PROSVETNI DEIAVEC GLASILO PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAV •■■M ■ CEV SLOVENIJE LJUBLJANA, 24. JUNIJA 1964 , LETO XV. ST. 12 Delavskim univerzam širša obzorja Do 1059 pravzaprav nismo Ijenih materialnih pogojev. Na mogli govoriti o sistematičnem in primer: leta 1962 sta dobili le dobro organiziranem izobraževa- dve delavski univerzi sredstva iz ^Ui ■ °j ®.e*e z delavskimi družbenega sklada za šolstvo, la- m ijudskimi univerzami smo do- ni pa je dobilo denar iz bili poklicne ustanove, posebej nih skladov 20 DU. namenjene izobraževanju odraslih, pa tudi doraščajoči mladini. Podatki kažejo, da so dobile Od 75 DLU, kolikor jih je bi- DLU v zadnjih letih skupno 152 lo sprva, jih je lani ostalo le še milijonov din — torej 30 milijo-61. Če se vprašamo zakaj, je od- n°v na leto, na vsako univerzo govor takšen: število se jezmanj- Pa ie odpadlo 500.000! Za novo-šalo predvsem zaradi teritorialne gradnje ni bilo denarja; nekaj reorganizacije komun. Pravimo: sredstev (17 milijonov), s kateri-občina naj bi ostala tudi v pri- mi s? prenovili prostore DU, je hcdnje osnovno izhodišče za izo- bilo iz lastnega dohodka tovrst-braževalno delo med odraslimi. nih univerz. Seveda je zaradi materialnih in Se to: deset DU sploh nima kadrovskih pogojev nemogoče, da delovnega prostora, 23 pa le po bi imela vsaka občina vsestran- eno pisarno. Najnujnejše delov- SINDIKALNA PODRUŽNICA - POLITIČNI TEMELJ SAMOUPRAVLJANJA Fieiram republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti je pod predsedstvom Marijana Jenka razpravljal o dejavnosti sindikata v delovnih organizacijah in v komuni po V. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije »V našem političnem dogajanju,« je rekel v uvodnih izdeloval statute; toda v tej akciji Če se ti delovni kolektivi ne bodo besedah na plenumu Vinko Kastelic, tajnik republiškega so bili sindikati tako zelo an- znali postaviti na lastne noge, jih odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, gažirani, da je marsikje trpela bo življenje prehitelo in bo vsako »je že sprejetih toliko smernic in stališč in sklepov, da res aktivnost sindikata kot politične tarnanje zastonj. Pri tem večkrat ni potS-ebe, da tudi na našem plenumu to ponavljamo, po- organizacije. Pokazalo se je, da tudi medsebojni odnosi niso ure-sebno še, ker je V. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije sindikalne organizacije mnogo- jeni, še vse preveč je pojavov pokazal zelo jasno orientacijo za naš nadaljnji družbeno- krat niso uspele angažirati celot- absolutizma posameznih ravna-ekoncmski in politični razvoj, tako za gospodarstvo kot tudi nega kolektiva za tako delo, niso teljev, ki se s samoupravljanjem za področje družbenih služb. Te smernice je celotna druž- uspele postaviti samostojnega čutijo ogrožene, bena skupnost sprejela in so sedaj vsa naša prizadevanja mnenja delovnega kolektiva. Dolž* V sindikalnih organizacijah usmerjena k njihovi realizaciji.« ’ l nost sindikata pa je predvsem, da ponekod tudi ni razčiščeno vpra- ustvari ugodne politične pogoje sanje, kaj naj sindikat spjoh še Plenum, kot je bil ta, naj bi človeških odnosih v delovnih or- v odnosih v kolektivu, tako da dela, če imamo upravno vodstvo sko usposobljeno DLU, zato bo ne prostore' ima ^šešt^DU^^ V ^ predvsem tribuna, kjer se ganizacijah in v komuni in kakš- kolektiv stvari razume, da pra- in samoupravne organe, ki so v nekaterih izjemnih primerih prihodnje bo treba še posebej sindikalni aktivisti pogovarjajo o ne ovire nam stojijo naproti. vilno postavlja osnovna stališča, itak dolžni skrbeti za delo in po- smotrno, da bo združeno več uni- razmisliti, kako bi rešili vpraša- svojem političnem delu in o or- Dejavnost sindikalnih organi- da uskljajuje svoje interese z slovanje delovne organizacije. Ali verz v medobčinski zavod. Raz- nje učilnic, saj ima komaj 28 DU ganizacijskih problemih sindikal- zacij je bila v bližnji preteklosti družbenimi interesi. naj se delo duplira na dveh ali rasle naj bi se predvsem DLU v stalno na voljo 108 učilnic. Ra- ne aktivnosti, naj bi bil konfron- usmerjena predvsem na vpraša- Nadaljnja naloga sindikata je treh organih ipd vecjrh središčih, da bi lahko zumljivo: ker ni denarja, je otež- tacija prakse z načeli družbenega nie: statutov delovnih organizacij. zdaj — na osnovi statutov in Treba je povedati, da se je v opravljale poleg svoje osnovne kočen sodoben način pouka, saj razvoja. Potrebno je, da na takih Sindikat je bil pri tem ne samo ustave usklajevati pravilnike, od boll. aktivnih sindikalnih organi- naloge se eno; pomagale manj- nj zadosti primernih avdiovizual- sestankih pregledamo, kako daleč glavni pobomik temveč tudi ini- pravilnika o delitvi dohodka do nacijah ze pokazalo, da ima sin- šim delavskim univerzam, ki bi nih sredstev ipd. M. K. smo v medsebojnih družbenih in ciator in nekje’ tudi tisti ki je pravilnika o delovnih razmerjih, dikat v-novih pogojih še mnogo ' Pri tem pa se moramo izogibati vec dela, kot ga je imel v pre-vsakega prakticizma, preveč kon- teklosti, ^ kajti samo sindikalna kretne operativne angažiranosti, podružnica je lahko politični teki jemlje čas za politično delo- melj samoupravljanja. Samo z vanje v kolektivih, ki nas ovira, aktivnim idejnim, izobraževalnim da bi prisluhnili delovnim lju- delom bo lahko sindikalna po- ^ ~ _____L ■ • t flTMT*7Y"l 1 im * Tv-, 4-▼•»./-v j-J-z-kOsirc! bile v njihovem okviru. O teh in drugih vprašanjih so razpravljali na III. skupščini delavskih in ljudskih univerz Slovenije, ki je bila 27. maja v Mariboru. Dosedanji predsednik Ivo Tavčar je v svojem uvodnem referatu opozoril, da že dve leti opažamo zastoj v razvoju DU, čeprav so le-te opravičile svojo vlogo. Njihov uspeh je namreč v tem, da so se ohranile in razširile ter da kljub težkim pogojem niso zmanjšale svoje dejavnosti. Utrdile so si položaj, ki so ga zavzele v času svojega nastajanja. Se najmanj je razveseljiva podoba o strokovnem kadru DLU: na 61 delavskih univerzah je le 86 strokovnih delavcev (poklicnih), 11 DU pa nima poklicnega upravnika. In še: 30 DU nima niti enega strokovnega sodelavca, pa tudi ne upravnika. KAJ PA PROGRAMI IN METODE? Ni dvoma, da je dobra kadrovska zasedba pogoj za učinkovito delovanje DU. Trenuten položaj je takšen, da bo treba število strokovnega osebja najmanj potrojiti! Sele skupina strokovnjakov, sestavljena iz pedagoga, psihologa, sociologa in ekonomi- sta, je lahko tisto jedro za izobraževalno delo z odraslimi, ki bo omogočilo DU, da bodo uspešno opravljale svojo funkcijo: združevale izobraževanje in urejale vprašnja, ki se pojavljajo v toku samoupravljanja. Nujnosti graditve DU bi se morali zavedati vsi, ki nočejo zaostajati za potrebami življenja. To velja še posebej za tiste, ki delajo pri DU, kajti če se tega ne bodo zavedali, se bodo utopili v prakticizmu in izgubili perspektivo. Dejstvo je, da so delav-. ske univerze bile (in so še!) izpostavljene nevarnosti, da se dem. Težišče dejavnosti sindikal- družnica in njeno vodstvo doseglo ne podružnice in vseh sindikalnih ^°> da bo kolektiv v celoti znal forumov mora biti — ne v bpe- upravljati in dejansko tudi up-rativnem prakticizmu, pač pa v ravljal. Zato mora biti o zadevah široki, globoki politični dejavno- Poslovanja svoje delovne organisti, neposredno povezani z de- Nacije stalno in sistematično in-lovnim kolektivom in njegovimi formiran, dajati mora mnenja o interesi, pri čemer lahko doseže- bistvenih problemih svojega dela mo rezultat le, če bomo imeli in življenja. Ce ne bo sindikalna samostojna mnenja in iniciativo. Podružnica svojega dela