ZU. ilevnkg. V Uumianl. v soboto Zi omotn 1921. LIV. lelo Iihala vsalc dan popoldne, UvztoUl ntdtllt ta praznika. Inserati: Prostor 1 m/m X 54 m/m im male oglase do 27 m/m visine 1 K, od 30 m/m visine dalje kupčijski in uradnl oglasi 1 m/m K 2 —, notlce, poslalo, prekllci, izjave In reklame 1 mfm K 3—. Poroke, zaroke 80 K Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjlh naročitih popust. V'pralanjem glede inseratov naj se prilofi /namka za odgovor Upravnih.po „Slov. Naroda1* la „Narodna tiskara«" Knallova ulica at 5, prltlićno. — TeUfon at. 304. „Šibenski Narod" wtl|a v L|mM|aal ta po poštu V Jog^aiavlfli V la«M«*trai celoletno naprej plaćan . K 300-— ce'oletno......K 480 — polietno........15O— polletno....... 240 — 3 mesečno.......75*— 3 mestfno . . . • . . 120-— 1 ........25- 1 ......., 40— Pri morcbitnem povlSanJu se im* datjij naroftilna doplatati. Novi naročniki naj poSljejo v prvlf narofnino vedno 90" po nakaznid. Na ^arno pismena naroćila brez poslatve denarja se ne moremo oiirati. Uredništvo „81ov. Narod?" Knaf'ova u'fca St. 5, I. nadstropj* TeJo'on tts-, 34. Dopfie tprefeina le p^d^lisma in trdottno Ira»kavane-**•**/• Rokopisov to no vrata. ** Posamsznn IMM stano 50 pnr=I Rronl. V inozemstuis £5 pur = '-i 2'60. Poštnina paačana v gotovir .:. He zapostavljajte dossaEisso^. Dostikrat je že bila Trbovcli* ska družba v naših časopisih pred« met kritike in sicer radi visokih cen preinogu. kakor tuđi radi zapostav« ljanja našega življa. V tem se ni nič spremeniio. Dela se pač še vedno razliko med našimi Ijudmi in onimi privandranci iz prejšnje dobe, ki še vedrio nišo naredili prostora prav tako, oziroma bolj sposobnim za. vednim Slovencem. A ne lef da se ti gospodie iz one zlate dobe še ved no krče vito drže na svojih meslih ter pri tem zabavijajo čez našo clr* žavo, tako da se jih je moralo par že poznati preko meje — še prihi* jajo novi gospodje učit se sloven; ske^a jezika iz Avstrije in nemških krajev Ccškoslovaške. Pred leton* je prišel neki tak £ospod z zelenim klobukom iz Gcrnje Štajerske, pret pol leta zopet mlad gospodič iz Moi ravske Ostrave, ki prav tako kot prvi razum nemščine ne zna nobe, ne^a drugega jezika, — sedaj pa straši spet po Trbovljah v zadnjih dneh neki češkoslovaški državljan nemške narodnosti, ki se ponujs kot strojni inženjer za mesto obra* tovodje Centralnih delavnic. Mcir da je postalo pratio, da mora Tr* boveliska preskrbeti vsakega v>o leta kakemu Švabu onkraj meje službo. Predstojeći članek ima nameti informovati javnost in pred vsem našo vlado o razmerju Trboveljskc družbe napram slovenskim inženjei jem. Le malokomu bo namreČ zna: no, da je pri vsem inženjerskim štabu vseh njenih premogovnikov v Trbovljah, Zagorju, Hratsniku Ojstrem, Kočevju, Hudijami in Rajhenburgu danes en sam jugoslo: venski inženjer! — In kdo so ti drugi? V Trbovljah n. pr. je 7 nenv ških, 3 češki in dva madžarska in» ženjerja. Človeku se nehote vsili vpraša-nje: ali nimamo slovenskih inže* nierje? — O da, imamo jih in so bili tuđi v službi Trboveljske druž* be, še ćelo po prevratu — pa so šli po svetu, s trebuhom za kruhom za bolišim kri'hom, kot jim ga je dala Trboveliska. Izkušnje pa, k so jih pridobili, so že marsikoga ocL vrnile od nam ere vstopiti v njeno službo. Edini šc ostali Slovenec za« pusti v par mesecih to in odide v Srbijo; ie to žalostno deistvo in zato treba v te razmere enkrat te= V Celju. 26. okt. meljito posvetiti, sicer bo prekasne in naši inženjerski narašenj ne bo dobil kruha na Isstni grudi, ker bc vse zasedeno od tujcev. Naj nam bo dovoljeno, pokazati javnosti, kako je postormla ir postopa še danes trbovelisk.i go speda napram slovenskim in/enjer jem. Vzemimo našega porlcc!nicgr »Mohikanca», ki je po sedemme. sečni službi prosil zvišania svoje zt tretjino manjše plače od državne službe; mimocreele bodi oroenieno da dobiva mesečno 200 m.anj ko' njegov kolega — Nemcc, ki ima po leta manj prakse. Ker je šio za pa višanje plače Slovencu, je izjavi ravnatelj, da nicgove prošnie ne more priporočiti. ker baje rsistenf z manj kot enim letom prakse sploh ni porabliiv; v precej nenriiarrrterr tonu pa je dostavil. da »Komur ni prav, lahko gre!« — Dva mesec? pozneie pci ie poveril inti ravnarel istemu »neporabi'ivemu« asistentu vodstvo celega revirja. ter s tem od: govornost za živlfenje 600 jamski? delavcev — seveda pri dosedanji plači. Takih primerov zapostavi i an i ? bi lahko navedli šc pnr duentov; ha.-gateliziran^e slovenskih inženicr\c\ pred delavci, pri reprezentativnih nastopih družbe in sploh v službi iz bilo na dnevnem redu, tako da bi moral imeti dotičnik podplct me^ sto kože, če bi hotel vse te šikane mirno prenašati. In kak namen naj ima tako po* stopanje? Jedro vse politike Trbo-veljske družbe je pač tole: z vsem-razpoložljivimi sredstvi odganjati domsče ljudi toliko časa, da se jim vse skupaj zagnjusi in da si raje poiSčejo boljsih, državnih sl'jžb v Sloveniji, Bosni in Srbiji, kemor ni^ majo dostopa tujci; na ta način pa se ohranijo mesta za vse one nem: ške in madžarske inženjerje, ki v svoji domovini ne more i o dobit službe. Najboliši dokaz temu ie izjavr onega Nemcn iz Oštrave, da dom? hi dobii službe, pa je bil prisiljen sprejeti to, če tuđi sl^.bo plaČano mesto. In tega se družba dobro r.a veda; dobro ve, da ii rte manikn tu-jih moči, ki so pripravi i ene za slabo plačo priti iz prenapomicrc lakotnc Avstrije in iz onih držav, kicr Nem cem ni b»š posti^no z ro??c^T-!. Pričakovati bi bilo, da bi stavi la dcžclna vlada ostrejše ovire pri nastavljanju Nemcev. Pred letom je tuđi res mešetarila Trboveliska z Brcjčevo vlado, eledo nastavijc* nia nekega Avstrijca. a rezultat ie bil kompromis, da se mora dotični nastavijenec zavezati, da se tekorr dveh let nauči slovenščine »zurr Dicnstgebrauch«! Mislimo, da tf pogoj sploh ni noben pogoi, kaj ti če se kdo nahaja pol leta v tujini, se žc nehote priuči dotičnemu iezi^ ku »zum Dicnst^cbrauch«, To ic vse, kar je dosedaj storila vlada, da za jezi pritok nemških priselience\ in zato se ne bo-no smeli čuditi, če homo imeli čez par let v srcu SIo* venijc preskrbov,?lišče brezposelniF Nemcev in drugih tujcev, srŠenovr giiezdo, ki se mu bo bal približati neš človek. NflŠe delavstvo pa bo komandirano od tujcev, ki našecr iezika ne obvladujejo, kaj sele da b čutili za delavstvo in ga vzflajali i2 canašnie posurovelosti h kulturi tei ix pijančevanja k blagostanju. Na} vlada enkrat za vsclc! \n p potrebnim pevdarkom prcpoTe TrboTcljski družbi vsako aprefem« nie tujcev ter na tei prepovedi kon* sekventno tuđi vitraja. Imamo rvo. i ih ljudi ciosti. v par letih borno imeli nadprodukcijo Inženjcrjev Trboveliska bo »Iccr tarnala, dz nima inženjeric^r — todm. to bo trai jalo ^e tako dolgo, dokler ne bo po* nudila takih plač, da bodo spreienv li ive tuđi za Jucoslorene t. i. da bo plaćala enako kot drusa podietla oz. država. Dokler se ie na ta način ne bo prisililo do sprejemania do« mačinov, bo dobivala za one bore novce brczposclnih tujcev. kolikoi bo hotela. Stvar je aktuelna« nuina! Ka* kor rečeno, sa bo to dni soreielo oncgft 26!etnega Nemca iz Ostravc kot ?efa Centralnih delavnic y Tr; bovliah, dasi imamo stare jšegt zmovneišcgfl in last not least v vscb odciclkih vpelinnega domaćina — ima seveda to kardinalno napako da is pač Slovenec. Odšel bo najbrž t*idi on, raje kot da »e pusti zapo, r,tav!jati nnpram tujcu. — Nadalje bosta v na ikra i čem času prosti dve mesti obratovodii, in sicer v Hra^ts niku in Hudiiami; baje ima Trbo* vcliska reflcktantov iz inozemstva dosti na razpolago! Na i bo to apel na našo vlado ki naj stori vse, da bo naš inženier* rh\ rtfiraščai — tako rudarski, kot strojni stavb'jni — zri v bodcčnosi | kenkurenco s protežirarimi tujci brez skrbi za vsakdanji kruh pred zato ji kličcmn: nobcnc^.i ttuca več F©Hfl8r*2 e^T"-. »= D-nevn? red demokratskesii koticre*a v Reo&'raJu. Onovni red k -Kresa demokratske strarke dne 3:i. t. m. v Beojrr;di>ora L'iibe I > a v i d o v i ć a. 2. PoroOilo verifikacii^ke^a odbora o šte-vi'u pri^pcii'i dclejratr:v za kongres. .