitosti sploSpe stavke Sele določili. Zakonitost je bila dvomljiva tudi v času, ko so konservativci izdali svoj zakon, ki je tako stavko opredelil kot nezakonito. Ker je btl zakon samo preklican, je treSŽ: vprašanje zakonitosti Sele refHi.
PROTINACISKNI ŠKOF
Pred nekaj dnevi je umrl novi nemSki kardinal von Golen. Z njim je Nemčija izgubila eno izmed redkih oseb, ki se je upala nacistom postaviti po robu. le leta 1934 je kot munstrski Škof javno napadel zatiranje cerkve, ki so ga tedaj začeli izvajati nacistični kolovodje. Izjavil je, da nacisti preganjajo duhovščino. Odkrito nacistično poganstvo Je pri njem naletelo vedno na najhujSi odpor.
Leta 1941 je večkrat s prižnice napadel nacistične -metode in njegove pridige so tajno krožile med protinacističnimi krogi. Grožnje ga niso mogle spraviti s prave poti in ne zapor. Med vojno je bil zaprt v svojem stanovanju in nečisti so ga budno stražili. Pozneje so ga izpustili. S tem ga niso zastraSili, temveč. je v neki svoji pridigi napadel delovanje Gestapa (tajne državne policije), zaradi česar so ga znova vtaknili v zapor.
Priznanje za svojo neustrašeno in odkrito obrambo krščanstva je von Galen dobil pred nekaj tedni, ko je postal kardinal. Njegova smrt ne pomeni samo izgube za katoliško cerkev, temveč za vse, ki verulsjo v osnovne svoboščine in človeško dostojanstvo.
-f
Razgovori z indijskimi voditelji
Kongresna stranka zahteva enotno Indijo, muslimanska zveza muslimansko državo „Pakistan“, knezi jamstvo svojih vladarski pravic
LONDON, 5. aprila. — Člani britanskega vladnega odposlanstva so razgovarjali v Novem Delhiju s predsednikom kongresne stranke Mahlanom Abul Kalamom Azadom in Oandhijem. Ob prihodu v Novi Delhi je Azad izjavil, da kongresna stranka ne bo v nobenem primeru odobrila delitve Indije, kot jo je predlagala muslimanska zveza ln ne bo sprejela predloga o dvojnih zbornicah.
Pred tem so liani vladnega odposlanstva sprejeli tudi indijske vladarske prince, ki so predložili muslimanski načrt za razdelitev Indije na tri upravna področja: Hindostan ta Hindostance, Pakistan za muslimane in Rajahstan za kneževino. Kot poroča rReuter*, se vladarji indijskih kneževin ne upirajo popolni samoupravi dežele, temveč skušajo doseči pogodbo z osrednjo indijsko vlado, ki bi priznala njihove dedne kraljevske pravice. Člani vladnega odposlanstva so sprejeli tudi nekaj članov kongresne stranke in muslimanske zv,cze.
Ko je prihajal od razgovora v palači indijskega podkralja, je bil Mahatma Gandhi dobro razpoložen. Razgovor z vladnim odposlanstvom je trajal 85 minut Na vprašanje, ali se bo ponovno sestal t odposlanstvom, je odgovoril: «0 tem vprašajte odposlanstvo. Prišel sem na njihovo željo».	___
uradno določene predstavnike obeh strank.
, O perzijskem odgovoru na vprašanja, ki jih je stavil Varnostni svet, Je perzijski minister dejal, da jo sovjetska vloda po spomenici, ki
jo jo predložil sovjetski odposlanec perzljoki vladi dn* 24 marca, pristala na Izpraznitev Perzije v času od 5 do 6 tednov in to brez vsa-kih pogojev.
Zanikal je, da bi imeli Sovjeti namen ostati v Azerbejdianu «a jasno je.^da bodo čete, ki so najbolj oddaljene od Sovjetske zvezo, najprej umaknili. Za nas ni važno, kje s? bo umaknitev začela ali končala, če bodo operacije zaključene
v določeni dobi, to je petih ali šestih tednih.*
O Informacijah, po katerih perzijske čete Ae niso vstopile v lzpraz njene kraje, jo princ izjavil: »Varnost v teh krajih in zasedba sta nalogi, ki se tičeta Izključno policije
ln oroinlStva, medtem ko bodo vo jaEke sile aas;dle samo-mosta, kjer so sedeži posadk.
Policijske in orožniške sile ojačili v Izpraznjeni krajih. -■
O avtonomni azirbejdžanskl vladi je princ Izjavil: »V sedanjem trenotku n® vodijo pogajanj z demokrati Azerbejdlan je za nas no tranja zadeva ln sovjetska vlada bi lahko dala samo moralno pomoč pri razgovorih.*
Princ je nadalje izjavil, da »ne more odgovoriti na vprašanje, če je ministrski predsidnlk azerbejdžan-•k® vlade Plshevarl skušal priti v zvezo s teheransko vlado, a je podčrtal, da teheranska vlada ni storila nlkakega poizkusa.
Princ je dodal, da bodo Združe. ni narodi obveščeni o vseh zadevah, ki Jih zanimajo, a da v nekaterih primerih ne predstavlja so-vjetsko-pcrzljski »por not enega ln. teresa za Združene narod*.
Pred tem je odposlanstvo imelo konferenco z indijskimi voditelji. Konferenca z Abitl Kamm Azadom je trajala eno uro in tri četrt. Izjavil je zastopnikom tiska, da «je popolnoma zadovoljen z uspehom razgovorov ter ozračjem, ti katerem so se razvijali*.
Pandiih Jamah ari ala Nehru, načelnik indijskega, kongresa, je izjavil, da je sredstvo za prcmostixv sedanjih teikoč priznanje indijske neodvisnosti, nakar bodq Indijci sami uravnali svoje spore m naSli izhod «brez tujega wnefapanja».