usmerila tako _0_ ---- — istočasni samostojni nrav^sindikalnp oceni Problemov in lastni inicia-prav sindikalne tivnosti _ ne bo p0glabljala sa_ delitve do- Izrednega pomena pri tem je, da si podružnica organizacijsko Razprava na plenumu je kazala, da so podružnice v delovnih organiza- . cijah šolskih zavodov pokazale poupravl3anla m veliko aktivnost pri vprašanjih ^ neurejenega materialnega poio-žaja šolstva. Pa tudi tukaj se je _ obravnavanje te problematike pre- Pravilno postavi naloge. Delovni j ■ večkrat izrodilo v tarnanje nad Program mora biti, sestavljen po " usodo šolstva, nad usodo presvet- vsebini in rokih za celo Ifeto, te- nih delavcev, dostikrat ni bilo mel-i za delo sindikalne podruž-perspektive v kolektivih ipd. nice-Ta program pa sme iti samo Tako stanje je posledica tudi še Y ta:ko širino, da ga lahko s svo- vedno dokaj močnih ostankov i1™ močmi uresničimo. Še pose-administrativnega upravljanja in bei Pa ie treba vztrajati pri tem, obravnavanja šolstva kot neke da se^ politični sklepi sindikalne postranske dejavnosti. Tu je po- Podružnice dosledno izvajajo tako trebno, da sindikalne podružnice v. upravnih vodstvih kot v orga-dejansko aktivirajo te kolektive n^b, samoupravljanja, da so ko-v samostojne in zavestne uprav- prezentna njegova priza- Ijalce, ki se bodo znali boriti za (^e^rania in rezultati, rešitev svojih materialnih in dru- Plenum se je posebej zadržal gih težav, za pospešitev napredka pri vprašanju sindikalnih kadrov, šolstva, modernizacijo pouka itd. Naši sindikalni kadri se v zadnjem času ne pomlajujejo, mladina se ne vključuje v sindikalno delo. Potrebe po ■ večjem številu aktivnih družbenih delavcev pa so vsak dan večje. Zato naj bi tako sindikalne podružnice kakor občinski odbori začeli s sistematično kadrovsko politiko. V zaključnih, besedah je pred- • . sednik republiškega odbora Ma- jjoaiavijeiic 1icvawiv«,n, uc oc Delovno obveznost prosvetnih nje SRS in zavoda za napredek Učna oziroma vzgojna obveznost varstvenih ustanov z do 50 ot- rijan Jenko-dejal, da stanje v spremene bodisi v navaden propa- delavcev ureja odlok o honorarni šolstva SRS izdelala naslednje Učna oziroma vzgojna obvez- roki s prehrano določi število naših sindikalnih podružnicah ni gandni servis (vodstev političnih službi, o delovni obveznosti in o priporočilo o delovni in učni ob- “ost prosvetnih delavcev je raz- obveznih učnih oziroma vzgojnih tako slabo, kot se tu in tam zdi. organizacij, ki delujejo po sta- nagrajevanju v prosvetno-znanst- veznosti prosvetnih delavcev. lična glede na stopnjo šole in ur svet šole. Beležimo znaten premik aktivno- rem) ali pa v navadne prosvet- veni službi v šolah in drugih značaj vzgojno-izobraževalnega Predstojniku strokovne šole v naši sindikalni dejavnosti v ne ustanove, podobne klasičnim vzgojnih ustanovah (Uradni list Delovna obveznost dela. Učna obveznost prosvetnih določi število obveznih učnih ur celoti, ki resda ni povsod enaka, šolam in obtežene z vso prosvet- LRS, št. 6-15/56). Od tega odloka, Na vsph šoIah rfrnfr.. . delavcev na osnovnih šolah znaša svet šole, ali pa ga glede na ve- Ponekod imamo pojave letargije no dediščino ki je izšel leta 1956, veljajo da- . . ^ olah in. drugih izo- tedensko 22 učnih ur, na šolah likost in sestavljenost šole opro- zaradi neuspehov njihovega pri- Eno bistvenih vprašanj v na- nes samo še določbe, ki se nana- brazevalmh m vzgojnih ustano- druge stopnje pa tedensko 20 uč- sti učne obveznosti. zadevanja, drugod je spet akttv- daljnjem razvoju DU so prav go- šajo na delovno obveznost, druge vah ^ ®as vzgojno-izobrazeval- nih ur. Učna obveznost učiteljev Učno oziroma vzgojno obvez- n°st večja v občinskih odborih, tovo tudi programi in metode določbe pa so korigirali drugi nega dela prosvetnih delavcev praktičnega pouka je tedensko 24 nost pomočnika predstojnika šol manj v samih sindikalnih po- njihovega izobraževalnega dela. predpisi. Honorarno delo in pla- ^ ^ Naročnikom in bralcem našega lista želimo prijetne počitnice na morju, v planinah in tudi — doma.. PRIPOROČILO O DELOVNI IN UČNI OBVEZNOSTI PROSVETNIH DELAVCEV Izobraževalnim oblikam bo treba čevanje nadurnega dela urejajo °ziraz^aal”e7ga .pucl?0 "° favodlh ™ domovih nih ustanov določi na predlog oziroma vzgojno obveznosti in za ucence sol znaša 30 vzgojnih učiteljskega zbora svet šole. ur na teden. V čas vzgojno-izobraževalnega Zaradi specifičnosti posamez- Učne oziroma vzgojne nadure V primeru pomanjkanja pro- vse- pravilniki o delitvi osebnih do- d^redn^dlto. namreč zagotoviti ustrezno bino, kar je v precejšnji meri od- hodkov. temelinid noeoi^za 3 k^IiteTneišI Določbe odloka iz leta 1956, ki dela je treba šteti razen učne ozi- nih predmetovTahko —’ vizjenmrii način dela Ne moremo kar tako dantes f veljajo, so nepopolne in roma vzgojne obveznosti še pri- primerih - samoupravni organi svetnih delavcev, ali če je to Jni- iz0_ zastarele. OdloK je izšel pred re- pravo na vzgojno-izobrazevalno šol znižajo ali zvišajo učno ob- potrebno za uspešno vzgojno- MM-m ipi-Hp Ipps =?=! sp i££“3S no ne rastf neposrednega uprav- ^.obveznost ne pa tudi drugo ekskurzije, sodelovanje pri delu Učna ura teoretičnega pouka ure. O teh nadurah odloča svet ,. . ra!,L1 ueposieuuefcd upiav vzgoino-izobrazevalno delo oro- skuonosti učenčev, roditeliske se. ■ Uanja. v tesni povezavi z nadaljnjim razvijanjem delavskega samoupravljanja nadaljevati in še aktivirati začeto delo v smislu nalog in sklepov V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Šolska TV si le počasi utira pot v šolo vzgojno-izobraževalno delo pro- skupnosti učencev, roditeljske se- traja 45 minut, učna ura prak- šole. Svet šole ne sme določiti . J , svetnih delavcev. Številne šole stanke, individualne stike s star- tičnega pouka traja 60 minut posamezniku tedensko več kakor PSII Hip Sili tpsis|i US „ _ ju. UTaSanevarnost °resno ogroža Norme o delovni in učni ob- nic’ kabinetov, delavnic in telo- Predstojnik varstveno vzgoj- so začasne. Delovna mesta, za sistematično vrstile vsak1 pone- razvoi samouoravliania in ie za- veznosti so v današnji situaciji ^admci n€?a zav0lda. kjer je nad 50 ot- katera primanjkuje prosvetnih deljek in si skušale utreti pot v to tudi nreceišnia cokla Dri delu zel° potrebne, ker zagotavljajo Prosvetnih d rok 3 Prehrano, in predstojnik delavcev ter se opravljajo z nad- šole — kot dopolnilo k učnemu Dn ri P , še enotnost vzgojno-izobraževalnega dodatno _pomoc_■ cem delo v osnovne sole, gimnazije ali šole urnim delom, je treba toliko časa načrtu in kot živ, moderen pri- Ob koncu šolskega leta se je izteklo tudi prvo leto naših šol- nUiU 4-^.1__: • • 1 • _ JI J • i . prištejemo se —— ZZJ± P^gek zaJ^j^dojem^Te L>U. Temu lahko Svfava^SLa3^1 premet kvaht^o ^oškeTa deirilkra« V Trna'več kotTž d^^p^tai^cLlS Politike '■ P P3 varujejo na eni strani pro- krožkih učenčev, izpite, poprave oddelkov, nima obveznih učnih so dolžne sprejeti prosvetne de- svetne delavce pred prevelikim nal°S> nsb in drugih izdelkov v oziroma vzgojnih ur. lavce, ki so se prijavili na razpis namen posveta, V PETIH LETIH LE preobremenjevanjem, na drugi Z,V?Z1_ z vzgojno^izobrazevalnim v Predstojnik, ki nima obveznih 152 MILIJONOV strani pa šolske zavode pr ložai Su^nifnTjmani^zavMl^ i- odiSek^ delavnic odsotne prosvetne delavce teden- vzeti honorarne učne oziroma sostvovali predstavniki saj zrcab _ v primerjavi s šo- ?