^. Kon^tituironje kongresa z volitviio predrednika, 5 podpredsednikov, 5 tainikov in odbora za rcsoluciio. 4. O zttnanji p^l't'ki demrkrrt*ke strarke, govori pred^ednik Lj.iba David n. v i ć. 5. Notranii po!ož:ii države, ref:-rira minid'tikr\ demokratske stranke, referenta pos'an.:a Pavle A n-Kjelić in Mlan Pribičević, S. Agrarna politika demokratske stranke. Referent minister dr. Hinko Krizman. 9. Sr cinlni po'itiki .referent dr. VekoT?ije<5< poro^. iz Beograda, da j* nerfsniena ve^t, da je h«^© nnš r>oQlanik v Budimpešti zapu-etil Madžarsko. r= Split proti povratka ITabsbnr-žanov. Po inicijativi napredne mladin© 89 je rršil v Splitu v^lik shod proti povratku bivšega eeearJA Knrla na Madžarsko. Po »hodu Jfc množic* priredila velike mnnife^tarijo pr^d čeakoslova,-škini k3nrnlfltoTa. s= Bolg-aT^ko časopisi« o atentatu na ministra Dmitrova. Sofijski listi brez razlika Ptrank izrnžnjo svoj© o^orrenie proti atentatu, kater^gA žr-ter ja bil minister Aloksander Dmit-ror. Listi prinašnjo življcrjepi^ pokajnika. = JofijosIoTCiiska In w>ko!sk?i mi-sel na Kr':in lir.d'Mn obo-c:ateli z nn^ni denarjem, kar p** je >;» v bodove izk'j'^eno. ker se preseli!• vsi uradi \z Kr!:a v Aleksandrovo. Ti-ko ne b"Jo no'i'.i na>i li.idje i'/cu svr*-icc:a denaria. Sokolska in jun-^Ioven-rka državni misel se siri T ^ v«rm otoku. = »Halkan« prot? dr. Kori>ij*i. Beogradski »h:*lk?.n'< ri-e: »Te dri sm vsi listi zabele^ili. da ic dr. K'»n.-:rre» :^a nekcm zborovan.iu svoic Mnrk* r?al iavvn izr^^a svojih simp^*'i y\ Ai-bani.io. Rckel ie, dn so boji. dn bi bila korektura me i \\\ škodo -■- »mile Albanije«. — V trenotku. ko ie *a -mala Albanija« sredstvo v rokah lta'ije rw napad na na^o državo, v trc '-tku, k# ima ta >mala A'banijat izvršili piuti nam divcrziio, da bi bili oslabljeni v akciji proti Karlu, ji izraza vele^^stifi Korošec svoje simpatije! Gos ^u) ]vu-rošec ima s'cer po^bri^ko imin •♦•ut, toda ni im mitete. ki bi snif'.i • ..iti takšne nastope. Predno strpijo ;v .ivki dobrovoljci in narodne garde v akcijo proti takšni zlorabi poslaničke invin»-tete. bi £. Koro'ec storil dobr . ut bi svojo postopanje pojasnil pred ogorčeno javnostjo.* =r: Nasa zastava v Ametiki. PptrV &ka >N*r>vA Dobac prioWujo r G*tlv»-steru, Tcxaj, np^ropno prvr<^'!>. ^. gt% tukdjčnja ni~fi k<^lonija je dožifes* n* popisna veselja, ko rtiio prvir ?f*5i*^'ali nnik> trobojnioo na dubrovniikeAn paf-niku >Po3ankn«! >?ec-eke kolonije? Na^i ljudj*^ ko hodili ▼ lr-ko, da vidijo r. lastr.imi očmi rvišo «n-Ptar,>, simbol njedinjonia Srl>or. llrra-tov in Sloven'-er. M<»đ tt^mi %o bili tndi ptari, ki živijo ?e desrtletja v Arrj*rtki, pa so ob po£ib£i!o ^liko pp-mika i« njecrovegs, moitva. V proslavo tr^eja do-coJk.i ?])!■• . riredili zabr.vni \p;vr f naSi dvorani. = NnSl Nemcl za centrar^lčtm upra%*o. "Dentsrhes Volksblan-. ki ic glasilo NemceA^ v na zh centralizam. = Kriza narodne^ja ed?nstva. S»-rajevska 'Pravda« piše pod tein naslovom med drnsrim: Današnji odnninii med srbskim in hrvatskim dclom naroda povzročajo skrbi v^cm VT'\-^n ii iskrenim priiateljem nar^dneza edin-f.tva. Ako posl''!;i >T?omanci na 1. 1848.« In tako 30 bilo v Pracri v ti si ih prrih dneh, ki jih nrej oko ni vidclo in vho o njih ni slišalo, kornaj đs. jih ie src^ slutilo in pričnko-V^l.i: in ko so prišli, po bili kakor prelio uljeni, nerazumljivi in neverjetni, nepopisni in nepopisani in astanktobrn v Prnjri. Smeh — da, smeh je edinn beseda? ki b^ izražala splošno rnzr.olož'enT© radosti in navdušenja, krika in vika, refimi in pozđravov, go-vorov in dosrodkov. Sm^ht Pracrrt se je zasmejala: naj-T>rei z onim malim, skoraj nezaupnim in b.\iečim nasmeliom, potem r©«no, vo-Hfastno, skorftj zamišljeno in potero ohiostno vep^lo. razposijeno. Ni mAnj-k/ilo *r>\7.: wi še nišo bile otrt© z b> Jutrtih tri>e^ih li'*, saj še nisb proSH fif>oniini na se »veža grobove, saj še ni bilo vse končano: a bile so tuđi eolze radosti, tište ^olre, ki o njih ne ve^te, odkod in zaknj prihnjajo, ki s© vam zde nepotrebne in neumestne, ki jih hoče-t« prikriti in se prikriti njo silo, ptt.pIi > 2>vlj?nJR, im^ge, r^do^ti; ?»lt pa sto do-?:iveli vesel docrodek, ?redi skrbi in žalosti je prišel neprir«kov!»n, nen.ido-j rrn. Pozdravili -ste ca z veseljem, a po j licih so se vam vlival© sol/© — «olz© l»ivšegi* >bupa, spominn. hvaležnosti. Tako je bilo tišti dan v Praši. Ko se je Prapra zuitni presudila, je bilo n-ivadno jesensko jutro koncem oktobra — Prasra še ni vedrla, da je to njen dan. Vse ie šio. knkor po navadi, na delo. V pMih letih klania, strndani« in nezadovolinosti so se liudje navadi-11, da so hodili Đ>č*Ri, mecrleno. slahot-no: vl©kli so so, kn kor se je vlrkla vojna brez zanimanja in navdušenja. Ob desetih pa so ljudi© na ulici po^pešiii tvoj korak, tramvaji so drveli hitreje in živahneje, kakor da je v njih oživela kri velikepa m^ta, in hišna >kna so se začela bživljati, še v©^: zasmejnU so se. In na ulicah ?re vsem na smeh. Še drevesa po parkih m Mnejejo. Ko-ffar BreČaŠ, ie smej*; pozdr^vj-ijo ^© znanci in neznanci. In plei, 1 hitnih siren se smejeio '/© prve c>£ke zwpt.^ve. Skoraj ni tri^ba spraševati. VM je Vsi vedo: mn\ ni treba besedi: poglej obraze, oči, r>ke! Avstrija le kapitulirala. Pet let snx> fakali! Kaj pet let! Sto!©tja in de-pttletja! In tu je ta dan! Ta tr#nutek! Ta vclikfincki Na-rodne politike^, da Ti dim© s laptnlmi i'čm?, crno na belem, ali }* rc«, kar Te-do že \r»i, kar pripovedulejo vs\ in če-Ror vendar se ne verviinemo, da je nam-r^č Avstriia kapitulirala. Množica je velika in kdor ne veruje. biti po tton-njicah nazvp.>r v redakcijo. Uredniki stoie na stornirah, smehljaj© prifwnr»-dujeio. da je rs© res, da J© rest nradna, >2e rc*s, uiv^dna, ampak, kaj pa zdaj?^ To je to: kaj pa zdaj? Smeh gr* skozi množico. Kij pa sdaj? Uradi so ž© tu, voja^tvo itd. In glejf £*? je »nel vojak gvojo čepioo. strga 1 nikelnasti pumb z napijam >Kc la ga rr^el med množico. Smeh! In drugi *tore Hto. Od vseh strani prihai^jo Tojakit nradniki: pumbi lete po zraku na tla. Množiea raste. Tam sredi trga se »reti st. Vac-lav: y Čistern, jaanem smehu iarl nje-pov sromenik: vi«ok, oživljen; množi* ca kipi okoli njega, na spomeniku n©-kdo crovori • emeb, smeh odnotova po trgu. Vse biti, vs«n te mudi: J*sen*ke solnee «1je n» Pripo: poldne, prr« i>ol-dn© svobode! Zvono-rl uolo z drucafni-mi plnpovi, mvnoh in radost !