Gandhi je izjavil pred zbrano množico:	aOdposlanstvo britanske
vlade je priSlo z dobro namero. Ne bodo vas prevarilt*.
Azad je izjavil, da bo treba Se nekaj časa preden bodo izdelali podrobnosti načrta, ko bo mogoče videti temelje osnovnih načel. Zasedanje izvršnega odbora indijskega kongresa so sklicali za 12. april.
udeležilo več kot 200 indijskih in britanskih novinarjev.
Sir Stcpord Cripps je izjavil, da so grajali
Tiskovna konferenca sira Staffortla Crippsa
Sir Stati ord Cripps je Vnel tiskovno konferenco, katere se je
britansko vlado, da m
odkrila svojih namenov z Indijo. «Resnica pa je ta, da smo prišli pomagat Indijcem, da odločajo o načrtu, ki ga naj sprejmejo. Načeli smo pogajanja, pomagati hočemo Indijcem, da rešijo spore med seboj. Njihova stvar je, da odločijo o novi ustavi in jo upeljejo. Kar nas zadeva, se bffmo takoj umaknili, ko bo sprejeta nova ustava. NaSa prva želja je naj ustava uliva največje zaupanje vseh*.
Sir Stcfford Cripps je nato izjavil, da se bodo informativni razgovori z indijskimi voditelji nadaljevali Se nekaj časa, preden, bodo dosegli znatnejši uspeh.'Britanske čete ne bedo ostale v Indiji, razen po sporazumu z Indije*. O zagotovilih manjšinam ne bo odločala Velika Britanija, temveč Indijci. Ce bi prišli na mrtvof točko, se bodo lahko zaiekli k razsodišču mednarodnega sodišča.
Na vprašanje, če bi mogla komisija izdelati načrt na indijskih
tleh in zavezati britansko vlado, da ga izpolni, je Cripps odgovoril, da bi tp zaviselo od svojstva načrta samega. Odposlanstvo ima zelo obsežno oblast, toda moglo bi biti potrebno, da se ppsvetuje z vlado, kar ne more storiti po telefonu.
Na vprašanje, če je k sedanjim korakom pripomogel kak mednarodni dogodek ali samo želja po rešitvi, je Cripps poudaril, ds Velike Britanije ni pripravila do tega kakršna koli tuja država, ampak samo interesi Indije,
KONEC DELA ZAVEZNIŠKE KOMISIJE
London, 5. aiprila
V poročilu lz Trsta zatrjuje dopisnik «BBC» Patrick Smith, da namerava zaključiti komisija štirih velesil evoje delo do konca tedna.
ZAUPNICA BELGIJSKI VLADI
Bruselj, 5. aprila Belgijska poslanska zbornica je izglasovala zaupnico novi vladi Van Ackerja s 107 proti 91 nasprotnim glasovom.
®
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
5. aprila 1946
Razprava, v Niirribergu.
Ni vedel o vdoru v Avstrijo
Ribbentrop je po zasliševanju dobil histerični napad
Niirntoerg, 5. aprila
Pri razpravi proti vojnim zločincem v Numberg-u, Je namestnik brl tanek ega tožilca sir David Maxwell Fyfe nadaljeval z zasliševanjem bivšega Hitlerjevega zunanjega ministra Joachtma v on Ribbentropa.
Na razna vprašanja o dogodkih, ki ao povzročili, da so Nemci leta 1938 zasedli Avstrijo, Je Ribbentrop izjavil, da se dogodkov ne spominja več natančno in da sploh ni imel Jasnih Idej o tem, kaj Je nameraval tedanji avstrijski kancler Kurt Schuachnigg, ko Je meseca februarja 1938 obiskal Hitlerja v Berchtesgadenu. NI imel podrobnih obvestil o avstrijskem vprašanju, ker Je bil le nekaj dni prej “Imenovan za zunanjega ministra. Hitler Je avstrijsko vprašanje vodil sam.
Ribbentrop nadalje trdj, da ni vedel za vojaške ukrepe, ki so Jih Izdali za uresničenje nemške politike v Avstriji. Na te odgovore mu je namestnik tožilca dejal: «A11 mislite, da boste vi, ki ste bili v tisti dobi nemški zunanji minister, prepričali sodišče, da ničesar ne veste o vojaških ukrepih ter o njih posledicah, ki so Jih imete za Avstrijo*. Ribbentrop Je odgovoril: «0 vojaških ukrepih ne vem ničesar*.
Na vprašanje zakaj so zaprli za sedem let Sohuschnigga, Je Ribbentrop, ki Je med zasliševanjem pokazal Jasne znake zmedenosti, dejal: »O tem ne morem nič povedati. Je že kaj storil proti državnim koristim*.
Ko so obtoženca vprašali o dogodkih, ki so privedli do vdora na Češkoslovaško In če Je vedel, da Je Hitler hotel to državo izbrisati z zemljevida, Je odgovoril: «Te po-drobnosti slišim zdaj prvič na tej razpravi*.
V prvih urah ponedeljkove razprave, Je predsednik sodišča, sodnik Lawrence izjavil, da dovoli dr. Alfredu Se^lu, Heseovemu branil-
cu, da stavi vprašanja o «tajnih klavzulah* v nemško sovjetskem paktu iz leta 1939.
Po šest urnem zasliševanju so Ribbentropa prepeljali nazaj v njegovo celico. Dobil je histerični napad in Je zato bil videti na torkovi razpravi zelo bled in bolestnega izraza. Kljub temu pa Je odgovarjal na stavljena vprašanja energična
Francoski to-lilec Edgard Faure ga je vprašal o plenjenju umetniških zakladov v Louvru, nakar mu Je Ribbentrop odgovoril, da so mu poslali le eno sliko iz . Pariza v Berlin na njegov rojstni dan, toda tudi to tllko Je vrnil francoski vladi. «Na vprašanje glede ravnanja z Židi, Je bivši nacistični minister dejal, da Je nagovarjal Hitlerja že šest let pred vojno, da bi odstopil od fanatičnega zadržanja, do Zidov*.