^dprsa'. kl Jh drugih organizacijskih enot so- sko^do 6 učnih oziroma vzgojnih vzgojne ure živ, moderen pri-sno- vi. Ugotoviti, koliko se je TV šolskim uram to posrečilo, je bil ki ga je 2. ju- preobremenjevanjem, na drugi zvfzl j1.1? . predstojnik, ki nima obveznih in ki ustrezajo razpisnim pogo- nija t.l. sklical Zavod za napredek strani pa šolske zavode pred iz- delom- .vods^°t solsklh P^kih učnih odn. vzgojnih ur, je dolžan jem. šolstva skupaj z vodstvom šol- ’ - ---- •’ zborov m orkestrov,^ razredmstvo, v primeru potrebe nadomeščati Prosvetni delavci smejo pre- skih TV oddaj. Posvetu so pri zavodov , . P " " K1 f enot so' SKOS° 6 učmh oziroma vzgojnih vzgojne ure v drugi šoli ali usta- za prosvetno pedagoško službo o teSssšSS- ureiai rn*,1”= ssjaRzsrrEte aess ssšr* "*v ara8‘ “ “ “šsSIfiHv1 STRAN 2 SOLSKE KNJIŽNICE IN SEDEMLETNI Problemi in perspektive NAČRT RAZVOJA ŠOLSTVA posebnega šolstva Z občnega zbora društva defektologov Slovenije tivnem razvoju šolstva in knjižničarstva v obdobju od 1964 do 1970, žal ne bo ustrezal v celoti tej temi, spričo enostavnega razloga, da tega deleža sploh ni. Ta ugotovitev je vse prej kot razveseljiva. Spričo tega sem morala namesto pretresanja problematike šolskih knjižnic v načrtu posvetiti te misli reševanju sedemletnega načrta, ki ne upošteva šolskih knjižnic. In to kljub temu, da »vzgojna in izobraževalna dejavnost kot del splošne družbene dejavnosti ni bila deležna še nikdar v preteklosti take pozornosti in tolikih razprav kot danes, ko je postala splošno priznana kot eden izmed pomembnih činiteljev za družbeni in gospodarski napredek«, skrat- knjiž-predvideva zakon o Pretekli teden je bil v klubu poslancev v Ljubljani občni zbor društva defektologov Slovenije, ki se ga je udeležilo več kot 100 delež°šolskfh *kniižnfc vnerln^1 15' leta St?roSti' pos‘ala ,je sPloš- nosti- Ce Pa k tej številčnosti do- ge, pomena in dejavnosti eiez soiskih knjižnic v perspek- na in enotna m ne dovoljuje no- damo še vse zahteve perspektiv- nic kot jih benih izjem in ni mnogotirna. S nega razvoja učnovzgojnega pro- kniižnicah 55?SB?JUSrzS£ . *-«*..• —» «* .. Ijanje njene reforme, ki zajema tista nepogrešljiva pomagala, brez soisKin knjižnic je bil izdelan delegatov in povabljenih gostov, tako zunanji organizacijski del katerih si ne moremo zamišljati glede na Perspektivni razvoj šol- Po zanimivem uvodnem referatu osnovnih šol, kakor tudi notranje realizacije perspektivnega načrta stva in vključuje v vseh svojih sedanjega predsednika društva vsebinsko poglobljeno delo, ki našega šolstva. postavkah tista načela, ki imajo Vojka Jagodiča so delegati raz- hoče na vseh področjih učno- oh nadalinipm ra^-ipnicvanin sv°i delež pri standardnem izva- pravljali o problematiki vzgoje sedemletnem vzgojnega procesa šolarja čim ,edanip!,a c tani ai nnrAhl imafi janju učno-vzgojnega procesa, ter in izobraževanja invalidne mla- rmsli reSeva- bolj aktivirati v kvalitetnem osva- Solskih ^kndžmc lahkn 7 ^aln Postavlja enotna stališča glede na dine. Splošna ugotovitev udele- i„ni» „f„, snovi, ki jo proOvMe- vanJem „gi,avj^“. 0, Si ^ f'1? ,kl R “ s S cij. in množiaost skoraj' osam. “»“S SgoSi^S v^Mn^dSo^Sin^p*."- T knjižnic, š(jl prve in drUge stopnje. Kon- devnost pa tudi to, da smo v Podatki, ki govore o vsebini cept čisto določeno razmejuje zadnjih letih zaznamovali v po- va učni načrt. Vprašanje čim bolj kvalitetnega realiziranja učnih načrtov že na tej elementarni stopnji je obsega inTvaS ^na^Ta Ždv£ ip organizaciji dela v teh ‘^delVš^Ske pre^ek; „ ... . . . no tudi kasnejše “rokovno in niče ter daje osnovna navodila za V' Jagodlc v svojem refe‘ splošno izobraževanje na šolah druge in tretje stopnje in usposobljenost cele družbe za realiza- knjižnega fonda teh knjižnic o glede na njihovo funkcionainost sebnem šolstvu precejšen na- nizma toliko bližja, ker obsega skrb za tisto mladino, ki je prizadeta v svojem telesnem in duševnem razvoju«. Njegov namen je skrbeti za napredek specialnega pedagoškega in ostalega strokovnega dela na področju vzgajanja in izobraževanja oseb, motenih v dušnevm in telesnem razvoju. S sprejetjem republiškega zakona o posebnem šolstvu se je tovrstno šolstvo v celoti legaliziralo in je postalo sestavni del našega splošnega šolskega sistema. Šolanje razvojno motenih otrok je postalo obvezno in delo z razvojno moteno mladino je dobilo svojo družbeno afirmacijo. Društvo defektologov je v i—™ HšHi wwm mwm—« iz stališča, da je širša in boljša izobrazba eden izmed zelo pomembnih faktorjev družbenega in gospodarskega razvoja«. Z zakonom o osnovni šoli iz leta 1959 je postala osnovna šola obvezna za vso mladino od 7. do šole pa se Je spremenila tudi fi- stlnj^Sklno,0^6^^ ziognomija šol druge stopnje. Na mogle opravl:jati tistega deleža osnovi poglobljenega splošnoiz- standardnem učnovzgojnem pro-obrazevalnega ter strokovnega cesUj kot ga predvideva perspek-ucnovzgojnega koncepta šol prve tivni načrt z dru b&sed če je m druge stopnje je izdelan osnu- perspektivna tehnizacija pouka tek za perspektivni razvoj teh sol p0kazaia potrebo po sodobno ure- (Nadaljevahej na 3. strani). pa zato toliko bolj aktualna in načelom socialističnega huma- no sodelovalo tudi pri sestavljanju plana razvoja posebnih šol v Sloveniji. * Koreferat Je bil podan na plenumu Društva bibliotekarjev Slovenije v Trbovljah dne>. 15. maja 1964. Šolska TV (Nadaljevanje s 1. strani) stališča vodstva televizijskih šolskih oddaj. Vodstvo TV šolskih oddaj čuti — tako je poudarila tovarišica Weingerlova — vse večjo potrebo po ožjem sodelovanju s šolami, tako z otroki, zlasti pa še s pedagogi, ki spremljajo te oddaje, pripravljajo otroke na ogled teh oddaj, opazujejo reakcijo otrok ob oddajah itd. Predvsem od teh si želi vodstvo TV šolskih oddaj več pripomb, nasVetov in kritike. Čeprav so bile — po splošnem mnenju — nekatere letošnje šolske TV oddaje zelo dobre, pa ni mogoč nadaljnji napredek in uspešno poslanstvo teh oddaj brez ožjega sodelovanja pedagogov. Vodstvo TV šolskih oddaj se zaveda pomanjkljivosti letošnjega programa šolskih TV oddaj. Predvsem je bil ta program dokaj za obdobje 1964 do 1970 in temelji med drugim: •— na kvalitetnem in ustreznem omrežju šol, jenih laboratorijih in tehničnih delavnicah, po laborantih in ustrezno strokovno usposobljenem učnem kadru, potem tudi kvali- — na strokovno usposobljenem tetna vsebinska poglobljenost po- in družbeno politično formiranem uka ter program celotne vzgojne učnem osebju, in izobraževalne dejavnosti terja — na sodobni tehnizaciji šole široko ter standardno urejeno (njeni opremljenosti in oskrbi z mrežo šolskih knjižnic, ki tako-učili in učnimi pripomočki), po kvaliteti knjižnega fonda kot — na ustrezni prosvetno-peda- po organizaciji dela v polni meri goški službi, ustrezajo potrebam in konceptu — na urejeni zdravstveni in te dejavnosti. Brez tega bo marsi- socialno-varstveni zaščiti učencev katera zahteva tega koncepta ob-in tako dalje. visela v zraku, bodo angažirani Iz navedenega sledi, da bi mo- ^ ”?dal5e v učnovzgojni proces rale šole spričo svojega koncepta starši in tete in strici in znanci, kot spričo metod dela pri učno- ° njihovi učenci šestega vzgojnem procesu odmeriti v svo- razreda osnovne šole prinašali jem perspektivnem razvoju ena- nal°ge z naslovom »Ko- 'kovreden delež Šolskim knjižni- Aktivizem in individualizem v naši družbi« ipd., ali pa se bodo še nadalje odlikovale šole, kate- cam, kot so ga odmerile standardnemu pouku, laboratorijem, brezplačni preskrbi učencev z učbeniki, tehničnemu pouku, telovad- rih učenci so znani, da največ oz. silno veliko bero, čeprav šolska nicam, gospodinjskemu pouku, knjižnica od leta 1958 ni kupila organizaciji varstvene službe itd. nobene nove knjige... _ Menim namreč, da ni mogoče Vendar ne moremo trditi, da realizirati standardnega pouka, ”a J-®”1 področju v zadnjih letih kot ga zahteva sodobni učni na- ni, bilo ničesar storjenega. Ena črt, ki bi temeljil zgolj na učbe- ^o močmh spodbud za obravna- ™ nikih: Le-ta je okvir, ki ga pozno določen, šolske TV oddaje nec ^ učiteljevo pomoč]p napolni j- k.al Je pokazala lanskoletna ana- ^^udi vse dosedanje analize o odrezani od svojih centralnih šol. b ^ ’ a- gram TV šolskih ur in z seznaniti šole. Na posvetu smo slišali še več dobjih zgodovine našega šolstva; šolstva v tej ljub' učHnega Kako pa je s šolskimi prostori? ustanovne nfma^^fmernih^pro- nemara koristnih prij»mb Uči- seveda so kot šolstvo na Sloven- Bansia ODčini. oseoja v šolah nam ka,mn Ha m oh 19 nonnim-i, ----- ,— - - - - H telji sami vedno ne znajo ravnati skem doživele v svojem razvoju * pr^ejprirazširitvi šolskega zasedejo ^ učnimi mSki™^ tule^telola^6 SV°je tal10vadrlice’ lahko ugotovimo, da se razmere , TV SDTeiemnUci to ita .