«• t njih. Or>oldn'* s© j© Prapa toliVo ^dpo-dila od prveiM pr©*eneč?nja. ds e© je popolnoma prenrič.ila in zavedl«, d« 1« res. In zdaj te Je zasmejala na dolgo in široko- stara karikatura, ki ji je bila ž» dolg,"» ▼ po-=jmeh in zasmeh. — posebno od prvih bntin r Galiciji — je zdaj ležala končno v •svoji lastni 710-7možnosti na tleh. Kt'o bi s© ne smcj^l, posebno, ko se je sp>mnil. kako re-^no j# bilo vct^aj vp# to, k^»r ie dane« tnko Rmešn'o. Ob eni nopoldne so mno^i^e zajmile Vaclavski trc ni dolc.i in široko: orli so pad.ili s hi? »n njih ostanke so otiori obećali na lip© po treru-Smeh, pmeh! Ptotipo^ o<^i, u-?t, gln?ov fr© sm^je- smeh s© spreminia r peseni svoVpO^©. Po trru neso razbite ori©; invalid je obesil medaljo na palico; vsr\ kar 3© bilo pr^j av«triisko, vznešeno in svet."), pada s-nlaj z rasmehom na. tla. Smeh s© rizi iva čez vse mesto in veo deželo. Povsod je ž© znana resela v*bt. Ob treh je nrivedla trnožica podbo na trg. OdtreraH jo j© od neketja voj.\-čkejra p*>cre>>a in Je morala i ti i njo! Kaj »fdaj? Kaj naj ei z^isrramo za V\ ▼es©li trenutek? Kaj dnic;ecr?v kot >Pro-danoc! In šla j» pes^m radosti pkoz! ozračje: >Ka| vfcsoli bi no peli!c Vsa množica Je pel?i, rajala, pikala. Po trpu «e je valil sprevod rn •prevodim. Treba, je bilo snroti delail proprnm: x*r>V se j© pridružit tja. kier je bilo naiholj živo. Sv>j hi bil flov^k objcl vse to valujoi^e ljudsko morje in ve« svet obenem. Stari ljudj© so stnli t »kupin.ih, ntimli «,-> ai ^olze in si stiskali roke. Treba je bilo Čestitati k va-selemu zpodovinskemu do^odku. A ko-mn bi česti'.»I, ko smo vsi ennki? Ori! in nerti^ki napisi so bili v p^r urah po-spravijeni; neka] jih ]o splavalo prad o^mi smejor<> s^ množico po \'ltari. Z rdeoo-tielimi zastivami in tlovaiv-i skimi trohojnicami ji> v.iloval r.n^li nad ulitMiiii ta in tnn so se že poj;**!!* na n.ipiFili nov.i imcn.*\: hotel "^'/li^on. kavarna Denis. Masarvkov trse it L V to veselo raiarije so j« ptjaviia prr.«. repnJ be^ed^i: t^koj dopoldne- jw narodni odbor prevzci vlado in izd/J pre-£las na narod. NnroJ češkoslovaški! Tv--»j starodavni ren »o j« nr*en>i-čil. CeAkoslovažka driava je rsfjpila ■». današnjim dnem v vrsto finmoitnjnib kulturnih sveto^nih držitv. Narrulri o pročitali pr >>([.:* \i zakon in emo ili naprej. K.lo }.i d"ii'-mi^lil ni r.*ffr»e stvari! 5saj n> v^c t<» razumo snmo ob sebi. Zftn\ j«» ?•&* ^ .■• ;-ha, dovtinov, ial, zm^iroslivja, iloV'fo pritnjrnera, tofko pri^k ivaner». res-ničneca in velirastnega. Saj j<» ys© v r«*du, k^kor i© treba. A clej, z(»p*t 11°v ra*/pln«: v čttwo-rumenih barv.ab: MnVmn narodu! V*o s© rnete okoli pl^k.iterJA. Smeh* Ka4 ie Knrol po^1«] r<47.eN^ v Prapo? JJ«3, Karnl j© p^rlnis.^n! VrHf-'mo se tkezi gnečo in čitamo: naš Karol Ila^lđr, stran 2. ^SLOVENSKI NAROD*, dne 29 oktobra 1921. Stev. 244 bil tako fclobok kakor sedaj. In to po triletnem skupnem narodnem in držav-nem življenju! Mislimo, da ni treba tu omenjati, koliko to škoduje konsolidaciji naših notranjih razmcr in našemu runanjemu položaju. NaSe narodno in državno edinstvo je rezultat dela In boja celih generacfj in stoletij. In vse to ogroža scdaj lahkomlselna politika predstavnikov posamnlh delov naroda. Navdušenost, ki smo jo imeli za ustva-ritev skupne države Srbov. Hrvatov in Slovencev, je izsinilo. Kakor se po vsakem viharju razčisti ozračje, tako se je tuđi v našem političncm živlienju po ustavni borbi razčistilo mnojjo do sedaj nejasnih stvari. Uzrok nezado-voljnosti hrvatskcsra dela Je v naši upravi. Sedanji notranji m!nister Prl-bičević je rekel v hrvatskem saboru, ko je projjlasil odcepitev od Madžarske in Avstrije, da bo jdavna skrb na-Še države zadovoljnost naroda. Ako je zadovoljnost naroda bistvena naloga države, potem morajo naši državnik! odstraniti vzroke narodne nezndovolj-nosti in ustvaritl podlago za solidno Ureditev naših notranjih razrner. Mne-nje K- Pribičevića, da v edinstvenem narodu ne more biti sporazumevania, Je pogrešno. Sporazume van i * mora biti ćelo med rojenimi brati, t l':o bolj v narodu, ki do sedal ni žive! edinstve-nega narodnesra življenja nezn v raz-ličnih političnih in kulturnih razmerali. List pričakuje od konference predstavnikov hrvatskesra bloka razjasnitcv se-danjega notranjefca položaja. zzz Priče tek konference v Porto-foee. Iz Trsta javljajo, da b© je včeraj £7. t. m. formalno otvorila konferenca Y Portoroso. ZačbĆinskega tveta določene formalnosti. , Zanimivo perspektivo Jd nam odkrila debata o dol očit vi in volitvl po^amez-znih odsekov. Govornik 8L6 ^r. Stanovnik je ikitfal izpodbitl suglasne sklope klubovih načelnikov plod© pio-porčnega žtevila. V važnih odsekih jo zahteval večjo klerikalno zastopetvo. Potom nominiranja so bili U voljeni Mani posoroeznlh odsekov. Koatiruira-nje posamaznih odeekov samih, da bi bilo omogućeno čimprejšnje rednu po-elovanj^ ohcin«k?>ga sveta, pa je bilo odgođeno. Ol>č. cvet. iLr. Trillcr je ▼ imenu JDS podal principielno Izjavo, j da demokratska stranka v seđanjem I občinskcm sveto vrSi samo kontrolo in ; da tor^aj ne reflektira v odsekih za na-i telni^ko mesto. Ta izjava je na večin* ! »ki blok tako vplivaU, da se nišo mo* gl* v bloku zristopane stranke lodiniti glede načolnikov. V naalednjem podv jamo 06JD3 porodilo. Župan dr. Peri^ jč točno ob 5. uri ftvoril sejo s kratkim, otroritvenira /rovorom, povdarjajoč v paj* crtah gospodarski program, ki ga ima resiti | občinski avet in pozivajoS na skupno, i sloino delovanTfj v prid ljubljanskemu j prebivalstvu Županovo nidč^lo j»: Čim i manj govoriti, tem već delati! K prvi točki dnevnoga reda: na* znani la predsedstva je 3Tr»nil Žuran, da je občinski «vetovalec ITrbanžiš (NSS) prijavil zxt>\ izston in da jo na njegovo me?to pozvan Riko Jn^r (NSS), r.a tega namestnik pa Vendelin Sadtir. Dalje je om^v.il žunan, da je sa podžupana izvoHovi Josip Arobr3Ži5 otllo-"fl to mesto k om na opozorllo po- krajinske vi.-.«'- •'- vMtelj kot državni u.radnik ne rr-.- * -r?vzeti te funkcije, vsled tesar 5? tretma I voliter novega podžupana. j PH nato odrojeni volitvi Je bilo od&a-! nih 39 glasov. Dobil je ob^. svet Riko j Jug 22 glasov, 17 glas^v je bilo praz-| nih. Tri je občineki uvotriki bo bili od i seje odsotni. (Mara, Pire in Melik.) t Seja «Winskega svrta- : Na prećlog ob^. svet. Ivana Koerourja ! (soc- dem.) so bile redne plenume »?j« ; občinskega sveta dolooene na vsak prvi in tretji torek ▼ mesecu ob 5. uri po-poldne. Odobren je bil v bistvn dodatni predlog Obč. svet. dr. K. Trillerja, da se vrše redne seje že ob 3. v elučajih važnih gospodarskih, finančnih in komunalnih vpražanj. Debata o rolitrah t od9*ke. Pri zadnji točki dnevnega roda: voli-tev posaiae^nih odsekov (§ 55. obč. ro-dn) je nastala o proporčnem stevilu dlanov in posameznih strank dališa, mirna, a ra taktiko SLS zelo značilna debata, katero je provociral bbč. svet. dr, Ivan Stanovnik z izjavo, da se SLS ne more zadovoljiti eamo z dvema. man-diatoin*ir v dev^tčlanskih odsekih, med tem ko ima JDS 4, JSDS 1 in NSS tuđi 2. V magistratnera, šolsk.?m, Ftavbnem in v uprarntm odboru vodovoda in pli-narne zahteva §e po enega člana iz vrst SLS na ta način, da se fttevilo zvj£ na deset. Brez ^rgumentov se je skli-eeval na § 55 obč. reda. Zanimivo je bilo pri te;* priliki dej-■stvo, da j© dr. Stanovnik (SLS) skušnl pri utameljevaniu gorenje zaht^ve ba-^ateCizirati soglnsne sklepe kl uh ovih načelnikov, ki so bil* žc preje sklenili določeni proporc, koliko člnnov nai vo-lijo posamezne stranke v odseke. Bila je prva, tiha borba! Občinski svet. dr. Tri?