Ribbentrop Je dejal dobesedno: »Zelo me Je prizadelo, ko je Hitler izjavil, da so Židje tuberkulozni bacili in da Jih Je treba postreliti kakor Jelene ali zajce, da ne bodo škodljivi*.
Ko ga Je član ameriškega zbora tožilcev vprašal, če Je bil on tisti, ki Je Hitlerju vedno le pritrjeval, mu je Ribbentrop odgovoril:	«Bil
sem vodno zvest Fiihrerju. V Hitlerju sem videl simbol Nemčije in edinega moža, ki bi mogel dobiti vojno za Nemčijo. Včasi eem bil hud podložnik. Moji namigi, da bi odstopili, so Hitlerja zelo razburjali*. Ribbentrop Je tudi zanikal, da bi leta 1941 obljubil Hitlerju, da ne bo nikoli Izražal svojih nasprotnih gledanj.
Ameriški tožilec: «Toda vi ste mu vedno pritrjevali*. Ribbentrop: «Sledil sem njegovim odredbam*. Izjavil Je, da so bili njegovi odno-šaJi s Hitlerjem dobri do leta 1941, ko sta bila raZličnlh političnih mišljenj v pogledu Romunije.
SOCIALNA POLITIKA!
Počitnice za delavce
kjer je bUo središče viharja, *o valovi kratkomalo odplavili svetilnik, ki se Je dvigal 30 m nad morsko gladino. Mislijo, da je deset mol, ki so opravljali službo * svetilniku, utonilo. Ogromen val, o katerem pravijo, da je visok 36 m, se vali na vzhod proti otoku Kodiaku na Alevtskih otokih.
Ko se je vihar na morju razširil proti jugu, se je ogromen val razbil na obali Kalifornije. Najteljo Ikodo pa je neurje povzročilo bolj na jugu, kjer so se trije ogromni valovi razbili ob znana obmorska kopališča na Havajskih otokih. Do zdaj so reševalne čete našle trupla 37 Irtev in predstavniki ameriške mornarice računajo, da so valovi odnesli na Hroko morje najmanj 300 oseb. Mislijo, da veliko Itevilo oseb skuša doseči kopno zemljo na plavajočih razbitinah. V Honolulu so valovi uničili obrelje in policija je morala nastopiti, da prepreči ropanje.
Na Havajskih otokih so obalne straie opozorili, da se lahko te drugi valovi usmerijo proti otočju. Letala letajo nad Oceanom in nadzorujejo, a ničesar še m znanega o stotinah ladij, ki plovejo v tamkajšnjih morjih.
Kontreadmiral Jacobs je pozneje dejal, da je val, ki ga je povzročil morski potres in ki se je usmeril proti otoku Kodiak (Alaska), izgubil svojo moč.
Očividci s Hatoajev opisujejo uni-čenje H iloja, kjer so naili 93 irtev. Hilo, ki je bilo nekoč uspevajoče in lepo mesto s 35.000 preb.. Je danes kup ruševin. V skladiščih so grom ne mnoiine uničenih iivil. Nova livila dobavljajo mestu e letali.
Potres na Pacifiku
LONDON, 5. aprila. — Ogromni valovi, ki jih je povzročil potres na severnem Pacifiku, so butali ob Havajske otoke, ob Alasko in ob zahodno obalo Zdrulenih drlav ter povzročili ogromno škodo. Utemeljeno te bojijo, da je na stotine oseb izgubilo Hvljenje.
Pred rtičem Alaskinega polotoka,
NEMŠKA INDUSTRIJA NA SOVJETSKEM PODROČJU
Berlin, 5. aprila Dopisnik lista »Chicago Sun*, kateremu so dovolili obiskati sovjetsko področje v Nemčiji, poroča, da Sovjeti niso odpeljali industrijskih naprav s sovjetskega področja v Nemčiji, Hiti niso posovjetili ali «pozdravlll» te industrije.
«Jaz in skupina ameriških dopisnikov smo obiskali na našem nedavnem potovanju po Turingiji štiri velike tovarne. Vse so bile v polnem obratu. Vozili smo »e tudi mimo številnih drugih tovarn, v katerih so tudi delali, kar je bilo videti po dimu Iz dimnikov ter po ropotu tovornih avtomobilov.*
»Dve tgvami, ki smo jih obiskali, »o upravljali odbori delavcev, ki sc Jih Izvolili, ko so se poskrili nacistični lastniki in ravnatelji. Ogromne tovarne optičnih aparatov Zeiss Ikon delajo kot v zadnjih 60 letih pod rednim upravnim svetom Sovjeti so razstavili in uničili vse vojne naprave, ki jih ni mogoče preurediti za civilno rabo. Kot vojno odškodnino bodo odpeljali manj kot sto izmed 5400 industrijskih naprav v Turingiji.
Bayrische Motoren Werke v Ea-senbachu proizvajajo mesečno 125 avtomobilov in 300 motornih koles. Upajo, da bo dosegla do meseca avgusta proizvodnja 150 avtomobilov na mesec. Od te proizvodnje gre 100 avtomobilov na račun vojne odškodnine v Sovjetsko zvezo in 25 jih Je na razpolago nemški vladi.
PREHOD OPIC IN SLONOV PREKO PIRENEJEV
London, 5. aprila
Švicarska radijska postaja javlja, dia je zaradi zapore meje s Francijo neki švicarski cirkus obtičal » Španiji in so morali z avtomobili prepeljati opice tez Pireneje, medtem ko so Sli sloni sami čez hribe kot za časa Hanibalovega pohoda iz Španije v Italijo.