«„ “*• ^ onU, ^ d, S, S SglfS = ”■ Sar*-5* ~ Brezovici, v Preserju, m-»tmnin ... ... . — ' - r “lvd SM ^ £55 niTnihčere^k2S).(kproXntil vseskozi bistveni sestavni dalje popravljanje aparatov - ^ š°ls,t.va °d njegovega na-marsikje stoji v šoli sprejemnik Stanka dalje, neraben, ker ni nikogar, ki bi ga Prav tako tudi s kvantitativne- mo dejstvo, posebnega v Preserju, Trnovem število štipendistov ‘lani”so”v in’učil n? polTžVf rožnarNrnlj- služb kako^tud^zanimanfrn^ki »Oskarja Kovačiča« v občim štipendirali 23 dijakov — slabšem so ta čas šole v Velikih so ga’ pokazale komune. Večjt’ in- , . ... - -- -- » na Igu, v Horjulu, med- vesticije so omogočile gradnjo sredovala več estetske vzgoje hov knjižni fond, ne moremo? ko 25dn7o~now-h tvlltlh fienostfmh^ strok?Yne. usposob" If™, kQ sta šoli na Dobrovi in v triažnega centra, zavoda za gluho loma pa s^ sredstvi 0'bčinskega 2e samo ti štirje zavodi pred- sklada za šolstvo in s pomočjo stavljajo 2-milijardno družbeno nekaterih delovnih organizacij, ki investicijo, ki pa se bo vsekakor so z razumevanjem priskočile bogato obrestovala, kolektivom teh šol na pomoč in _________________________________ (likovne glasbene, literarne) in razpravljamo o perspektivnem tem času investiranih 678 milijo- lagoditi novim, sodobnejšim uč- vprašanj deloma vanja šolnikov in televizije. Se- gledamo še v primerjavi z drugi- ga omrežja načrtnost. Danes si z vprašanje prevozov otrok V ob- veda pa je zastonj govoriti o TV mi knjižnicami, ugotovimo, da so vsemi močmi prizadevamo nado- čini Vič-Rudnik ^h n«. kS^ajffvJno^-LeS n°ce7a pllTrtTestlT^lt 'ITI ^ " m°g0Čem komuAiktcijskem om- pouk, ali pa nimajo drugih po- publiki in po številu knjižnih telovadnice v šoli »Oskarja Kova- 16 ’ ’ nl m°g°če v celoti izvesti gojev, da bi si lahko omislili ta zvezkov na drugem mestu. Ti po- Čiča«. Ob tem pa so ostale brez k "fda! j n j emu šolanju v Spregledati tistih drobnih vendar moderen in vsekakor koristen datki nam kažejo, da so šolske telovadnic še mnoge druge šole POR0111111 šolah, se pravi zagoto- v vsakdanjem delu in živlieniu pripomoček vzgojno izobraževal- knjižnice nepogrešljiv del našega in se podoba ponavlja iz leta v vltl nem°ten prevoz vseh otrok, toliko večjih potreb ki jih tudi nemu delu. dh šolstva žey zaradi svoje številč- leto, saj za gradnjo prepotrebnih ki bi želeli nadaljevati šolanjema ne bo moč rešiti karčez noč. (nk) jim nudile vso podporo. Problemov je še veliko. Med njimi so tudi skromna sredstva občinskega sklada za šolstva, ki ne morejo rešiti stanja na nekaterih šolah, ob vsem pa tudi ne NAKNADNI RAZPISI DELOVNIH MEST! Opozarjamo vodstva šol, naj pošljejo do 25. junija razpise delovnih mest za učno in vzgojno osebje na svojih zavodih; številka Prosvetnega delavca z naknadni« mi razpisi bo izšla 8. julija! STRAN t Dejavnost slavističnega društva Prizadevno delo podružnice Slavističnega društva v Ljubljani bi se dalo ugotoviti že s statističnimi podatki, npr. lani je vodstvo pripravilo kar 15 predavanj. Po- je čulo poleg pritrjevalnega mne- nih šolah ima pomembnejšo vlo-nja o potrebi in nuji tovrstne go kot na gimnazijah, kjer je vzgoje tudi očitek, da ni pravšnih samo po sebi umljivo, da se __• -• 1 X _ 1 i rr „ A „ rabe stilistike knjižnega jezika«, kjer podaja poglavitne preglede za to področje literarne teorije. Najbolj uspelo letošnje predavanje je pripravil Vladimir Kralj, PROIZVAJALNO DELO in poklicni interesi učencev priročnikov za šolsko rabo. Zato obravnava film. Vsak razgovor o je bil kaj dobrodošel bogat ciklus filmu mora privesti do določene- _ _ _ _ trebno pa je navesti vsaj nekaj predavanj različnih predavateljev ga oilja. Vzgojo o doživetju umet- govoreč o Shakespearu je znal predavanj (npr. dr. J. Mahnič o filmu. Vendar je bil obisk do- nosti v Avstriji združujejo z najti komponente, ki povezujejo »Umetnost in znanost v dobi mo- kaj skromen, glede na število čla- vzgojo o filmu, TV, radiu in derne«, razgovor Miško Kranjec nov slavističnega društva v Ljub- tisku. Taka vzgoja pomore in — dr. F. Zadravec o ustvarjalnem Ijani že kar sramoten. Ob teh in vzgaja, da mlad človek prične procesu, dvakratno predavanje drugih predavanjih nastane vpra- razlikovati med pristnim in zla-pokojnega dr. Sovreta o antični šanje, kako to, da je udeležba ganim, varovati pa se je treba, tako skromna, saj nd dvoma, da da pedagog že vnaprej obsodi so strokovnjaki — predavatelji fijm. Vedno znova je treba pre-s svojimi predavanji zaslužili vse verjati, kateri stopnji je film pri-priznanje, vsebina njihovih tem meren, saj lahko film škodljivo velikega dramatika z današnjim časom. (Objavljeno v Sodobnosti). Janko Kos je podal osnovne Vse prepogosto še v naši pedagogiki vzgojne in izobraževalne akcije vrednotijo na osnovi ne-dovoljnega poznavanja vzgojnih in izobraževalnih učinkov, ki jih na mladih ljudeh povzročajo. Podobno se dogaja tudi s proizvajalnim delom učencev v naših osnovnih šolah. Nedvomno pro- ski' Bistrici, ki so se vsi seznanili s proizvajalnim delom ali v okviru šolskega podjetja in zadruge ali pa v okviru tehnične vzgoje, ki po svoji razvitosti precej prekaša nivo tehničnega pouka na drugih šolah v območju zavoda za prosvetno-pedagoško službo Jesenice. V kontrolni skupini pa grški liriki — izšlo bo v knjigi! — Ravbarjevo predavanje o makedonski liriki), potlej lahko presodimo bogato tematiko in pogosto nova področja literature; ob tem menda ni potrebno posebej naglasiti koliko je v korist slavistom, ki'žele izpopolnjevati svoje strokovno znanje. Ob lanskih in letošnjih predavanjih pa se pojavljajo nekatera vprašanja, o katerih je potrebno spregovoriti. Predvsem je treba povedati, da obisk predavanj ni bil tolikšen kot pa trud prizadevnega vodstva ljubljanske podružnice. V letošnjem šolskem letu je Slavistično društvo organiziralo ciklus predavanj o filmski vzgoji skupno s Pionirskim domom (pač zaradi denarnih sredstev). O filmski vzgoji na naših smeri »Povojne slovenske drame« -izvajalno delo pri usposabljanju je prav toliko učencev z 8 ostalih ter jih razvejal v tri smeri ter - - —”- -- ---*-•- ---- pa je bila povečini take narave, da je za vsakogar pomenila novost, obogatitev in strokovno izpopolnjevanje, v večini primerov uporabno za pouk po primerni modifikaciji. iDa ni bil obisk polnoštevilnej-ši, obstajajo gotovo vzroki subjektivne in objektivne narave. Vsekakor je treba obsojati komod-nost in brezbrižnost do novitet na slavističnem področju, saj še tako dobra diploma ne zadostuje, če hoče slavist — strokovnjak vztrajati na prisvojenem znanju, kakor da bi se pozneje ne zgodilo nič novega na področju literarne zgodovine, estetike, na