>x je odlofno Uffovarjjal temu predlogu, povdarjajoč, da je število članov v magistra ta em od-seku dolo^eno v ob?inskem redu in da sodočtevilo ni običajno v nošeni prrla-mentami korpornciji. Bilo b! na tuđi krivično. Od 10 članov M dobili JDS mani komik in rdvnot^lj kabareta >Rokoko<, naznanja >svojemu zveste-mu nnroduc, d«» se še ni odpovedal, am-pak da sedi šs vedno na prestMu v svesti si zve^tobe, ki so mu jo vedno izkazovali njegovi podaniki. Ta dovtip Je vplivai tem bolj, ker je Easler Ž3 prej ob času znanih Sixtovih pifem p> rabil svoje ime za smeti nroti >Korlu«. Narnvno je, da je bil zve??r nav^l na vse kabarete, ki so tn večer rn^vi'i uvobodno svoj humoristični progran ^ ta večer se ja vrši! pogreb šiirih laveznikov, r»ele so se pesmi o Viljemu itd., kresali dovtini. Smeh, smeh. smaht V gledališcih radost in navdušenje ... Prvič, prvič prvič ... Mi smo 51 i v znaw3 slovensko v\~ marno r >iorav?ki ulioi. Rila je n?»M»o T>olna. Pili smo v kuhfnii. Iz goetilne \* cdmevnl smeh, mi snv> miflili domov. Kako je tara doli na Jugu? Poročila listov so govorila o tem, H* marširalo Ansleži proti Izubijani. Druge vesti so vedele poredati, da je progo Maribor - Celovec Se aa^dla nafta voi*fca. Naži vrli f^ntje! Franeozi »0 v Trstu in na T?eki. 35HeH smo. da bi bili '"■oma. da bi na Uetne oM videli ta veHkl p^lom, beg ra^Hite armftde, prihod rrnagrovalcev, veseli© narodni. R-?«, te?ko si Je T>redstnvljati kajj veS-iega, kakor i« h\]n Pra^^ oni prvi dan __ todn Ijijunliana, — lcntko mora biti £ele tnm. ir^iti rot od i^orja do Prr»c« je daleč in dolar:) bo trajnlo, nredno bo-mn pozdravili prve zmapovMce na pra-gkih ulieah. (Ti zmagovalci so se ▼ nekai dneh pojavili T^obUki_— Upn- i ščenih italijanskih ujetnikov, ki so j ponosno paradirali in so bili seveda predmet navduSenih >vacij.) Zato pmo b'agrovali vse one, ki §o doma rea, — 6tno si mislili, — bo trpela dežela pod navalom baže-c*e vojske, toda naredne straže bodo storile rvo;1q dolžnost. In videli smo, knko plava nad našimi gorf»mi velika svetloba, beln Svoboda, in kako jo narod pozdravlja. Tri dni se je radovala Pra^ra t pol-nem smehu. Med tem so že prišle prve skrbi. Tretji dan se i*e zasvetil na pla-katih poziv: Narod češkasloraški, vrni bo k delu! Tn narod ee je vmil k delu. M?sto se je polnilo ... Najvec dela pa je bilo na najvisj'h mestih. Smeh ie minul: Prs*a se Je na-polni^ z resnimi obrazi. Trebn je bilo đelati, praditi, ridati. Lažje je bilo razbijati, zbijnti dovtip© in smejati se. Vsako let© «• vr«'* % 28. oktobrom spornin na ta snieh prvih dni. Ko bi sa vračal tuđi «meh umi Da bi mali porobili na smav in na slabo vol'o! In bi morda vendarle videli, da se še vedno lahko rasrnejemo. In da tn -smeh bolj razvedri *lviien1e neeo rdihov^Tije in tamnnje In bi morda spoznali, da nam £* ni najhiiiš«. da ie treba malo dobre vMja in počnsi bo bolie. Ako ni smeh« otlveS. kdo ^© krW? Ali ne nfth*ečkrnt mi sami? Dvicrnimo p^ vsSo-glasna sklepe načelnikov preklicujeto! Ni potrebna dalj-id debata! Ostare ivaj pri prvotnim eklepu!< Zup^n dr. IVri^ je ugotovil, dtt je stevilo planov 9 dol u^eno. V rrstah SLS so se čuli ugovori. Obč. svet dr. Trillcr: »KohFta-tlram.daja, čeee prvi loglas-nl sklep klubovih 71 a H-1 n i ■ kov neuveljavi, veako nada-ljne delovanje o n"a m o ^ o č <-no. Mirno tzjavljam v imenu stranko, da mora demokratska stranka koneekvence iz-Ta.iati,čos©takoj prvi «klep prelomi« Ob^.. svet. dr. Stanovnik: >Smat-ram seatanek Huhovih načclnlkov samo sa poevetovanje. Veak načelnik jd vezan na klubove sklepe. V z t r a -jaro !c Obč. svet. dr. Pnc fd*m.): >Pr*ed!o«: zadeva Ie SLS in NS8, ni pa na korist naši demokratski -stranki. Naj ee pome-nijo med seboj!< Obe. svet. Fran Kremlar (RIS): >PrMlagam, da «e v treh slu^AJih razmerje v korist SIJ5 r»ktifieira.< Obč. svet. Ivan Koomar (eo<\ dem.): >Predlagmn, da po seja za pet minut prekine, da na dosrže s?*>nAzuni.« (Ne-vmisel! Co pa ue drže skl'epov!«; Seja jo za u?t minut prek'njenu. Po otvorltvi dr. Stauorn'k: >Ker ee je d^segel sporazuin rnM ST^S in N^S. o d-stopam od svojega predloga. Občinski svet je po ^aključeni debati sprejel od klubovih nnčelnikov o»voj#ni proporc mandator. Klcrikvilci so bili nekoliko deprimirani. Sprejet pa ni bil predlogf dr. Trillcrja na uki-njenje vžitninsk^^a direktorija GleJo zastopstva v vžitninskera direktoiiju je dr. Trillor apelirpJ na lojalnost soc. demokratov, da odstopijo svoj mandat demokratom, ker oni kot najrr&njša stranka imajo že itak žur^na v odboru. Obč. sv^t Ivan Kocmur je ko^čno ta mandat lojalno odstopll dezaoki'atom. Vo»2itve v odseke. Dalje je bila zanimiva debata *> konstituiranju posameznih odsekov. V imenu jugoslo vensko demokratske stranke je obč. svet. dr. Karei Triller izjavil: >D e in o k r a t 8 k a stranka vrši v občinskem «votu samo kontrolo in nima name-na reflektirati na predeed-nisko mesto v odsekih. Odse-ki se lahko takoj konstituira jb.« Ta. izjava ja povzročiia r ve-činskem bloku neorientiranost, kajti blok ni bil v položnju takoj izvesti konstituiranja spodaj navedenih odsekov, kamor so posnmezne skupine od-poslale sledecT? kandidate; 1. Ma«3stratni odsek: dr. Trillcr, dr. VI. Ravnihar. dr. Dinko P u c in Engelbert Franchetti (vsi JD5), dr. Ivan Stanonik in Fran Krem-žar (oba SLS), Ivan Tavčar in Riko Jus: (oha NSS) in Ivan Kocmur (soc. dem.T. 2. Personalni odsek: dr. Karl Triller, prof. Josip B r e z n i k. dr. Dinko Puc in dr. Vlad. Ravnihar (JDS), Janko Jeslič in dr. Ivan Stanonik (SLS), dr. Tone Jamar in Ivan Tavčar (NSS) in Ivan Kocmur (soc. dem.). 3. Finančn! odsek: dr. Karl Triller, dr. Pavel Pestotnik. Rudotf R o z m a n in Ivan F r e 1 i h (J^S). Josip Pire in Fran Orehek (SLS). Riko Juc in Josip Ambrožič (NSS) in Ivan Kocmur (soc. dem.), 4. Stavbnl ođsek: inž. Vik+. Turn-3ek. dr. Josip Ti čar, Josip Turk jn Ivan Frelih (JDS). Ivan Ogrin in Tobiia Pezdir (SLS), Fran Ruonik in Jakob Babnik (NSS) in Ivan Kocijan (soc. dem). 5. Šofski odsek: prof. Jos. Brez-nik, dr. Josip Tičar, Jože D e ?-man in Fran Črnagoi (JDS). Janko Jeslič in dr. Ivan Stanonik (SL5). Josip Ambrožič (NSS) in Ivan Kralj (soc. dem.). 6. Obrtni odsek: Enjjelbert Franchetti. Ivan J e 1 a č i n. Ivan B a j-že 1 i in Ivan Benković (JDS). Ivan Osrrin in Ivan Srebot (SLS), Tone Mal-*aj in Jakob Babnik (NSS) in Ivan Kocijan (soc. dem.). 7. Ubožni odsek: Jože Dežman, Rudolf Rozman, Ivan F r č h li c h, dr. Ivan Marn (JDS). Fran Krcmžar, VI. Burkelic (SLS), Karei Zorko in Fran Rupnik (NSS) ia Anton Komac (soc. dem.). 8. Policijsko - zdravstveni odsek: dr. Jotip Tičar. dr. Fran Marn, Josip Turk in Rudolf Rozman (JDS). Trbija Pezdir. Viktor Adamič in Josip Pire (SLS). Fran Rupnik (NSS) in Ivan Kocijan 'soc. dem.). 9. Aorovlzačni odsek: Ivan J e 1 a-čin. Rudolf Rozman. Ivan Pai-fe\\ in Ivan Benknvič (JHS). Fr Kremžar in Fran Orehek (SLS). Ivan Tavčar in Fran Rupnik \NSS) in Ivan Krali (soc. dem.). 10. Upravni rdbor vodovoda in efektrarne: inž. Viktor T u r n š e k. dr. Pavel Pestotnik. Ivan Bajželj in dr. Karl T r i 11 e r (JDS). Fran Orehek in Ivan O&rin (SLS. Fran Rupnik in Jakrb hnbmk (NSS) in Ivan Knd-Jan (soc dem.). 11. Uprava r.astne opreee: Rudolf Ro?man, dr. Marn, Josip D e ž-mar. in Josip Turk fJDS). Jo^ip Pire in Ivan Srebot <>LS). Riko .Tuk in Kar i Zorko (N3S, in Anton Komic (soc. :,m). !2. Me«ti a kJ*ivr»'ca: Dr. Josip Tičar (JDS), Ivan Srebot (SLS) in Tune Malsrai (NSS). 13. Atestna z??.