Zaradi nemoinostl prevoza z železnico so prešli mejo konji in psi brez nezgod, toda opice, ki jih je pogled na sneg zelo razburil, so morali prepeljati v avtomobilih.
GEORGE B. SHAW 0 ZDRAVNIKIH
London, 5. aprila George Bernhard Shaw zahteva, da uvedejo britanskim zdravnikom plačevanje honorarja povprečno n* leto za enoletno zdravljenje druiine.
V listu »Times* obsoja 8haw slabost sedanjega ustroja, ki ga do skrajnosti zagovarjajo zdravniki in pripominja: »Mi, ki smo njihove žrtve, Jih zagovarjamo, ker hočemo tmett zdravnike, ki si Jih sami izberemo. Nočemo imeti tujcev, ki nam jih določi država. Rečltev Je enostavna. Na Švedskem, ki Je naj-
roP*, plačujejo zasebnemu zdravniku honorar povprečno na leto zato, da zdravi družino vse leto. Ne zasluzi nič več, nasprotno ima več dela, ko so v družini bolezni. Ne izgubi ničesar in ima Je vse v redu,*
manj dela, če
SVETDVMI Pl MAHJKUAI PREMICE
Ottawa, 5. aprila Kanadski statistični urad je po pregledu svetovnega stanja ista naznanil, da je potrebno za kritje primanjkljaja v prehrani približno 3 milijone 400 tisoč ton več kot 17 prvotnih milijonov ton, ki so jih piedvideli za pretekli mesec.
Kanada in Združene države pošiljajo • žito v Evropo z največ jo naglico, ki Jo dopuščajo pomorski in kopni prevozni pogoji.
Avstralija, Argentina, Sovjčtska zveza in balkanske države do zdrvi m> niso prispevale v znatni meri Sovjetska zveza pošilja žito v Francijo. Enajst parnikov, po večini grških, ki jih Je najela francoska vlada, Je plulo skozi Darda-nelsko ožino na poti v Marseille Neki turški mornariški uradnik je izjavil, da Je prišlo v Črno morje približno 50-60 parnikov, ki so natovorjeni z žitom. Verjetno bodo uporabili tvdl osem ameriških pernlkov, ki ao v sovjetskih prlsta-x £oa,em. moriu*
Fred kratkim je angleško družnižtvo, ki predstavlja značilno gibanje za notranjo trgovino na drobno, začelo a poskusi, ki s trgovino skoraj nimajo nikake zveze Družbe za prodajo na drobno so organizacije, ki ao lastnina potrošnikov samih In predstavljajo temelje, iz katerih »e delovanje lahko razvija tudi v druga področja. Tako n. pr. trgovine, ki prodajajo kolonialno blago na drobno, prav lahko trgujejo tudi mlekom v steklenicah. Upravitelji nek« zadruge z velikim skladiščem so zvedeli, da bi potrošniki radi imeli v zadrugi tudi druge oddelke z različnimi postrežbami. Zato so takoj uvedli brivnico, posebne urad« za prodajo gledaliških vstopnic, pralnice, itd.
Znano Je, da navadno trgovci, ki bi radi razširili svoja podjetja, morejo storiti tega, ker ne razpolagajo s potrebnim kapitalom. Nasprotno Je angleško zadružništvo večkrat v zadregi zaradi stalnega poviška glavnice in prihrankov, ki bi Jih lahko uporabili za nova podjetja. Zadružna trgovina skoraj povsod prodaja za gotovino in Jo sama lastnica svojih dveh denarnih zavodov. Nekatere družbe, ki trgujejo na drobno, kot Je Londonska družba s svojimi 833.000 člar.,1 in s prometom, ki znaša 20 milijonov funtov, imajo za razvoj na razpolago velike fonde; lahko rečemo, da so Londončane presenetili, ko so ti pred kratkim zvedeli, da so v osrčju West Enda, kjer prebivajo večinoma bogataši, kupili za 425.000 lir eno izmed nejvečjih prodajalnic, ki se imenuje Peter Robinson Ltd. Ista družba Je zdaj kupila v predmestju dve novi veliki prodajalnlci In velik hotel v bližini londonskega kolodvora.
Mnoge družbe kupujejo zdaj hotele ln to ne same v področjih, kjer so hoteli navadno potrebni, ampak tudi v letoviških krajih, kamor bodo člane pošiljali na po. č Unice. S svojimi krajevnimi družbami nadzorujejo zadružniki nekatere Izmed najznamenitejših hotelov v vsej državi.
Taka podjetja niso povsem nova. 7,t> pred drugo svetovno vojno Je neka zadruga . preskrbela za precejšnje olajšave potovalnih tarif v Angliji in v tujini, z dohodki Je kupila ali vzela v najem hiše in hotele v Angliji in v Evropi.
V mirnih letih J« ta zadruga poskrbela, da so Angleži lahko poceni potovali po vsej Evropi, od! Španije do Rusije.
Ravno tako poceni j« organizi. rala pomorska potovanja; posa. meznCmu delavcu Je med počltnl-ca ml dala možnost, da j0 šel na smučanje v Avstrijo. Manj uspešno so delovale druge manjše zadruge, ki so skrbele za počitnice delavcev v domovini. Družba »Travco Camps, računa, da bo zdaj dosegla nov rekord in da bo lahko dala na razpolago stanovanja z raznovrstnimi postrežbami po nizkih cenah.
Na Škotskem »o n. pr. že naredili poskus s »prazničnimi taborišči*. Zadružna družba pekov —
velika federativna škotska organizacija — je imela žc pred vojno na otoku Bute podobno taborišče, ki so ga med počitnicami posebno navdušeno posečali mladi Skotje.