pod- šolah različne stopnje je že mno- roč ju literarne teorije, v družbe-gokrat stekla beseda, pogosto se - - ---- Pišejo nam: Položaj učitelja na vasi v luči socialnega zavarovanja Učitelji na vasi so — kar zadeva socialno zavarovanje — v marsičem prikrajšani. Naj navedem konkreten primer. Na eno-in dvooddelčnih šolah po vaseh ali na podružničnih šolah imajo učitelji plačo —tako kot to določa pogodba oziroma pravilnik. V teh prejemkih je všteta učna obveznost, strokovnost (službena leta), težko mesto, kombinirani in celodnevni pouk. Imajo brezplačno stanovanje in kurjavo. Tako je učitelj nagrajen za svoje delo v najtežjih pogojih. Menim, da sodi vse navedeno v njegovo delovno mesto, za katerega je nagrajen tako, kot sem omenil prej. Toda zavod za socialno zavarovanje gleda na to no-kulturnih premikih itd. Resda je marsikdo preobremenjen z delom, slavist pogosto tudi s takim, ki ne spada v okvir njegove stroke, vendar bi morali pač vsi, težiti za tem, da vsakemu šolniku omogočimo strokovno izpopolnjevanje, pa naj gre za predavanja, seminarje, strokovne ekskurzije ali pa za individualno post-diplomsko delo. Med poglavitne vzroke objektivne narave, da se nekateri slavisti ne morejo udeležiti predavanj, pa je šolska obveznost na dan predavanj. Predavanja so vedno le V sredo, v popoldanskem ali večernem času, in vendar je Slavistično društvo že večkrat obvestilo ravnateljstva šol, da bi pri sestavi urnika končno upoštevali, da bi slavistom na ta popoldne ne nagrmadili predavanj, saj je končno tudi v interesu šole, da se slavist izpopolnjuje. Marsikdo, ki bi imel voljo, da bi obiskoval predavanja, pa se zato čuti izoliranega od svojega strokovnega kroga in ne more slediti sodobnim tokovom. Tudi pri letošnjem seminarju za filmsko estetiko se je izkazalo nerazumevanje vodstev šol (ne deluje na razvijajočega človeka, če je zanj,neprimeren. Škodljiva je pedagogova ■ vzvišenost, pedagog se lahko nauči tudi pri učencu, če sledi njegovemu dojemanju. Smoter filmske vzgoje pa je: pot do človeka. Ob 11 predavanjih (po 3 ure) so poslušalci teh filmskih ciklusov pridobili mnogo dragocenega in uporabnega gradiva. Tudi ostala predavanja niso bila nič manj zanimiva. Blaže Ristovski je imel tehtno predavanje »O makedonski nacionalni misli«, Anton Ingolič ' je spregovoril o slovenskih izseljencih v Ameriki in v Zahodni Evropi. Podal je objektivno sliko o razmerah in življenju izseljenskih družin in združenj. Štefan Barbarič je načel vprašanje »Upo- ob teh ilustrativno podal glavne predstavnike. Kot je razvidno, je tudi|letoš-nje leto bilo v znamenju kvalitetnih in uporabnih predavanj. Predsednik podružnice prof. Pavle Vozlič zasluži vso pohvalo za izredno prizadevanje, zaželeti bi bilo, da bi naslednje šolsko leto slavisti premostili subjektivne in objektivne težave ter bi izkoristili možnosti, ki jih nudi Slavistično društvo v okviru strokovnih predavanj. (Za zaključek so odborniki pripravili slavistično ekskurzijo v CSSR s strokovnim programom, za to pa je med slavisti dosti večje zanimanje, saj se je marsikdo priglasil, ki ga sicer ni bilo videti na predavanjih. To je prva povojna slavistična ekskurzija pedagogov v to deželo; društvo priporoča, da šole podporo in omogočijo slavistom strokovno ekskurzijo.) I. Gedrih mltrde generacije za tivno vključevanje v skupnost igra določeno vlogo. Pogosto pa ne vemo čisto, kakšna je pravzaprav ta vloga. Na to kažejo sporna mnenja o različnih oblikah proizvajalnega dela. Morda je še vedno v ospredju teoretičnih razprav oblika proizvajalnega dela učencev, ki se je razvila v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici na Gorenjskem. V tej šoli delujejo poleg šolske zadruge še šolsko podjetje »Pionir«, ki se ukvarja s pravo industrijsko proizvodnjo. Iz poročila šolskega upravitelja F. Fistra lahko povzamemo, da so učenci v okviru svojega podjetja izdelovali vrsto predmetov: zaboje za krompir, zaboje za sadje, flanelografe, peskovnike, stavnice, magnetografe, papirografe, zložljive hišice za domove igre in dela, izdelke za opremo vil, didaktične igrače za otroške vrtce, itd. Prav tako učenci tudi sami popravljajo šol- bodoče ak- šol v območju zavoda, ki niso družbeno proizvajalno delali, niti niso bili drugače. Zanj to ni delovno mesto. Po njegovem mnenju dela povsod, seveda!), saj bi popoldan-učitelj na takem mestu tudi ho- skjm predavateljem morale od-norarno in zato tega honorarne- pasti dve ali v izjemnih primerih pa dela (npr. celodnevni pouk) trj ure dvakrat v mesecu. Torej ne prizna za pokojninsko osnovo na enj strani zahteve šole, na in tudi ne izplačuje (v primeru drugi pa nerazumevanje za take bolezenskega ali porodniškega -'prireditve. Mnoge šole bi se dopusta). Vprašam se, ali lahko mogle vzgledovati po II. gimna-reče učitelj na neki vaški šoli, zijij kjer je slavistom omogočen da ne bo delal honorarno, am- obisk strokovnih predavanj, semi-pak le 22 ur, kot delajo na cen- narjev, kjer je pravšen posluh za tralni šoli, in ali lahko kdo pri- vse) kar je v prid izpopolnjeva- »Ura glasbe« (Avstrija) — slika s stalne šolske razstave v Ženevi sili koga, da dela honorarno. Mislim, da je odgovor jasen. Učitelj na vasi Ona 35 ur učne obveznosti, torej ne gre za honorar! nju šolnika, pa četudi je.to v zvezi z materialnimi izdatki. Ciklus filmskih predavanj pa je obsegal naslednje teme: Prof. Stojanovič je na univerzitetnem Misltrh, da nekaj ni v redu n i voj u predaval o »Estetiki filma« in da bi morali predpisi zavodov in izvajai primerjavo besedne in za socialno zavarovanje tako. Zimške (slikovne) umetnosti ter mesto na vasi tretirati kot delovno mesto v celoti (z vsemi učiteljevimi prejemki). To je, umetnosti. Miroslav Vrabec mislim, specifično. Reformna prizadevanja za izobraževanje strokovnih kadrov Posvetovanje učiteljev ekonomskih šol SRS v Celju sko opremo. Šolsko podjetje se ukvarja predvsem s predelavo lesa, ima za to vse potrebne stroje in deluje pod mentorstvom lesnoindustrijskega podjetja v Bohinjski Bistrici. V šolskem podjetju delajo učenci 7. in 8. razredov po dve uri tedensko. Delo je prostovoljno. Učenci imajo svojo samoupravo, dohodki od dela so skupna last, dovoljene so samo občasne nagrade najprizadevnej-šim posameznikom. Mnenja o vzgojnih učinkih takega proizva- vključeni v tako intenzivno obliko tehnične vzgoje. Ker na poklicne interese in nagnjenja poleg proizvajalnega.^ dela vpliva še cela vrsta drugih faktorjev, kot so n.pr. otrokove sposobnosti, spol, starost, poklic staršev, poklicna želja staršev, izobrazba staršev, ekonomske prilike v družini itd., smo obe skupini učencev tako izbrali, da se med seboj v teh faktorjih ne razlikujeta. Obe skupini učencev sta enako inteligentni, enako stari, v njih je isto število deklic in dečkov, njihovi starši imajo zelo podobne poklice, enako izobrazbo in približno enake poklicne želje. Ako se bodo pokazale razlike med poklicnimi interesi in nagnjenji ene in druge skupine, bomo lahko sklepali, da jih je povzročilo proizvajalno delo. ■ Kaj lahko pričakujemo od rezultatov? Predvidevamo dve možnosti : 1. Možno je, da proizvajalno delo ne vpliva na poklicne interese in nagnjenja učencev. Logičen zaključek je, da učencev ne usmerja enostransko. Hkrati pa tudi izgubi na pomenu kot sredstvo poklicnega usmerjanja .in poklicnega prosvetljevanja, čeprav ohrani vse svoje pedagoške vrednosti kot element politehničnega izobraževanja in delovne vzgoje.' 