*- Uclnica: Fnzel-bert F r -, v. c vi c t 11 i." Rudolf Rozman (Ji):•'). \riktor Atiamlč (SLS). Jo-sin Amb ":5 (NSS) in Ivan Kralj (soc. dem.). 14. I prava mestne^a dohodarstve-nega urada: dr. Pavel Pestotnik in Slmon Praprotnik (JDS), Jnnko Jesiič (SLS) in Josip Amhro2*č (NSS). 15. Pourebnl zavod: HnTclbjrt F ra n c h c 11 i in Simon P r a n r r» t-nik (JI)S), Viktor Adanii^ (SLS). Tone Malgaj (NbS) in Anton Komac {c,oc. dem). 16. D!sclr>lTHarna koinisi'a: dr. Dinko Puc in dr. Pavel Pestotnik (JDS). dr. Iv:m Stanonik (SLS). R;kr> Juz (NSS) In Ivan Kocmur (socinlnl dem.). 17. Kvaniikajjska komisija: ivajj Tavfiar (NSS). Ker vcč'.iski blok ra bil tako! v priDraviienosti imenovati na^olnikov o Na sobotni seii bo narodna ski'o= ščina razpravliala tuđi o zunanit-političnem položaiu. NamestniV ministrske^a predsednika c. Marke Trifković bo podal dališi ekspozć Na dnevnem redu bodo tuđi volit ve v odbore. Na te i se i se t^di č<* loči dnevni red prihodnjc s«je. Dssasris sellke nitfavJz n Bis^i^?pc§!i. — BudimpeSta, 27. oktobra. Tt kajsnji zastopniki entente so izroči. li zunaniemu ministru nastopno no to poslaničke konference: Zvez. vlade so opozorile mad. žarsko vlado na sklep poslaničke konference z dne 27. aprila, s kate; rim velesile izjavliaio, da ne bode dopustile restavraciie Habsburža^ nov na madžarskem prestolu. Za* vezniške vlade pa ucotuvljaio, da bivši vladar še vstraia pri svoii zahtevi po vpostavitvi. kar bi lahke imelo najhuiše posledice za srednje Kffisec Karlom slane. Transport Karla in Citc v samostan — Budimpešta 27. oktobra. Kei ie erad Totis last grofa Fr. Eszter* hazvia, preblizu ČeškoslovaSki mci je bilo odrejeno, da se uietnika Ka* rel Habsburfi in njegova žena Čita s spremstvom in aretirano njegove enodnevno vlado prepelie v velik: benediktinski samostan, ki se naha= ia na polotoku Tihanv ob Blatnem jezeru. Na Cradu Totis so se zadnje dneve odigravali vrlo dramatičn prizori. Karei je bil duševno zelo petrt. Grnbil se ie za prsi, priiemal za glavo in tolkel s pestio ob čelo. glasno ihteč: »Vse izgubljeno! Srne zapuščeni!« Nasprotno ie njegova žena pokazala, čeprav solzna v oCch mnogo poguma. Z ošabnostjo je zaničljivo zrla na čuvaj oče straže in poveljnike. V torek so obema vjetnikom naznanili v zelo izbran in dvorskovliudni obliki niiiu tran« port v bcnckditinski s^mo?t?n. Obr sta postat epati^a. V sredo zjut* raj sta Kare! in CiU nastopila pot v samostan. Za niu ie ic bil določen poseben vlak, sestoicč iz sedmih prvorazrednih in salonskih voz. V 5?!on»ki voz sta vstonila Kfrel in Čira, za niima gref Eszterhazv ^rof Jrlii Andrassv. Stcfpn Rakov: skv in dr. Grntz. to ie Kcrlova vb* (\z. Vsi so bi'! mnčr»o za«;tr?7^^i Na vci progi posebno na postaj ah t evropski mir. Zato zahtevaio za^ • stopniki velesil 1.) da Madžarska takof prokla mira prepoved zasedbe prcstolu pr Habsburgovcih, 2.) da madžarska vlada sprav osebo kralja Karla na varno. Velesile polagajo mnogo važne sti na to, da iziaviio, da bodo od-klonile vsako odgovornost, čc b ne hotela Madžarska izpolniti te^ pogojev. Noto so pod pisali Castag netta, Heller in Fouchet, so bile odreiene naistrožje varno stne odredbe, da bi kic proti Karlu ne nastali izgredi. Zlasti moćno za. stražena ie bila postaja Stolni L5cl^ grad. Postaj no poslopje ie bilo za prto in po vojastvu zastraženo. Vlak je po 23 minutnem odmo rii vozil iz Stolncga Be!i2rada dalei Ob 1. uri 23 min. pop. ie posebn* vlak privozil do zadnie postaje Ti hanv. Karla in Cito so v spremstvt straže odpeljali v samostan očeter benekoitincev. ki so i ih sprejeli r primerno gostoljubnostio. član Karlove vlade: Rakovskv, Andras sv in dr. Gratz so nastanient v nek\ vili pod močnim varstvem. Vsi pri deio pred preki sod in so obtožecv veleizdaje. Ves polotok Tihanv ie moćn' zastražen. Po Blatnem jezeru križa io motorni čolni z voja.škimi stra žarni. Nadzorstvo nad stražnim ko donom izvaja velika antanta in si cer po en angleški, franeoski in er italiian^ki oficir. Iz Novcga Sada v Eudimpcstr ie priplula aneleške pv^donovs!;* flotila, ki prevzame Karla in Citr ter ju odpeiie po Donavi do Gal^cr Tam vkrcajo Karla na annlc^ko boino ladjo, ki ca. bo odpeliala pc Črrem nr^riu skozi Dardanele ^ SredozemsVn nio^-V na otok M«U.^ — d Budimpešta, 21. oktobra Iz Ti!ianyja roročajo: K kralju Karlu in kraljici Ziti so prišli amtleški pcl- 244. štev. „SLOVENSKI NAKULT, auc 29. oktobra lim. stran 3 kovnik Selby, italijanski polkovnik Au-zzoni in francoski polkovnik Hineux, da se poverijo o prisotnosti kralja Karla. —d Budimpešta, 27. oktobra. Madžarski dopisni urad poroča: Glede vesti o ukrepih male entente in o njenem ultimatumu, ki je bilo, kakor se govori, danes izročeno madžarski vladi, se iz-javlja s pnstojnegra mesta, da do danes zvečer madžarska vlada ni še dobila nobenega ultimata male antante. — d Budimpešta, 27. oktobra. Doznava se, da bo bivši kralj Karl ostal interniran na Madžarskem, dokler ne ho Angttja v imenu antante objavila definitivne odločitve. Polkovnik Lehar in major Osztenburg: sta zbežala v civilni obleki. — d Budimpešta, 27. okt. »Ma$ryar Orszas« piše, da bo bivši kralj Karl interniran v Italiji na svojem posestvu v Parmi. Grof Andrassy je bil včeraj popoldne Izročcn mestnim zaporom v Budimpešti. — d Budimpešta, 27. okt. Stranka malih posestnikov je priredila velike ovacije bivšemu poljedeiskemu ministru Juliju Gombessu. ki je z največio energijo nastopil proti razkralju Karlu in sođeloval pr! vojnih operactiah. ki so onemoRočile Karlov državni udar. — d Budimpešta, 27. okt. »Sze-szatc piše, da je razkralj Karl izjavit da so dobičkaželjni tujci pripravili njegov pohod proti Iastnemu narodu. — d Budimpešta, 27. okt. V Budimpešti vlada popoln mir. Železniški promet na progi Budimpcšta-Gy5r Je vzpostavljen. — d Budimpešta« 27. okt. Na me- jah proti Jugoslaviji in Ceškoslovaški vlada mir. Ves železniŠki promet je popolnoma ustavli en, — Budimpešta. 27. okt. Preteklo noč je skupina ljudi demolirala tiskar-no »Atheneum*. Škoda znaša več mili-jonov. — d Pariz. 27. oktobra. (Havas) Poslaniška konferenca je na današnji dopoldanski seji sklenila, da se mora razkral? Karl ukrcati na topniško ladjo, ki je usidrana pred BudimneŠto. Na tei Iadji bo počakal na odloči'ev vele-sil glede kraja svoje internacije. Topniška ladja odpluje v Ga'ati. kler bo z razkralj em čakala na odločitev velesil. Dheissib iicsfl* V Liubljani, 28, oktobra 1921. — Sprejem pri češkoslovaškem konzulatu. V srebrni dvorani hotela »Uniona« je danes ob 11. sprejemal e. generalni konzul dr. Otokar B e n e š čestitke povodom obletnice osvoboditve ČeŠkosIovaškcjra naroda. Sprejema so se udeležili predstavitelji vseh civilnih in vojaških oblasti. Prisotni so bili: kr. namestnik minister Ivan H r i b a r. župan dr. Ljudevit Perič z majj. ravnateljem dr. Žarni kom, delegat mini-strstva financ dr. Karei Šavnik, gradbeni ravnatelj inžener Klina r, vod ja Kozdarskega oddclka dvorni svetnik R u s t i j a, šef oddelka za prosveto dr. Skaberne, šef oddelka za sccialno skrbstvo R i b n I-kar. šef oddelka za trgovino dr. Marn, bivši deželni predsednik dr. Janko B r e j c, vodja oddelka za pra-vosodje dvorni svetnik dr. B a b n i k, predsednik viš. dež. sodiŠČa Kav-č n i k, predsednik odvetniške zbornice dr. Danilo M a j a r o n, predsednik trg. zbornice Ivan Knez, predsednik Slov. olan. društva dr. Fraa T o m i