Tudi neka druga nova organizacija «Travco Hotels* gradi zdaj na angleškem obrežju mnogo novih hotelov, kjer bodo zadružniki mogli dobiti poceni stanovanja. Zadružne prodajalnice bodo v teh hotelih dajale gostom na razpolago vsakovrstno blago. Zanimivo Je, da sta »Travco Camps* in »Travco Hotels* podjetji, ki pri padata «Anglešklm zadrugam* in »Združenju za delavska potovanja*, odnosno angleškemu delav-skemu gibanju. Mnogi sedanji ministri so pod njenim okriljem pne. živeli svoje počitnice v Angliji in v tujini. Prav gotovo bodo te nove zadružne organizacije, ki se stalno množijo ln razširjajo, spremenili tako, da bodo poetal« izključno lastnina delavcev samih ln njihovih demokratičnih organizacij.
IZ SLOVENIJE
TRST
GOSPODARSTVO
Češkega književnika Vladislava Vančuro so Nemci ustrelili kot talca po atentatu na Heldricha, krvnika češkega naroda. Rojen je bil 1891 ter Je bil zdravnik po poklicu. Njegovo ime je gotovo cmo izmed najpomembnejših v so-sodobni češki književnosti. Znana Je njegova novela »Pek Jan Mar-houl*. ki naj bi bil neke vrste češki Don Kihot
Za časa nemSke okupacije Poljske so Nemci ustrelili 53 Židovskih novinarjev, poljskih državljanov. Med njimi je bilo mnogo novinarjev la književnikov, ki so Jih poznali tudi izven Poljske. Samo v varšavskem ghetu so nemcl ubili 39 novinarjev.
Namestnik ameriškega ministrstva za notranje zadeve Oacar L. Chapman J« izjavil, da bo več tisoč Izvodov publikacij, ki so jih Izdali najrazličnejši uradi notranjega ministrstva, nadomestilo zaradi vojne izpraznjene knjižnice 18 narodov. Diplomatski predstavniki teh narodov že zdaj zbirajo knjige, ki jih bodo člmprej poslali tujino. Chapman meni, da bodo kesneje prizadetim narodom knjige dala na razpolago tudi druga ministrstva.
Prod tremi leti Je v taborišču Osviečimu na Poljskem umrl bivši češkoslovaški generalni konzul v Parizu dr. Oskar Butter. Bil Je tudi pisatelj ter sociolog. Dr. Butter je začetnik češke nanosti o novinarstvu.
Angleži so lani prevedli nekatere češke knjige. Zastopani so Karel Capek, Egon Ho«tovsId, Jirl Vajs, Jirl Muha in Vladimir Stedrl.
Jaroslav Kvapll, eden izmed najboljših čeških pesnikov stare generacije, je dobil visoko odlikovanje. Filozofska fakulteta praške Karlove univerze ga je izvolila za častne-ga doktorja.
V mesecu marcu so priredili v Ljubljani 11 dnevni tečaj za uslužbence finančno stroke. Na tečaju so obravnavah novo, kot tudi še veljavno Btaro finančno ln davčno zakonodajo, računovodstvo m blagajniško poslovanje. Poleg teh referatov so tečajnikom predavali tudi o ustroju in nalogah sindikatov ter o ljudski oblasti.
Po uredbi o zakolu prašičev in oddaji maščob so doslej izdali v Sloveniji 117.841 zakolnlh dovoljenj. Skupna predpisana količina oddane slanine in masti je znašala 198.350 kg, od česar so od že zaklanih prašičev oddali 183.000 kg masti ln slanine. Poročilo pravi, da so popolnoma neosnovang govorice. Ki trdijo, da se je mnogo zbrane slanine pokvarilo.
V Planici so zaključili velike akademske smučarske tekme. Poleg akademikov so tekmovali tudi drugi znani Smučarji. V teku na l6 km so zmagali: Kavčič Mitja, Lavrič in Gaj. Hujši boj je bil med tekmovale} izven konkurence, kjer so zmagali Pogačnik Tone, Ran-aiagc-r Tone in Smolej. V skokih so prva mesta zasedli Kavčič Mitja, Gaj Aleš in Pleško Franc. Pri skokih na 65 meterskl skakalnici so najboljša mesta zasedli Klančnik Karel (59 m), Polda Janez in Pribošek Franc. V slalomu so prva mesta zasedli Praček Marjan, Knop Ljubo, tretje in četrto mesto pa si delita Gradišnik Dušan, ln Baloh Janez. Med akademlčar. kami so zmagale Černič Staža, Pirkmajer Marjeta 'in Mravljak Tatjana.
«Ljiulska pravica* javlja, da je Zvezni svet Ljudske skupščine sprejel zakon o državnih matičnih knjigah, s katerim so uvedli vodenje rojstnih, poročnih in posmrtnih matičnih knjig. Za vodstvo teh matičnih knjig Je' po novem zakonu pristojna država, ' ki bo te posle izvrševala po ljudskih odborih.
Državna posestva bodo po vesteh ljubljanskih časnikov žarišča naprednega kmetijstva. Za primer navajajo državno posestvo na Verdu, ki ima 45 ha njiv, 110 ha travnikov in 14 ha pašnikov. V to posestvo so vključili Lenarčiče, vo posestvo, Galetovo posestvo v Bistri, Mulejevo na Vrhniki in Hrenova ter Maroltova gospodarska poslopja. Upravnik posestva je partizan Marko Šetinc. Spomladansko oranje opravljajo s traktorji, ki opravijo v eni uri toliko kot par konj v 10 urah. Kolo-iarjenje bodo izvršili vsakih 7 let. Število živine so dvignili na 60 glav.