2. Lahko pa se tudi pokaže, da proizvajalno delo vpliva na poklicne interese in nagnjenja učencev. Lahko da jih tudi enostransko usmerja. Zaradi tega ga še ne bomo zavrgli, pač pa bomo skušali njegove škodljive učinke nevtralizirati s preostalimi sredstvi poklicnega usmerjanja in prosvetljevanja. Hkrati pa bomo lahko proizvajalno delo uvrstili med pomembna sredstva za preusmerjanje poklicnih interesov in nagnjenj, pri čemer pa bodo lahko s pridom uporabili zlasti pri usmerjanju mladine v deficitarne poklice. V vsakem primeru bodo rezultati raziskave pomenili koristen prispevek k pedagoški teoriji in praksi proizvajalnega dela. In če bo poleg tega ta raziskava uspela tudi opozoriti našo pedagoško javnost na prizadevanja šolskega kolektiva v Bohinjski Bistrici za nadaljnji razvoj, proizvajalnega dela v naših šolah, potem bomo lahko rekli, da je dosegla svoj namen. * Kolenc Drago. ZPPS Jesenice ŠOLSKE KNJIŽNICE (Nadaljevanje z 2. strani) družnica glede na to, da imamo tovarišico, ki je bila na porodniškem dopustu in je bila prikrajšana za precejšnjo vsoto denarja, oziroma da jo bo morala vrniti, ker ji je šola izpla- Skupnost ekonomskih šol SRS kulturno razgledanost). Z vsemi je organizirala posvetovanje uči- temi številnimi problemi se teljev za vse predmete, ki se po- ukvarjajo že vrsto let poklicne 4 Sh^frStvrine^in^dmS Posletovanle iTbuf* jutofa c^Tdrulb^Tužbe^SgoI jaTnega" d“eto "so d^: Nihajo je knjižničarska služba na šoli > umetnost! Miroslav Vrabec le 1964 v Celju. Tu se je zbralo ški delavci in dr. ter pripravlja- "eloti ^ritnmih in pohval: en^ovre za politično ekonomijo, za Skupnosti ekonomskih p^avo, za gospodarsko poslovanje no stališče. Zlasti mladina se šol SRS tovarišica Anka Pernuš, in ,za korespondenco, za knjigo-, • nairar ie zbm-ovanie Dozdravila vodstvo, za stenografijo in stro-podpredsednica _ Okrajne skupi«- *£& «• ne išče si vzore tega izhodišča ne ^^k^-a“ Celje'"prof. “MUena vzgojo). gre zavreči pri pedagoškem obra - yršnik-Sifrer, ki je poudarila, da Predmetne komisije so imele navanju filma. Film nudi vizua - mora!i0 sjoj-b ga izobraževanje pri svojem delu nalogo, da kri- Ijaviti. Drugi pa nasprotno poudarjajo velike zasluge proizvajalnega dela za delovno vzgojo učencev, za njihovo politehnično izobraževanje, in vidijo v tem, da se učenci odločajo le za določene poklice, le korist, kajti na ta način bo mogoče priti do delovne sile tudi v poklicih, ki so no, se pravi najbolj neposredno, trokovnih kadrov prevzeti naše tično pregledajo dosedanji pouk, danes deficitarni. cnrvTnania 17. vseh nodročll 1ZKU- , , _ . -ui_______i t.:*: j« t~ r____________ spoznanja iz vseh področij izku- gospodarstvo, zato bi moral biti da uskladijo in za prihodnje šol- Je pa še vedno vprašanje, ali štev življenja in družbe. Ilustra- vzg0ino_jzobraževalni proces na sko leto pripravijo take učne nalivno je povedal, kako obdelati st.rokovnjh šolah v najtesnejšem črte, ki bi poenotili delo na eko- doslej še ni upoštevan, čeprav je ravno sedaj problem šolskih knjižnic silno aktualen in pereč. Saj so prišle šolske knjižnice spričo svojega stanja, ki nikakor ni usklajeno s sodobnim učno-vzgojnim procesom, same po sebi v krizo, ki terja smiselno rešitev ravno v obdobju, ki ga zajema perspektivni načrt. Ker je eden izmed bistvenih na sko leto pripravijo take učne na- se učenci zaradi proizvajalnega pagibov, da postavljamo perspek- film za šolsko uro. sodelovanju z gospodarskimi or Asist, pravne fakultete v Beo- ganizkcijami. gradu Dimitrijevič je predaval o vtuuniu. j/’ ^ »Sociologiji filma«. Opozoril je, Uvodno predavanje za vse t0Vj 0 metodi deja> 0 učilih delovno mesto, ne pa da kritika pogosto meša sociolo- udelMence I^vetovanja je imel ujnih knjigah ozir. skriptah, rejerhlmv učitelja na ško oznako z estetsko oceno. Ur- |10av.'boI1jape^jgt°probieme pri iz- strokovnih ekskurzijah in pd. obraževanju strokovnih kadrov, kot so: kadrovska politika po delovnih organizacijah, odtrganost grajena dejstva 'oporo- druSh stožb promafhna^po- Predmetne “kombije niso bistve- filma ipd. Glede filma je opozo^ prakse s .teorijo, planira- no menjale učnih načrtov, mar- nje kadrov in s t*em v zvezi mreža strokovnih šol, nomenklatura dela v resnici odločajo samo za nomskih šolah. Predmetne komi- določene poklice. Vprašanje je, sije sp razpravljale tudi o vzgoj- aii proizvajalno delo v resnici nih smotrih posameznih predme- usmerja poklicne interese in nag. X rt * T rt _ X rt J r rti rt rt Irt * Vrt ■ .V Vrt • 1 1 # J . baniziran človek si ne ustvarja podobe o družini, življenju le z razgovori ali sam, ampak predvsem tako, da sprejema že do- Glavna naloga predmetnih komisij je bila doseči enotnost v vzgojno-izobraževalni vsebini na vseh ekonomskih šolah v SRS. tivne načrte, tudi ta, da so dani smiselni pogoji za usklajevanje vseh faktorjev na področju družbenega in ekonbmskega razvoja, potem kaže vsekakor v okviri perspektivnega razvoja šolstva gpa-tudi šolske knjižnice. ril na okus publike in na mat o junaku. Na vzhodu vpliva na enaka učiteljevi na centralni okus publike državna linija, pri p0kjjcev jn profil absolventov Štoli. Sedaj je dobil za celodfitev- nas komercializem. Mentalni nivo „4..r,/^ir.<-Vf7.r»iv» 5^1 vcp tp -nroKiomp strokovnih šol. Vse te probleme več so jih le korigirale; nepotrebna poglavja so črtale, manjkajoča pa dodale ter tako določile minimalne učne načrte za posa- di pouk pavšal, kar bi zneslo publike je po navadi nizek,,pre- bo rnoraia rešiti reforma izobra- mezne predmete. Korenitejše ------------------------------------------- „ na uro nekaj čez 210 din. na težni del je malomeščansko na- ževan;a strokovnih kadrov; ta bo spremembe učnih načrtov, kjer močju zavoda najbolj razvito v __ . - . .. .. . u. f rt rt 1! 4-o v« n »-i /-I rti rt -i rt +Y»rtV»a “ - - i v . ' - Vrtrt +rv rrtrt + **rtl-\vrt/-» *-*«* Vrt/-» -i rzTTorl 1 rt r"rt_ ___• x_i. _Trt • x „: njenja učencev. Psihologi o tem niso čisto prepričani. Ameriški psiholog Strong n.pr. trdi da tudi koprtvn^^kijuČiti 10-letno opravljanje določenega dela ne poveča zanimanja za to opravilo. Vendar drugi temu mnenjii ugovarjajo. Vprašanje, kdp ima prav, ostaja še vedno odprto. Da bi' nanj vsaj deloma odgovoril,. se je zavod za prosvetno-pedagoško službo Jesenice v jeseni 1963 odločil, da; osvetli ta problem z izčrpno raziskavo. Ker je proizvajalno delo v ob- centralni šoli pa ima učitelj za strojen, literarna dela je treba zajeja ne je iZobraževanje po šo-bonorarno uro 340 din. Tako je zanje v filmu poenostaviti. Jah, marveč tudi v delovnih or- Pri nas in mislim, da res ni Kot gosta iz Avstrije sta pre- ganizacijah. Pri določanju profi-Prav. da se učitelju na vasi dela davala dr. Wisser in Al. Rehber- lov bo treba upoštevati ne le za-* tem taka krivica. ", ger o izkušnjah filmske vzgoje hteve delovnega mesta (ozko FRANC SMERDELJ, v Avstriji. (J. Podgornik je pre- strokovnost), marveč tudi zahte-Osn. šola Breginj vajala.) Filmska vzgoja na osnov- ve družbenega razvoja (splošno bo to potrebno, pa bo izvedla reforma strokovnega šolstva. Kljub temu pa je posvetovanje v Celju opravilo zelo koristno delo in pomeni nekako prvo etapo k reformi ekonomskih šol SRS. Pavle Urankar osnovni šoli v Bohinjski Bistrici, je razumljivo, da je bil center te raziskave prav v tej šoli. Izbrani sta bili dve skupini učencev: eksperimentalna in kontrolna. Za eksperimentalno skupino smo izbrali 100 otrok iz šole v Bohinj- gradivo: — Solarske In učiteljske knjižnice v osnovnih šolah v letu 1961 (Tekstualni del) Ljubljana. Zavod za napredek šolstva SRS. 1962. — Dijaške in učiteljske knjižnice v gimnazijah v letu 1961 (Tekstualni del) Ljubljana. Zavod za napredek šolstva SRS 1961. Osnutek perspektivnega razvoja šolstva za obdobje 1964—1970, Ljubija, na 