n š e k. vscučiliška profesori a dr. P1 e m e I j i- dr. II e š i ć itd. ter številne zastop-rice narodnega ženstva, na čelu jim sra. Franja Tavčarjeva. Generalni konzul dr. Beneš. je lmei svečanosti nrimeren nagovor, v katerem se je zla-sti spominjal deJovanla ministra Ivana Hriharja v Praši ter je končno nazdravi predsednik1.! ČeškoslovaŠke republike dr. Masaryku in Nj. Vel. kralju A:eksandru. Kr. namestnik Ivan Hri-h a r je odgovori! na pozdrav ter posebno poudarjal važnost med Češko-slovaško in našo kraljevino sklenjene pliianse in ugled, ki si ga je priborlla rmš v zadnjem času mala antanta s svojim odločnim nastoporrt Ob 13. Je bila recepcija končana. — 28. oktober. Danes pred tremi let! je dozorel sad stoletne borbe če-škoslovaškega naroda za svobodo in ncodvlsnost. S tem dnem Je stopila Čcškoslovaška v kolo samostalnih ev-ropskih držav. In kakor so se preje j borili Čehosfovaki vsikdar Tamo ob ra- i mi in v najtesneiših stikih s svojimi j hitnimi brati Jugoslovcni, tako ste sto- I pili tuđi svobodna Češkoslovaška in \ naša kraljevina tako] ob vzhođu solnea j svobode v neraznišno zvezo. da si \ bratski za vecne čaše zasizurate proti vsem sovražnfkom plodove stoletne svoje borbe. Danes se ima ta žveza krckaliti tuđi v ognju na bojnem polju, da bo ostala nerazdružna na vekov veke. In pod temi avspiraciiamt pra~ znniemo danes Juzosloveni tretio ohietnico češkoslovaške osvoboditve klfčoč svojim severnim bratom kakor pred 3 leti; Zvestoba za zvestobo, kri sa kri! — Protest proti ođcepitvi Bele Krajino od Slovenije. Z ozirom na razšir-?njoc*e se vesti, eti nam^ravajo Belo Krajino ođcepiti bđ Slovenije ter \o {»riklopiti karlovski oblasti, so belo-kronjske občine, na čelu jim Cmontelj, fklenile proti te] ntuneri odločno prt> testirati. V protestu pravljo med dragim: >Po dolgi svatovni vojni je eledi-!o ujedinjenje in osvobfcjenjo našega naroda. Ž raćostjo smo pozdravili ta veliki dogođek. Tođa U> našo radost je t zadnjem času potemniln vest, da mi-slijo merodajni krogi resno na to, da ođcepijo Belo Krajino od Ljubljane in Slovenije ter jo priklopijo eni lzmed Krvatskih oblasti. Proti termi nacrtu mi Belokranjci odločno uoovarjamo in Bi-cer iz tehle razlofrov: 1.) SniatraTtio re-ko Kulpo ia naravno mejo. 2.) Brla Krnjina ni bila nikdar pod hrvatsko upravo, marv-eč je bila od nekdnj do dnnes sesta\TiI del Kranjske. 3.) Belo-kranjska je po stoletnih stikih tako tesno zvezana s Kranjsko, zlasti pa z Ljuhljano in Novim nvsetom. da teži gospodarsko docela k Novomu mestu in Liubijani, vkljub temu da je v nepo-srodni blizini Karlovca. 4.) Belokranj-"komu prebivalstvu je bila in ostane tuđi v bortoče Ljubljana sredi^de in og-i^'išče kulture in vs™a. narod no-gospo-darskepa žirlienja. Ker je torej belo-kranjpko prebival^tvo trdno prepričano, da je prednosroj njegove boljše bo-dorno?ti in predposroj nio^ove^A ^ go-.Vodarsk^era nar»redka eđino v najtes-neiSt zvezi z ostnlimi ploren.skimi po-krajinami in z glavnim mestom Ljub-Ijano, zatvi Sd nadeja, da bodo m**rodni-li kropi uvaževali njegove želje ter pustili Belo Krajino v dosedanji uprav^ ni zvezi z LjuMjano. Takisto t*c i^tdi pričakujcjo, da se bodo poifcar.rl - reo energija zavzeli za to. da 89 ugodi tej upravičeni želji eelokupns Bcl9 Krar jine. — RazŠirjenie «lektri^ne cestna železnice. Po poeodbi med mestno ob-čino in upravo cestne žele^nice srne prva zahtevati od zadnje, da razširi omrežje po glavnih mestnih prometnih ulicah in cestah, kjer to zahteva promet in potrebe. V teku 18 let ni uprava (\Vlener Kleinbahngresellschaft) ražen zvez s kolodvori in vojaško bolnico od-prla nobene nove projre, dr^i je že pred In med vojsko obljuhovah razšir-jenje omrežja do Vica. Šiike in menda ćelo do St. Vida. Novi občinski svet ima sedaj priliko in sredstva v rokah, da pomnoži projre najmanj po prometnih cestah v mesru. Kolikor ie nam znano, so izdelani jrlede naprave električne železnice na Vič in v Siško že podrobni nacrti. Torei na delo! — Drugi veliki vzorčni sefem v Ljubljani. V letu 1922 se priredi v Ljubljani druefi veliki semeni vzor cev v jeseni. Otvorit veni in zaključi ni dan sicer še ništa natanko dolo* čenaf na vsak način pa se vrši sejem ali v drugi polovici meseca avginra ali prvi polovici septembra. Natanč ni termin se bo v svrho, da se mora javnost že sedaj lahko potem rav? nati, v kratkem obiavil. Zanimanic za prihodnieletni ljubljanski velik semenj vzorcev je že sedaj zelo ve* liko in povsem soditi bo ta priredi* tev mnogo večja in obširnejša od letošnje. Dober sloves, ka težega si je veliki semeni ob svoii prvi otvo* ritvi tako v notranjosti države ka» kor tuđi v inozemstvu pribori!, iam* či razstavljalcem in nakupovalcerr tuđi v prihodniem letu za najbolje trgovske uspehe. — Promocija. Promovirala eta na dunajski univ^rji zx đoktorja ts^pa rdraviletva gg. Makso Mo r i c iz Bi-zeljskega in Ciril C i r m a n \z St. Vida nad Ljubljano. — Za komandant« ljubljanske? ga vojnega okrožja je imenovan pc« hotni polkovnik MHosav Živko = v i ć, dosedaj poveljnik 3. pehotne podoficirske sole v likvidaciji. Do* sedanji komandant artilierijski pol kovnik Dušan Todorović je imenovan za artiljerifskega referen ta pri komandi timoŠke divizijske oblasti. ■— Rusko predavanje. V nede-Ijo. 30. t. m., pred a vata na Univerzi (soba št. 77) ob po! 15. univ. profe* soria A, BilinovJč in M. Jaslnskii t ruskem jeziku o »Kongresu rimski!: učenjakov v Pragi« (10.—17. okt. 1921 1). Predavanje priredi Hublian skl oddelek društva ruskih učenja kov v Kraljevini SHS. Vstopnina 1 dinari a: dijaki plača jo polovico Ves dobiček je namenjen za nod= poro ruskih dijakov v Ljubljani Priporočamo našemu občinstvu, dr se v velikem številu udeleži tegu predavanja, — Našo narodno ženstvo mm idejo jugo0lovenstva. V polni dvo rani Narodne ženske zadruge v Splitu je imela znana narodna bo« riteljica gospa Šiljak predavanje c našem političnem položaju. Njene predavanje priča o odločnem jugo* slovenstvu, ki preveva njeno delo^ van je med bosanskim narodnim ženstvom, Med drugim je izvajala Mesto da pravilno razumemo veli« ko dobo osvobojenja in ujedinjen nj a, potrebo intenzivnega dela n» vseh pol i ih, mesto da utrdimo te« melje, da popravimo ono, kar so tuje uprave otrovale, mesto da bili od srbskih junakov in mučeni« kov. V naših dušah mora vladati jugoslovenstvo. Žena more storit mnogo. Naj 8© organizira celokup: no narodno ženstvo za našo svo* bodo in edinstvo našega naroda Matere naj vzgojujejo svojo deco v ljubczni do vsega, kar je na§c! — Odlikovani hutkcionaril rele-tetnnja. Ministrski svet je podplsal ukaz, s katerim ^c odlikuieio funkcio-narji ljubljanske^a velesejma z redom sv. Save. Odlikovani so gjr.: Fran Bona č, Dragatin liri bar, Vinko Majci i č. Pcter Kozina, dr. Valentin Krisper in še nekateri drugi. Ravuo-tako sta odlikovana Sefa odde'kov tr-covin«k&fira ministrstva v Zajfrebu in v Ljubljani %%. Mtkslmović in dr. Marn z redom sv. Save 3. razreda. — R&zsvetljava gl^nejta kolodvora v *?ar*I>onj. Voeljava ^iektriftn« razsvetljjive fflavne??a kolodvora v Mr-riboru ne jo vsled nekwra t*^hnifkega popreska v toliko isakasnela, da &* z novo r«K?retijavo n? prione že 1. uo-Tem?»w, kflkor i* bilo projektirano, ftmpak še le »rwii novembra. Vpeliava nove razsrMlj.iva i»% cele^m knlodvoni velja več milijonor. — SUnoTCiijsko vpraiiAnj^. >T"rtd-ni IAst< «t. 1Z0 ©•■javlja nor pravilnik o sianovanjih in najemnih 7Kra<^>a.li ▼ob?e, ki je dobil vrt javo dne 2^. oktobra in stopil na m^?to prariln*ka % dn* C. julija t. !.t priobi.