Umrli so:	Angela gkrjanc, ši-
vilja, Klara Polenčič, uradnica, Gajski Milan, akademik, Breuer Jaroslav, stavbenik, Minka Karlin, Franc Košir, ravnatelj zemljiške knjige v pok., Adolf Trček, Te-kavčič Karol, prokurist, Ana Megušar, žena pošt uslužbenca, Dan-čl Mojstrovič vsi iz Ljubljane; Josip Lenasl, posestnik v Planini; Anton Vidic v Novem mestu; Franc Pungerčar, posestnik v Trbovljah; Stefan Lovšin trg. ia pos. v Sajevcu pri Ribnici; Anka Planina v Škofji Loki; Gusti Kuflčar, akad, v Rajhenburgu.
Pogozdovanje Bos.keta
Spet so oživele poseke in goličave okoli Trsta. Več kot 2.800 delavcev je v zadnjem času posadilo preko 100.000 drevesc, do konca tega leta pa predvidevajo, da jih bodo posadili še 1 milijon. Tako bo kratki svet spet ozelenel. Slika nam kale delavce pri pogozdovalnih delih.
Obsodba stotnika črniti brigad
Za
otroško
zabavo
Včerajšnje zasedanje izrednega porotnega sodl&ča so začeli z razpravo proti odsotnemu Artaserse Melanija, ki je obtožen, da Je sodeloval s sovražnikom kot konfl-dent O.V.R.A.-e ln da Je naznanil republikanski stranki kot antifašista dr. Antonija Brunija. Obtožili so ga tudi, da j9 pred 8. septembrom sodeloval v tržaški okolici kot skvadrist pri uničevanju ln plenjenju židovskih trgovin ter pri požiganju na Krasu.
Javni tožilec je pripomnil, da pripravljajo veliko razpravo proti vsem uničevalcem židovskih trgovin ter je predlagal, da bi tudi to razpravo iprldruž.li tej. Mnenja Je, da bi tako imeli Jasnejše dokaze o Me-lanijevem delovanju, kakor tudi o delovanju drugih obtožencev.
Sodišče je sprejelo ta predlog ter je vrnilo akte uradu javnega tožilca.
Nato je bila razprava proti stotniku črnih brigad Renatu Astolf.ju, rojenemu leta 1900 v San Canzlanu,
bivšemu uradniku pri Splotlal tržaški zavarovalnici. Obtožili so ga sodelovanja s sovražnikom, ker se Je udeležil akcij v Trstu in v drugih krajih, ker Je kruto ravnal s Giuseppom Carisom ln ker je grozil Ugo Norlu, ki sta bila oba antifašista. Poleg tega so ga obdolžili, da Je v Trstu organiziral pred 8. septembrom in vodil fašistični oddelek, ki je Izvršil razna nasilna dejanja.
Ko so zaslišal) razne priče, je spregovoril javni tožilec, ki je potrdil obtožencevo odgovornost zaradi kolaboracionizma ter predvsem zaradi surovnega ravnanja s Carisom. Zahteval je, da ga obsodijo na šest let zapora.
Po obrambnem govoru, je sodišče obsodilo Renata Astolflja na Jest let in osem mesecev zapora z vsemi posledicami.
Predsednik sodišča Nachich; javni tožilec Ferluga; ljudski sodniki Godina, Wleser, Garlcch, Godigna.
GORICA
Slovensko gledališče
V	soboto, dne 6. aprila ob 20. uri: «Raztrganci», drama v treh dejanjih, napisal: Matej Bor.
V	nedeljo, dne 7. aprila ob 15. uri: »Pesem s ceste*, igra v treh dejanjih, spisal: P. Burek.
V	nedeljo, dne 7. aprila ob 20. uri: »Vdova Rošlinliaz, komedija v treh dejanjih spisal: C. Golar.
Cene prostorom: 80, 60, 10 lir. Stojišče 30 lir.
Promet čez soška mosta
Zavezniška vojaška uprava, gori* ško področje, Javlja:
Jutri, v soboto, bo promet čel oba soška mostova od S. do 16. ur# dovoljen takole:
most 9. avgusta: promet izključno samo za vozila, ki vozijo proti mestu;
pevmškl most: promet Izključno za vozila, ki vozijo iz mesta.
Področna odredba št. 78. IMENOVANJE OBČINSKEGA ODBORA V GRADIŠČU
Glede na to, da je bil občinski I odbor za občino Gradišče Imenovan s področno odredbo št. 49 * dne 4. decembra 1945 ln glede na to, da je potrebno imenovati novi cJbor, Je major C.M.P. James E Long, guverner za goriska pod-dročje, odredil:
1.	Področna odredba št. 49 J* • tem preklicana.
2.	Sledeče osebe so s to odredb« imenovane za občinsko odbornik# za občino Gradišče: predsednik: Ettore Pattuna; odborniki Anton Franchi, Josip Joeo, Anton Perka Marino Cocolo.
3.	Odbor bo imel vse pravice 1® vse dolžnosti, kakor j« določeno V Splošni odredbi št. 11, člen 7.
PULJ
JUL KRAJINA
Vse Hvljenje se v mirnih časih obnavlja. Angleški o-troci bodo zdaj spet dobili svoje igrače. Prizor iz neke londonske tovarne o-trolkih igrač.

Opozorilo poljedelskega oddelka ZVU
Trst, 5. aprila
Kljub neštetim opominom, da je uničevanje dreves kakršne koli vrste v veliko škodo prebivalstvu tega področja, so gozdovi okolice skoraj popolnoma uničeni. Zdaj Je tega vandalizma konec; častniki poljedelskega oddelka ZVU 'imajo za potrebno, da izdajo najstrežje. ukrepe.
Pred kratkim so se pojavile veje jablan, breskev in mandeljev na cvetličnih trgih in v cvetličarnah. Veje so bile odlomljene in to na tak način, da se poškodovana me. sta ne morejo hitro zarasti. Vse to vpliva na počasno rast in uspevamje drevesa.