1964. — Osnutek perspektivnega razvoja kulture in prosvete za obdobje 1964— 1960, Ljubljana 1964. — Navodila o delu in ureditvi šolskih knjižnic, Ljubljana. Republiški sekretariat za kulturo in prosveto 1964. MARTINA ŠIRCELJj Pionirska knjižnica OSEBNI STIKI Sredi sončnega dopoldneva, 2. projektorja in v živobarvnih pri- mnogo večje stroške, ki jih veči-junija 1964, je dvorana pri Zavo- zorih so' stekli kratki, poučni na šol ne bi zmogla. Sicer pa du za prosvetno-pedagoško službo filmi, primerni za šolsko mladino: domača industrija stekla za dia-Vič-Ljubljana za hip utonila v Živali jeseni, Oko, Kako sediš, pozitive ne izdeluje, uvoz pa je temi in z njo številni ravnatelji Dan in noč. — Kratek preblisk zelo omejen. — osnovnih šol s področja navede- svetlobe in za razgibanimi prizori Sava film je pričel letos še nega zavoda. Hip nato je temo filmov so se zvrstile mirne slike z novo potezo. S sodelavci je ust-presekal bleščeč snop filmskega diafilmov, najnovejših proizvo- varil prvo od štirih planiranih dov Sava filma — Zavoda za šol- serij mikrcpreparatov za‘ šole, ki Zakaj je med učiteljstvom malo lovcev in ribičev Če poskušamo odgovoriti na Medobčinsko tekmovanje v košarki in rokometu ski in poučni film: Zdravi in lepi imajo mikroskope. Za ostale šole vprašanje, kakšna je udeležba prosvetnih delavcev v športnih organizacijah, lahko ugotovimo, da' se jih vključuje v telovadno organizacijo zadovoljivo število, zelo malo pa jih srečamo med lovci in ribiči. pripomočkov v šoli, o dosedanjih bojno povezavo je skoraj istočas- Oboje — lov in ribištvo — izkušnjah, željah in predlogih za no organiziral Zavod za prosvet- sta^ bila nekdaj med. učitelji zelo redno in uspešno uporabo filma no-pedagoško službo Dravograd, in diafilma pri šolskem pouku. Okrog 30 udeležencev strokovne zobje, Somatologija-mikroprepa- pa je na razpolago barvni dia-rati, Severna Evropa in Slovenija, film o mikropreparatih obenem s Projekcija, kratka in slikovita, strokovnim tekstom. Sole so popa je bila le uvod in osnova za kazale doslej velik interes za to živahen in zanimiv razgovor o novo •ponazorilo, stanju in uporabi audiovizualnih Podoben sestanek in medse- priljubljena športa, danes pa je npr. na področju sindikalne po- Zastopnika Sava filma,, ki je dal ekskurzije je obiskalo poslovne družnice, ki šteje 78 članov, en že več pobud za tesnejše stike prostore Sava filma v Ljubljani, zavodi za prosvetno-pedagoško kjer se je po’projekciji filmov službo, sta osvetlila delo, uspehe in probleme ter cilje zavoda. Zaradi velikih stroškov, ki jih zahteva snemanje ozkotračnih filmov, verjetno še dolgo ne bo mogoče zalagati šol z domačimi, sam lovec. To je sicer razumljivo, saj je znano, da sta lov in ribolov najdražji športni panogi, zato se prosvetni delavec pri svojih osebnih dohodkih težko odloči zanju. Dejstvo je sicer, da je prav S podelitve diplom najboljšim košarkarjem Kot vsako leto je tudi letos Zavod za prosvetno pedagoško službo Vič s pomočjo požrtvovalnih članov strokovnega aktiva za telesno vzgojo dne 19. junija 1964 organiziral medobčinsko tekmovanje v rokometu in košarki za naslov medobčinskega prvaka v obeh disciplinah (moški in ženske) za leto 1964. Tekmovanje je bilo organizirano tako, da so šolske ekipe tekmovale najprej na conskih prvenstvih po posameznih občinah, prvaki conskih prvenstev pa so . se plasirali na ir/ed-..občlnsko prvenstvo. Na conskih tekmovanjih je -tekmovalo skupaj 27 ekip, kar kaže lep napredek v primerjavi z lanskim letom, ko jih je bilo le 17. Rezultati tekmovanja, ki se je odvijalo ves dan na novem Igrišču in diafilmov razvil razgovor o uporabi navedenih ponazoril v šolah dravograjskega območja. In rezultat tega razgovora? Oba zavoda bosta ostala v tesnih stikih, strokovni aktivi pa bedo na svoje učitelj tisti, ki mora posredovati tipično šolskimi filmi. Zato pa je sestanke povabili tudi zastopnika mladini znanje iz biološke zna-zavod začel že pred dobrima dve- Sava filma, da bi z neposredno nosti, kot zahteva to učni načrt, ma letoma načrtno ustvarjati šol- imenjavo kritičnih misli in pred- Če preživi učitelj več časa v na-ske diafilme, ki so se na naših logov ustvarili najboljšo obliko ravi in jo opazuje v vseh letnih šolah že močno uveljavili. Pri- diafilmov za posamezne predmete, časih, si nabere praktično znanje, ljubljeni so zlasti barvni diafilmi, Neposredni stiki so odtehtali ki ga potem lahko posreduje ki jih je že lepo število, kljub goro dopisov, navezali tesnejše učencefn. Takšno v praksi pri-oviram, ki jih pomeni omejeni 'yezi med sorodnimi zavodi, in dobljeno znanje bo učencem uvoz fotografskega materiala. — 'želeti je samo, da bi tudi ostali prav gotovo mnogo bolj koristilo Zbirke slik v obliki diapozitivov zavodi za prosvetno-pedagoško kot pa paberkovanje iz učbenika, v okvirčkih, ki jih nekatere šole službo takih stikov ne podcenje- Menim, da je v petem razredu cenijo bolj kot strnjeni trak — vali. predmet spoznavanja narave vse diafilm, pa bi bile ^vezane na M. Kambič preveč pester in nesistematičen. Vprašujem se, zakaj je treba v tem razredu obravnavati vprašanja, ki sodijo izključno v fiziko in kemijo, medtem ko so učenci premalo poučeni o bioloških problemih svojega okolja. Pri spoz- V počastitev 100-Ietnice mariborske- O učiteljišču po 1945. letu piše Draga navanju narave bi Se lahko ga učiteljišča je izšla spominska bro- Humek (Mariborsko učiteljišče po osvo- omejili na primer le na obrav-lura, ki jo je určdil znani kulturni in boditvi), ki je napisala tudi sestavek o noHnlnitrpon dpln (na prosvetni delavec Mirko Lešnik. enem naj večjih revolucionarjev rhcd obe- navanje peaotosKega “P-151 v“ V uvodni besedi obljublja uredniški ma vojnama, o dr. Franju Žgeču. fsnove kmetovanja, rastlinskega odbor, da bo prihodnje leto objavljen ' Precej člankov je posvečenih nak- in Živalskega sveta, ki mu nudijo Zbornik, v katerem bo seznam vseh pro- danjim pedagogom mariborskega učitelji- eksistenco naša tla in podnebje). fesorjev in absolventov tega učiteljišča ffa- Tako piše Albin Podjavoršek o -ivr™:™ u; uir« +rpV,a nrpdmet (od njegove ustanovitve, 1863. leta, do Henriku Schremerju, Janko Orožen obu- Menim, da Dl DUO treDa predmet 1963). Poleg njihovih življenjepisnih po- ja spomine na podpornika slovenskih spoznavanje-narave tesneje pove-datkov bo v Zborniku tudi zapis o nji- dijakov, zgodovinarja in geografa dr. Mat- zatj tudi S tehničnim poukom, ker hovem delu na kulturnem, prosvetnem, ka Potočnika, Rikq Pestevšek piše o , lahko nrav ta dva nredmeta gospodarskem in političnem področju. Pr°f- Janezu Koprivniku. Ciril Hočevar D1 iaDKO Prav ta dva predmeta Dolžnost vseh še živečih absolventov je, P® .o enem najbolj pnlljubljemh profe- neposredno koristila našemu goda sodelujejo z objektivnimi informaci- sorjev med učiteljiščniki — dr, Ljude- spodarstvu (izdelava krmilnic, Vajami pri pripravah za ta Zbornik, ki vitu Pivku. Kratek življenjepis o sklada- ,S_,_ , bo le tako resnično postal dopolnilo k telju in profesorju glasbe Emeriku Be- Sto let učiteljišča v Mariboru lilnic ipd.). iztiani brošuriT"(Vse padatkeTpopravke raiiu je prispeval Mirko Vauda, o ab- Najraznovrstnejša divjad je in dopolnila pošljite na »Krožek upa- solventih mariborskega učiteljišča, ki so. p0 ustavi splošno ljudsko premo--------------- --------- ” slovensko Koroško, Mari- £ . mlada kojencev prosvetnih delavcev«, Maribor, Prešernova ll/III.). Tretjino člankov v brošuri, ki ?Sn^eJ0lle Tr?r0/0 in cedili seznam učnega osebja, ki je de- 7. gimnazije na Viču. so bili naslednji. ia|0 v ^ej ustanovi od 