^iega v >T7radi'.*»m l.^ruc" št. 70. — Driarni wtanovanj*lci nrad v I;j«h!Jani lw> saradi čiščenJA v flnevih od 31. oktobra ćy 2. novembra t 1. r.anrt. — Vel!lc rlrm. Ponoći 22 A. m. so flerisiii vlornilci vdrli v hi5o nosestni-k* .roi?esa Kukovčica v Oolniem Le-skovcu na Štaierskem in mu odnesi! rn.zno b!acc>, obieke ir( t>enla v sknnni vrednosti 12.000 K. VIomilci so popol-noina neznani. — Anno nm !• i>adfo v obraz. Tr?.nc PetkovSck. kolerski monter v Zalokanevi iiHci ie meJal anno. Pri tem pa mu ie brizsrnllo apno v desno oko. — Ko!o mu )e pad!o na tevo roko. Princ Pave!. pom. de'avec v Delniškl t^rkarnl, je snaXII neki stroi, pri tem pa mu je padlo kolo na palce leve roke. — SiJodrsnilo mu Ie. Janez Urh, d^!nver^filu n v^eraj-nj^m požam na glavnem kolodroru nara na merodajn©7ii me*?ta poja*n;"^i?5o po?tn-nek požara r.a t« način: 10 (VK) k?r V*-tir>l^ia, določene^ra- rs neko t»ii5n1o tvTdko, je bUo v lo«cnih »orlih nat^vor-jenih ▼ bdprtem va^Toni!. T«kra i% stroja mimo vozrr%«ra vlalce- 30 Trsornla. p^-st! na «ođe ir. tako rovzroeiti r-nzar. Na«tanek j>ož«ra #& t*koj rapariH na progi rApo?leni premca či. Pknpina promikpčev je takoj Mhitrtr do tovom-nega vlaka, odjela od «rt>re5"^.ra "ra*ro-na ostala vozove in tato ohrn^i'a dm-po Mapro T\eT>i>5ko^0Ta^o. Po?..\r ie uni-č!l slcoro Tse eod^. Pe??H fo n.irta v Plav. Goricah «o TrM v neđeljo 30. t m. Priče tek o'o 19. uri. Sporiti: Pozurav Sokolov. (Otvo-ritvcTii p.a^ovor/j PreVolkiTSm^-Po predstavi pr?redi AmStro >lMtalni-(-.&.€ v novih prostorih prtosto zaban^ in pl«fl. Rep«rioir Narndnera gl*^aItWA I^obtlani. Drama: ppt^k. 38. okt- Oče. B-5k>lA>t« 29. oktobra: Ko2»r«e vt*}*. *B. Nedelja 30. oktobi«: Ljubezen. Izron. Ponđt»ljek 31. okt^>ra- Zaprto. Tor^k 1. noveunbra: GolcoU. Isven. Sredft. 2. nororcbra: OZ*. E. Cetrtek, 3. D)v«mbra. P^žar 6tr*eti. Izven. Opera. Petek, 58. okt.: Proslava 28. oktobr* dnera oevoboj^nja čchofilovaAkega naroda. Izven. Sobota, 29. oktobra: Bori« Oodunov. E. Nedclia. 30. oktobra: Dalibor. A. Ponedeljek, 31. oktobra: Zaprto. Torck, 1. novembra: Evamceljnik. Ir?. Sreda, 2. novembra: Boris Godunov. C Cetrtek. 3. novembra: Vaška šola. še- herezada. D. — Grob skladatelja »Lepe naie do-noTine«. Novosadski prota Veljko Mi-rosaTljeviĆ )© prifel med Hrvati in Srbi akcijo za bh rani tev poubijan aga groba skladatelja >L#epe naia domovine« J36i pa Runjanina. Njegov grob Je na URpenskem pokopaliSču ter ve^ta zanj enrno prota Mirosavljevlć in tamkajšnji grobar. Runjania je kot Srbin kompo-niral hrvatsko narodno himno, ki jo ealaj laet ne ^mj našega juposloven-skesra, ampak vseh elovanskih naro-dov. ElafRioisella r.£7Q2ila. Haža generalna ofeozis&a m&aaili. — £koplj*v 27. Na povelje komandanta »kopljansko arrniid, generala Lir~ Biti jSmiljaiiića je danes zjatraj naša, o;» alUinski meji kon^eutrirana vojpka pričeU ff »plosivo \>tn...ivo yToi\ Albaniji. Of^£i?<. •? ::*.-.'•'•* artih»rija z moćnim koiicenu*ičniai lopovskim <^g-nj<*m na ^^amezno &.'-• .i?k© pozicijo, nakar je v^uuta z laiiko prekoračila Crni Drin in zavrela nftjspr^ine, stra-tegitao Vd/.r.e visine in gorske grebene, — Beograd, 28. oktobra (Izv.) Pa-našnja >Praviia< ima, iz ^koplja kratko •ituacijfiko porocilo: *Na6e čote ho prc-$!© v ofenzivo, prekoračile ft« Crni Drin in ia^edle atraieg;ii! no GrLa oh Albaniji. — Ecograđ, 2S- oktobra. NaS« mo-rne ćet^ obdrže str-ite^ieno crto do rr-Sitve .illian^kega vprn.^nji. Pc zadnjih Pašićevih porooilih \s Pariza, po-teka režite v albanskih mpj za nai ugodno. — SkopSjc, 28. oktobra, Ozvir« no) Arnavti so v šefe tor iu Pečko* peja izrr5i!i včeraj s številn?»nt če-tami prot;napad, ki je bi! odbit Naea artiljerija je i? ofhila z moča nltn konc^ntrfčrJT? n?n*cm vse r.a: pade crnavtskib čet Kl'ub tenu Arnavti v tem sektnriii gonijo nos \c STc2e čete v nar>ad. NAS MRAIJ FXEKSANDER. — Beograd, 2^. okt. (Izv.) Telp?ni »drArnik Lmlja Al^ksar.'ira, dr. F* u" h t> t i 6, p& \-i vrnil iz Pnriza v Bt-o-»rrfid. Napr?m uredniku >Beojrr?iri8kopft Pnevnikac so ]& izjavil: Njetrovo Vol. kralj Aleksandar je seTr«rovin.«keffa Gl-asnika« p^d na^lo-vcm: »Kraljeva odsotnoat«. \Art odkri-to na^ln^a, da na^vet merodairih kro-pov za kr.al:ev ođhod ni Ml ni kakor nm.3«ten. Vpra.-ujo ee, zikaj ?e zavla-iHije nfe.arov po^T■atek. kar dale povod tfi razna tolria?en;*a. Poriva vl^-d^. da 5« ni?ii* dolžnost. rla đa nnrodit, kl ljubi svofega usts-.Tieea vladr.r.ia, točna volasnila o krnlievi od^otnosti. Ust za-kljaoiije: >Nadejanio fc©, da kmalu po-srdravimo v svoji sredi nn.ie^a kralia, i\r>, piUoži pr!«ecro parliir.'mtu in triko izvede zaonio tnro n?tavnoara razvoja k državnemu in naro-inemu edinBrvn. REZLT.TATI NOTRANJEGA DR-ŽAA*NT5GA POSOJILA. — Beoarftd, 28. okt. (Izv.1* Danft^-nji >Trjrovski Glasnik« priol^uje nft-katere podatke o usp^hlh r.otrp.njep:^ državnecra posojila, Podpipnli so; a) pri zftgrebških bankah 60.972.0» dinar-jev in b) pri banknh v ostp.H HrratRki in Slavoniji 14,280/>00 trciaj -ro v Hrvatski in fflnvoni.ii 7r> ^"2.0*^ (Tinnnev: c) v PlovrrtiU ^4..^?^.000: (\) r Vojvodini S0.907.00O: ©) v Posni in Hereecovini 22.039.000: i) v Dalma -iji r»,lGS.(>00. V Srbiji sami je> bilo rmiT^i-sanetra driavneijA posonla: a) pri boo-ftTva<1»ikh rtanknh ^5 151.000 in b> pri bonkah o^ta^ Srbijo I<7,e01.^00 din. ASSOI l'TNO N1K\KA MOBILIZACIJA V ROLO4RUI. — RčSFN POLOŽAJ BOLGARIJE PO ATENTATU. — Dunaj. 28. oktobra. (Izv.) Tu-kajSnje bolsrarsko posTarji5r\*o ^dločno demantira vesti r> inrbUIzscTil dvoh bol«:arsk?h đlvlzij. Vesti so tedencijoz-no Izml^Uene. — Sofija. 28. oktobra. (Irv.t Vesti dursaiskih listov o mobilizncHI bnzfrajo najbrže na de]st\n. da ie bo!smrska \iada no izvr^enem atentntu na To?ne-sa ministra DimHrova odredila olače-nje vojaSkih čet In posnđk v Kjusten-d!!u In Sofiji. ^ Položaj v Bolearijl postaja reset.. Komunisti sa rri^cli s tc-roristično akcijo in tako ie vlada Stam-boli.iskega primorana v samoribramb! rabiti vsa preventi\*na sredstva. Po-veljnik sofijske posadke pOiko\-nik Li-ćev je odrcdil izjemno stan i e. Po po!-noči ne sme tia ulico absolutno nobe-na civilna oseba. Zabranjeno je zbira-nje množice. Uvedene so osebne legitimacije. Prepovedam so vsi shodi. Mesto je skoro cerrrirano. ker so čuje »Ncue Frcie Prcssc« vest. da so vlade male antante sos:lasnc v sklepu. <1j. proglasija beneČunsko pogodbo za noveli a vno in da za* htcvčiio precizno izvedbo določi trianonske pogodbe. KAREL IIOCE BITI MADZARf SKI KRALJ. — Budim^e^ta, 2S. oktobra (Izv.) Iz političnih kromov priliaia vest, ela ie ma.l/arska vlada vCcraj prslala v beneciktinski samostar Tihanv posebno komisijo pod voiL scvom ministra Knnia. ki e Karlu objavil noto poslaničke konf.-reai ee. Obencm Ca ie v imenu nia-J/ar* ske vl.ule pozval, d.i se odnove v iru teresu de/ele mac';>r.rski kroni. kc» bi b^la drrulaeo v!nc*n primornna ¥ sn-.islii antantinc^a ultimata apelL rati na naiotlno sknpSčino, VA bi končno proglasila njegovo odstavt* tev. Madžarska vlada ie že na era« tlu Toiis opozariii-a, nai se Karei zt vedno odpove prc^toKi. Ta predio* pa je Karei kljun svoji duševni de» presiji ra nasvet svoje oVo'ice od« ločno oc'klonil. KtoI ot!k!?.n.ia tud; noio velike pn^r»nte. — B«d!Tr.