VažnejJe Je dejstvo, da bo imelo pomanjkanje skrbi za ta sadna drevesa za posledico nepopravljivo škodo ne samo letos, temveč še nekaj let v naprej.
Častniki poljedelskega oddelka so prepričani, da bodo storili posestniki vse potrebno za varstvo svoje lastnine. Obenem pa Izjavljajo, da bodo uvedli zakonske ukrepe za a-retacijo ln kaznovanje uničevalcev v primeru, če ne bo prenehalo uničevanje sadnih dreves na tem področju.
Tatinska tolpa
pred sodiščem
Včeraj so zaključili razpravo, ki ae je pričela 2. aprila pred rednim porotnim sodiščem in ki se je zdela v prvem trenotku zelo važna tako, da bi moralo sodišče Izreči silno ostro kazen.
Število obtoženih je bilo precejšnje (12 oseb priprtih, ubežnikov in denunciantov na svobodi), pa tudi obtožb, na katere so morali odgovarjati, ni bilo malo.
Samo Giovannl Squaddara, prvi obtoženec, je moral odgovarjati za dve tatvini, zaradi pobega in zaradi poskušenega težjega umora. O-stali obtoženci, poleg Squaddara in Gasparda, ki Je bil že kaznovan ln Je obtožen zaradi pobega, so bili Giusto Rossi, Marcello Antoni, Lo-dovico Ban, Alberto Vischetti, Raf-faele Lodovico, Andrea Padovan, Guido Alessandri, Stefania Refatti, Pietro Ferluga in Mario Bratanič, vsi obtoženi kraje
Po izjavah obtožencev in prič Je začel govoriti javni tožilec Battlgi ijtabile. Skrbno Je pretresel krivdo vsakega posameznega obtoženca; za Gasparda je zahteval 10 mesecev zapora, za Brataniča oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za vse ostale Je zahteval ugašnosti amnestije. Po obrambi odvetnikov, je sodišče obsodilo Gasparda na 8 mesecev zapora, Brataniča ln Rossija pa je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Za vse ostale Je obtožence sodišče upoštevalo amnestijo.
OBVESTILO O POSOJILIH
NEMŠKIH ORGANIZACIJ V PURJU
Častnik finančnega oddelka Z* vozniške vojaške uprave puljske«* področja, major M. J. Thornton f izdal naslednje obvestilo:
Dolgovi, ki jih je naredila nen* ška uprava, Wehrmacht, Organi**' c:ja Todt, visoki komisariat ** Rustungskontor:
1.	Do zdaj je sprejemal reklam#* cije proti omenjenim organizacijam puljski finančni urad! V bodoč* morajo osebe, ki želijo vložiti r#“ klamaetje, predložiti to pismen® finančnemu Intendantu v Pulj® Ovoji morajo nositi jasen napi#; »Dolgovi Wehrmachta (ali organi zaclje Todt) itd.*
2.	Reklamacijam morajo bi# priložene listine, ki morajo dok#-zovati resničnost. Reklamacije pr®" tl kaki nemški družbi zaradi vojn® žkode no pridejo v poštev na tefl> irestu In z njimi ne bodo ravna# na podlagi tega postopka.
3- Namen zbiranja teh reki#' nacij je zagotoviti zvišanje pasi* nostl omenjenih družb na področj® »A*. Zbiranje teh bodo nadaljeval* tudi v naprej, dokler ne bo dena skrbna preučitev ln možno#* njihove ureditve.
RADIO
]
Sobota, & aprila 7 glasba za dobro Jutro; 7.66 p#* etra Jutranja glasba; HM ‘“"Ja retnega repertoarja; 12	P1™"
glasba; 12.30 Predavanje v slove®
Sčini; 13.15 športna po®«113. 13-1^ orkester »Cetra*; 14 Pradivfmje ital.; 14.15 pregled vest ; 17 preno# iz Vidma; 18 plesna glasba, 18.3» delavska ura; 19 francoski komp«-n isti, (slov); 19.15 predavanj«; (slov.);	19.30 oddaja za kon«*
tedna: Istrski večer, (slov); 20.3® cmera; 23.20 nočno zahavišče.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
MALI OGLASI
E. WALLACE
POTEPUH
Pustolovska zgodba
»Izzivalna?* — Lady Glorija Je pogledala kamejo z zadovoljnim nasmehom. — »Grda žival je, Pito, teda tisoč dolarjev ne bi zadostovalo.*
Pito s« J« smejal.
»Nočem se jeziti. Jutri odpotujem na dopuat*, je naznanil. »Kako to, da al prišla v Ottawo?» Mllady je pogledala proti sinu. »Na poti proti domu sva. Bila sva v Sullivanovl hiši v New Yor-ku Gustav j« želel iti naravnost v Quebec, toda mene Je zadržala dolžnost.*
.	d* * bila neprijetna
doltaost*. je dejal pu0. .Sumim po tvojem zadovoljnem licu.*
«V*e dolžnosti so neprijetne.* Glorija j« držala v roki dolgo pahljačo iz peres in se pahljala.
»Dolžnost, o kateri govorim, Je proti aebl ln Gustavu.*
Pito ni pristavil besedice, ker Je že vedel, kakšen bo konec raz-goveca.
»Položaj Je sledeč, v kratkih besedah. Pito. Ti sl zelo bogat ln mi smo zelo ubožnl. Gustav je tvoj bratranec v drugem kolenu ln dedič naslova. Ker je položaj takšen, se ml zdi malenkostno s tvoje strani, da naju pustiš živeti takšno življenje. Ali n« bi mogel z nekaj črkami olajšati najinih skrbi in revščine?*
»Z drugimi besedami*, je dejal Pito dobrohotno, »misliš, da bi pri tolikšnem bogastvu imela pravico na penzijo.*
»Lahko se izražaš neljubeznivo, kakor želiš, toda nobena besed* te ne more oprostiti dolžnosti, ki jih imaš kot najstarejši član družine.*
Gustav Loamer je le poslušal in njegove oči ao se srečal« s Pito-vlmi.
»Kaj praviš k tej m preveč
častni zahtevi?*
Qu#tov je akcmigggll a rapagni,
zložil časopis ln ga položil na mizo.
»Mamina zamisel je». Je dejal. »Jaz nimam nlkakega posla s tem. Razumljivo je, da ne maram živeti od miloščine od nikogar; vendar mislim, da bi nam lahko vsaj nekoliko pomagal, Pito.*
»Vama morebiti na pomagam?* je mirno vprašal Pito. «Ce se ne motim, prepišejo na začetku vsakega Ista tisoč dve sto funtov z mojega bančnega računa na ime tvoje matere.*
Lady Glorija se je nasmehnila.
«Kako smešno! Tisoč dve sto funtov! Nekaj fcotovega Je že, toda spomni »e, da je Gustav tvoj upravičeni dedič.*
»Lahko se tudi oženim; kdo ml lahko brani?*
Pito se Je sam pri sebi čudil, da je Glorija prekinila potpvanje le zato, da mu ponavlja že dolgo znane stvari. Razgovor je bil na las podoben tistemu v Londonu, preden Jo Pito odpotoval ra svoje službeno mesto v Kanado. In čc b! beležil besede, bi se popolnoma ujemale z besedami, ki Jih je lz-pregovorlla lady Glorija v dolgem razgovoru, ki sta ga imela Parizu, pred tremi leti.
Pito je prisluhnil ko Je zaslišal
toU£ da cestj ja ag urihliaaj.	M5&
»Ubogi vrag!* je vzkliknil in pozabil lady Glorijo ln dediča.
Prijatelja potepuha Je našla policija ln prizor, kateremu Je bil priča, Je kazal, da potepuh ni bil zadovoljen z gostoljubnostjo, ka-tero-mu Je hotela Izkazati kanadska vlada. Suval in brcal je, da bi se rešil.
»Kaj je?» je vprašala lady Glorija Pita preko ramen.
»Ah, nič! Ubogi potepuh, ki Je imel v načrtu tako lepo potovanje. Ponoči Je nameraval preko reke tn se vtihotapiti na vlak, ki pelje v Albany. Zdaj ga bodo pa strpali za rešetke,*
»V samico bi ga naj poslali*, je menila milady in sl prižgala cigareto.
»Cernu?* Je presenečeno vprašal Pito. »Med potepuhi najdeš prav poštene ljudi. Med njimi sem živel v taborišču. Zabavni in zelo romantični ao*. .Pravi Američan postajaš — ali ne? — celo v simpatiji do potepuhov.*
»Tudi Jaz sem potepuh*, je odgovoril Pito ln si prižgal cigareto.
Glorija je stisnila ustnico in se zamislila.
»Pcnoči je nameraval preko reke, prekoračil bi mejo brez potno-
Misel na potepuha s potnim listom »e je zdela Pitu zelo smešna.
»Vsakdo lahko to stori. Ce bi želel tako preživeti dopust, bi lahko prišel peš do New Torka in nazaj. Poznam nekega angleškega potepuha, ki bi me spravil preko reke na obe strani in me ne bi stalo niti centa.*
Glorija Je opazovala pepel cigarete z nagubanim čelom.
»Ne verjamem*, je dejala.
«Nesramna sl, Glorija*, Je dejal Pito smeje. »Vedno si bila takšna.*
»Misliš, da bi lahko prišel v New York in nazaj? Koliko denarja bi potreboval?*
»Petdeset centov* jo takoj odgovoril Pito. «Pa še te bi prinesel hazaj*.
»Ne verjamem!* je ponovila Glorija. »Nemogoče je.» Pito je bil užaljen.
»Hočeš staviti?* je vprašal.
»Dragi Plto»,( je dejala Glorija ln utrujeno zamahnila z roko — »kje pa naj vzamem denar za stavo?* Ko Je izustila te besede, se je pričela raztreseno igrati s svojo kamejo. Pito Je zagrabil za vabo.
»Stavim tisoč funtov proti tvoji
OSEBI, ki razpolaga s 300 do tisoč lirami, ponujam resen P°' s solastnistvotn prvovrstne re'[}). skupine za gostovanja po ItalU® Švici. Ponudbe: Predal it. 1597» Urlone Pubbllcitš.	1597»
nazaj. Načrt ml ugaja. Ze ob ^ ml misli uživam.*
Glorija ga jo nekaj časa g'e')a tn ni spregovorila.
»Tisoč funtov proti moji y meji? Nujno potrebujem tisoč 1 tov, Pito; sprejmem stavo.*
lahko uganil ^ bi bil preše0
popito »e je odpravil	J
naslednjega jutra ob petih- ,5 *	•*» ®ta odpotovj.
vlakom. V tem mestu je Gi°teSt-poznala višjega policijske?0 ^ ^ nlka, ki J« osebno PoZl^llnois. kršilce zakonov v drža''1 ^ Za hišo lorda Rochf°rda j” 0t-la velika terasa in kd«r vett-tawo, jo lahko najde	^ ^a-
Ce bi Pito rljino račune,
Glorija
proti Chicagu že z nočnim
kih modrih kitajskih vaJ“’ _ g _ terlh rastejo rdeče gccanije.^^ )(J rase je krasen razgled °° stolpa cerkve Notre modernih štirioglatih ***
* * *
Drugi dokaz ^‘^^zbrar^0^ je bil ta, da * ^ ern*rje£ vanje, oddaljeno 0015	,
»»>>