-e"taf 2S. to, 2S. oktobra (Ttt.|| Mf-lim krr^tom r.a^protn,-* stilifeiTo glo. de Karlove dctroniznoi.io zavzom.ijoj m.^S'ir*ki krrčar«*!;i soc:jfili-ti. V p:uv, lnmpRtu Rnr.cnvojo z vi>*> odločnostjo naatopiti za prnvicM Karlove, kor sa, rnmor'* ediio K^rol prostovnljno piv-stolu hdreći. Kr^Vinsiri eo-ijnli-ti so eednj brrz TO-.litolja, ker jo Andrns*y zaprt. Za vo-lhelja namoravaj^ izvolitl oTofa Apponva. — ttrojrrad. 1^. oktohr*. Valuta: dolarji 73.—, loii ;•?.—, av kronn. ?.—. Tleviia: Lndon 2S1).—. Pm pa 1\9J\ "D\\Tin\ 1.80, Berlin 4:3.50, 31ilan 20«».-^ PeSta 10.-. —d Zajrrrb, 27. okt. De»\ita Dunaj 7.50—7.^5. ^eroMn 17?—1^1, Itnlila 1150—1170, Tx)nt'on (izpVu-ilo) O-- 117.S* I>~.nć^n r?i»lc> 1170—Il7r». Vnvi .lork »i.V*—20.V50. Pnriz 2O50-2U0. Pra-pn rci—W., pvira 5^00—0. Valuta Dolar jj i 201 — >V..r»0, nv^tn^k> kro* nd 9—9.K0. cnrpki mblji M—1"», nomSVu m?rk9 1S0--1S5, romur«lvi le;i 205 č<* 206, li rt- 11-f0—i \"0. — Curih. 27. oktobra. 7?zreb 1.S5. nudnpest 0.7J5, Pcrin 3AAQ. Praca 5.575, iMHan 21.MO, Pnrlr 39.799, Lon* don 21.51Q. New Vork 5.-170. ~- Trst, ?7. n\torir;v L-idr»n 100..^. 7asrreb «.60. Hcrlin 1S.1?. Pnriz 1S=?.S0. Curih 461.—, Ne\v York 25-30. — Pariz. 27. oktobrn. Pinai 0.75, Pnjra 14.—. Curih 2-i 1.70. Milan 54.-^ London 54.12. N\*\v Vork 1.170. — Dnnaj, 27. oktobra. P*rl/ ^?0.-^ Curih 7>0._. Lf)!idon 16.W). Zagreb 1360^—, Praffa 4.2J5.- . Ne"/ vrrk *1 '.^i rljtfia ^_^ povsod samo HOKO U OTROKE ( ilitatofrt IC 36- "1 NeJbo!JJa ptana za dojcnlk^! Zelo olzkulule sredstvo za bolno na žAlotku, rekonva-Sss^ante In oiobSio za premalo hranjena tor v obio f^ahfi ossba vsako s^rosU. DOBI SE POVSOD. Tovarna k«ml stran."*. .SLOVENSKI NAROD*, dne 29. oktobra ijki. itcv. ?4A. * Pustolcšvčina vojnega begnnca iu roman Icpo Italijanke. Nedavno fo sarajevska policija aretirala vojnega begunca Miladina Kosorića, zaupnika crnogorski? Plamenicevg vlado in Iran-kovske^a komiteta v Budimpešti. Iz Gmža poročalo sedaj naetopne podrobnosti j Kosoriću in njegovi drugi že-l-i: Lepega dnd se Je pojavila v Gražu lepa, mlaxta Italijanka, ki se je dopadla ćelo detektivu D., ki 30 je ustavil. Italijanka se je legitimirala z brzojavko svojega Miladina iz Bara, kamor 60 ga odpeljali v zar>or. Ko^orović je povabil svojo ženo potom italijanskevla-de<, da je že neoženjen. Sam Plamenac mu je baje rekel: Kaj te briga? MoreS -se đesetkrat oženiti! VpraŠanje je, kako je mogel Kosorovič dobiti potni list 'as Jugoslavija. Po izpovedbi njegove >žene« p& je izdal v Sar-jjavu neki njjev srov sorodnik. Lepa Itslijanka vkljuh Vseinti razočaranju š<> redno vroče ljubi svojega >moža«. Detektiv jo je spre- mil v Bar in do parnika. Lepa Italijanka je -B sol zn i mi očani prosila, detektiva: Vi ga boste gotovo ša videli, po-vejte mu, da ga ljubim. Tuđi koa romantične ljubez/ni! ♦ London- ka žensk* policija. Član >American Social Hygiene Associftti-on<, ki s© je nedavna povrnil iz Angle-&ke, trdi, da uspeh londonskih ženskih rodarjev pokazuje potrebe več takih ženskih uradnic tuđi v Araeriki. Londonska >policewoman< izgleda navadno kot kombinacija avtoritets in prijazro-eti, kar je ideal za vsakega redarjo. Ona no=i iate čelado kakor moški r?dar in je ©bleč^na v enako dobro prikrojo-no uniformo. Njen glavni cilj ni areti-rnti, marveč preprečiti ;>bna*ani<\ kl vodi do aretneije. V zadnjem leiu so londonske redarice >pozvalo na red< preko G000 deklet racli nagovaranja moških na ulici. To sama po sebi ni ziiiičilno. Gldvua vralnost teh opomi-nov ee izkazuie v dejst\-u, da je deset od 6to takih doklet svojevoljno rapro-eil:> za pomoć, da ?e regijo pouličnega življenja. Ty fetevilo je naderjolno in ni dvoma, da bi si> moglo rediti veo de-klet. ako bi bilo ve«> rMnric, ki bi pomagale tem dekletom, da ee povrnejo k pošt<*noimi in koriTsa. Ob tej priliki je ponudil m^tni nrefrkt kraljd in Moltkeju £afr> vode. 2e dnigi dan eta oba rbolela in iin^U bude krčo v želodcu. Moltke je moral par dni ostati v postelji v Parizu in s© jo nozneie z^ki^l, da ne» ho nikdar već pil pariške vode. • 2iva hitja na mesecn? AmpriSki zvezdo«xletl Pickerins? na hawardaki univerzi je odkril bnjo živa bitja na — Družba sv. ClrBt tn JHeto6 v Ljubljani je proicla meseca septembra t 1. slede :e nrtsrievke: I. Podružnice: Podčetrtek 300 K; I.a-5ko 1337 K; 2a!ec t. 522 K; Roz. Slatina 39S4 K; Trojanc 36 K; Crnomelj m. 756 K; I SmarJe prt Jellah I. 140 K: Velike Lav!e-njo pok. dr. A. Jensena 200 K; dr. V. Ko-run. Ljubjana. mesto venca pok. sestri 200 K: Mirni Kovačeva, Stari tr*. nahra'a ob prillkl sokolskega Izleta v poća^čen'e 70!etnice dr. Iv. Tavčarja; Lojzo HlzJaV, Rog, Slatina nabral na fantov«.!lnl j. M. Mačka 600 K: za dr. Iv. Tavčarjev kamen: moška In že*i^ka ientpeterska podru^rfea v Ljubljani 94^4 K; sploS? WM W DlillllDttH lli\fl ri^tiii čv uilUilUUJi2u[iilU lilJli z \TtotR na periferiji, pripravna za vsako obrt Naslov pove upravnfštvo Siov. Naroda. 7735 M iji gespsto sq sprojmo na dobro domačo Sirano, Naslov pove uprava Slov. Nar. 7743 ftov voziček se proda. Hilšerjeva ni. 4 Uradnik dobtr stilist m risar, liče za po-poldanske ui*9 prlmernega dels. Ponudbe pod »Popoldanske ure 7732« na upravo Slov. Nar. 7732 (jzrttituraizfcmajskega med- voli* (Waschb&r) se proda. Na-VwU(fn^'-danske ure. Por udbe pod ,De!o 7747* na upravo Slov. Naroda. 7747 Spreime se gosp-DIcna tuđi 1 dežele za trgovHo, ki se rszum1* nekoliko v šivanju. Je Inhko begiitr?<{e»ms !n ccv.r naj i'.be z istot^.ko go-spodl'no. Le resne ponudbe pod .Ž vahnosi* na poštno leieče Vc!. La§;e ' 7755 Kontorlstmja" samc?to[r.:» filovenska in nemika ko- respondentinla, izuriens strojepiaka In stenograf nja, se t^/-i pvod upodn'mi •^ogoii sTejn?e. GoScfe A Ko-t to* Ivama kerttl3nlh rxtf°lko«y Ljub- jfijana - Vič. 7741 \ Zenit na ponudba! | Katera mlada, naobra^ena in dobrosrčna iS:ovenk3 bi bila privoljna spoznati se j v svrho ženltve z istot tkim mladenićem, kateri 'mz namen poznc';e neko obrt ali gostino nrevzcti ? Vse drugo pismeno Dopisi pod .Realist 7721* na upravo Slov. Naroda. 7721 Vabilo se za iutri 1 v suboto in ned*f|O vsl prija-telji domaćih kenravlh, Jetrnlh In mesenlh pečenih fclobas w Moste Stev. 7. Nudi so tu dl dobra vinska kapljica. 7765 Za trgovao s sursvinaml se iiče za ta^ofinH na stop mM\e iepdent popolnoma vešč slovenščine in nemščine. V tej stroki izvežban ima prednost. Ponudbe z navedbo referenc pod „Surovina 7733* na upravo Slov. Naroda. 7733 JAIa9 uraDnik(ica) za amerlilio knjigovodstvo in bančno poslovanje so aprojmo v trajno sluftbo. Zahteva se z dobrim uspehom dovršena vsaj dvorazredna trgov-ska šola. Ponudbe s spričevali o zmožnosti, zdravju in nrav-nosti je nasloviti na Savtnsko poso|ilnioo r Žalcn. 7700 Obratovodja elekfrote&n. obrata ao takol sprojmo ¥ tovarnl cementa Zidanaiost. Samo na pismene ponudbe in na prvo-vrstne moči s prepisom spričeval z navedbo mesečne plače s prostim stanovanjem, kurjavo in r*z-svetljavo se bode oziralo in imajo prednost tišti, kateri so izkušeni strojni mojstri da pozneje prev-zamejo tuđi parni obrat in vsa potrebna popravila na parnih strojih in kotlih sami izvršijo. 7665 Klobuhi zo dome po 7elo nizkih cenah pri modi-stki I^a SSIcr, W.^ngr^9ni trg 6. Opckorskrniolštcr z več'.etno prak^, ve?C vsakep«, v obrt 1 sraJajočega dela, I5£e za rrihodnje Feto s!užbe. Ponudbe pod „Orekarski moj-ster 7