1918-1941. leta. ror^eVSteroko°pSrav%^letDihm8: ženje, zato’ moramo tudi mlade s« uvodni ri Ivan Sernec v članku »delovanje8 na- Ob koncu samo Še to: prepri- ^ predne mladine na mariborskih učitelji- jan sem) da naše učiteljstvo to BrošuroTzaklfuč^ej^čfanki: »Spomin- nalogo izpolnjuje, pa tudi da Mošča padlim«, ter odlomki iz knjige bi se z veseljem udejstvovalo v ga učiteljišča uu usianuvuve ao &unca nrPfi. prve svetovne yojne«^, medtem ko je avtor k prispevku »Mariborsko učiteljišče med obema vojnama« dodal še abe- Prvo mesto v košarki, moški, osnovna šola Vič; prvo mesto v košarki ženske, osnovna šola. Žiri; prvo mesito v rokometu, moški, osnovna šola M. Bračič, Kočevje; prvo mesto v rokometu, ženske, osnovna šola M. Bračič, Kočevje. Tekmovanje je bilo prav dobro 01S ganizirano. Zmagovalci so prejeli pokale, vse ekipe pa spominske diplome. Tomaž Weber Zaokroženo podobo opisa mariborskegi učiteljišča daje članek »Druga učiteljišča v Mariboru med obema vojnama«, vendar avtor — zaradi pomanjkanja gradiva — ni mogel bolje obdelati te teme (pa tudi ne navesti seznamov). Splošnim oznakam je dodan še kratek oris in biografija dveh zelo zasluženih šolnikov: profesorja in državnega poslanca Franca Robiča in urednika »Popotnika« Mihaela Nerata. M. Ževarta »Po sledbvih NOB v mari- lovskem borskem okraju« o narodnih heipjih J. u. Kerenčiču, F. Vrunču in M. Pinterju." A. K. in ribiškem športu, če mu to dovoljevali — osebni dohodki. Slap Zapiski iz dnevnika »Mesec dni v Moskvi« (1963) SONCE, ZLATO IN MUZEJI in širokimi ulicami. V središču je vrsta hiš, ki so zgrajene do prvega nadstropja iz temnordečega granita. Le-' dal Hitler prepeljati do Moskve, tega je da bi si menik... v tem mestu postavil spo- Nedelja: prvi dan našega bivanja v Moskvi. Sonce. .Prepustimo se reki ljudi, ki hiti na kmetijsko razstavo VDHN — Vsesojuznye dostiženija na-rodnogo hozjajstva, kakor pravijo, tudi zadnji postaji metroja. Razgubimo se po paviljonih; vsak izmed njih predstavlja republiko. To so razkošne stav-be najrazličnejših stilov iz kamna, lesa na univerza Lomonosova (skozi katero in stekla. V vsaki se ponuja bogastvo bi biIo treba hoditi 60 let, če bi vsak izdelkov, prikazi dosežkov, grafikom, dan obiskali do en njen prostor) . . . miniaturna0Ukrajina Gmzi^\zlr. Ogledujemo si spomenike. Deset iajdžan pa Betorosija. ’ VGSred\ni tleje tnefr°v spomenik M. Gorkega, ki dometi — »Kameniti cvet«, “ Mimo nas beže bulvarji, prospekti, knjižnica Lenina, Bolj šoj teatr, Držav- zgrinja čudovito irv. Nekaj dalje so raz[_ barv. _____ „ ______ oblečenih v pozlačene narodne noše, ki simbolizirajo to deželo. Kipi so postavljeni v krogu. Vse — sonce, zlato in vodometi — se zliva v osleplju-joč blesk. V muzeju A. S. Puškina. Hiša-muzej, pred katero smo se ustavili, je ki stoji pred postajo, igro svetlobe in P° ,.d.c>I8lh ki je šestnajst žena, Jtahjh spet JtopU na kateri je Gorki jih je preživel v .na ruska tla, kjer ga je pričakala ogromna množica ljudi. Srečamo spomenik Majakovskemu, pred malim teatrom pa spomenik A. N. Ostrovskega. Na sovjetskem trgu smo se zadržali pred veličastnim spomenikom ustanovitelja Moskve — Jurija Dolgo- revolucionarne Rusije je spomenik prvemu ruskemu tiskarju Ivanu Fjo-dorovu. Impozanten je tudi spomenik Karla Marxa na trgu Sverdlova. Počasi gremo po Rdečem trgu ob prastarih, mogočnih zidovih Kremlja, kljubovalnih in neomajnih^ Pred njimi je mavzolej. Iz spaskega stolpa^zasli-bit;je ure. Razgled nam zakrije rednikov, pero, s katerim je pisal, idr. bajka v kamnu — cerkev Vasilija m-*------ t------------1 temno rdeča ščovih. Preuredili so jo še leta 1814. Prvi eksponat je kip A. S. Puškina. Osrednja dvorana je posvečena Evgeniju Onjeginu, druga Bronastemu jezdecu. Tu je tudi pohištvo Vjazemskega — okolje, v katerem je živel in delal Puškin. Srečujemo pesnikove slike iz otroških let, portrete iz njegove mladosti, slike njegovih prijateljev in so- V Puškinovi knjižnici je več kot 5000 knjig. Pesnikova dela so izšla v SSSR 2054-krat v 84 jezikih in v nakladi več kot 99 milijonov izvodov. Puškin v SZ ni le naj večji pesnik. Njegova dela so vzor, neizčrpen vir spoznanja in pojmov, resnična »enciklopedija življenja« (kakor jih je mojstrsko označil Belinski). Iz Puškinovih del se ruski ljudje uče misliti in delati, uravnavati in ljubiti življenje. Puškin živi v Moskvi vsak hip in v vseh njenih prebivalcih. Rusko ljudstvo to naj lepše in najbolj ganljivo dokazuje tako, da prinaša pred pesnikov spomenik vedno sveže cvetje. Prinese ga kdorkoli, dijak, gospodinja ali starec, vsak dan. Vsi so ponosni na , Puškina, cenijo ga in ljubijo — vsak njegov verz poznajo. V parku kulture in oddiha. Hitimo tja, v park Maksima Gorkega. Sprehajamo se po obali reke, poslušamo koncerte. Nekaj iz naše skupine jih je -jri- -- — zgledn~ Blaženega. Zlat6 kupol, barva Kremlja in trga in mavrične barve V. Blaženega se prelivajo z modrino moskovskega neoa. Vse drugo izginja ... ostaja le nepozabna podoba Rdečega trga in vzvišenega Kremlja pod kupolo poletnega neba. 22 mililonov knjig v Leninovi knjižnici. Med enomesečnim bivanjem v Moskvi smo si ogledali tudi Leninovo knjižnico. V neposredni bližini starega poslopja te knjižnice je novo. Znotraj sta povezani stavbi s prehodi in dvorišči. V stari stavbi so skladišča, nova pa je namenjena obiskovalcem. Ta knjižnica je bila 1. julija 1962 stara sto let. V njej je 22 milijonov knjig, časopisov in revij v 160 jezikih. Knjižnica ima 22 čitalnic z 2400 sedeži, vsak dan pa jo obišče od 7—9 tisoč ljudi. Imeli smo srečo: ogledali smo si tudi oddelek, kjer so spravljene redke odšlo naj višjo izdaje. Sem ne spuščajo obiskovalcev ’no točko, vsak dan in tudi ne vsakogar. Tu so Ravno prvi dan "estrade~je: na odpr- skrbno zbran^ prve izdaje knjig piscev tih odrih se vrstijo ansambli iz pro- in tistih njihovih del, ki so jih ustva-vinc. Konferansje zabava publiko, or- rili na začetku svoje pisateljske poti, kestri igrajo, /nastopajo posamezniki- ko se z njimi še niso proslavili. Videli amaterji... Tu imajo priložnost, da smo npr. prvo izdajo Njegoša in B. se predstavijo občinstvu. Radičeviča . .. Zvečer, ob sončnem zahodu, se Pokazali so nam tudi posebnosti: zgrne po stezah parka ogromno ljudi, neverjetno majhne knjige (nič večje od Razigrani so in veseli, kot da so po- vžigalične škatle, platnice iz papyrusa, zabiu na vsakdanje skrbi. Po parku kože, lesa in svile, Galilejevo heiiocen-so raztresene čitalnice, slaščičarne s trično teorijo (enega od dveh pri-terasami, zaprte koncertne in plesne merkov, ki sta ohranjena), evangelij, dvorane, Jezerca s čolni in labodi, ki ima le nekaj strani, v platnicah pa kioski s knjigami in razglednfcami. . . vdolbino za steklenico in dva kozar-i: preb? ' ^ -■* -- * j--1—Mif Skratka: bivalci ta park, ki je z< počitek in zabavo. prebivalci Moskve hodijo ki je zelo velik in lep, po 8 sprehoda po Moskvi. V nedeljskem jutru nas je odpeljal avtobus na sprehod po Moskvi. Tri ure trajala vožnja in ves ta Čas nam je vodič pojasnjeval znamenitosti mesta. Hodili čka, da so se lahko stari duhovniki naskrivaj gostili... Tretjakovska galerija. Povedali so nam: galerija je bila ustanovljena 1856. leta. V njej je 52 dvoran — razstavnih prostorov, ki kronološko prikazujejo rusko slikarstvo iz časov Petra do 19. stoletja. V galeriji je okrog 3000 slik— smo po velikih trgih, ob visokih nebo- originalnih del ruskih slikarjev, kar tičnikih (zgrajenih v letih 1949 do 1953), ki so strnjeni okrog Kremlja. Obiskali smo nove mestne predele z enoličnimi stanovanjskimi zgradbami, z zelenjem Za zoološkimi in botaničnimi zanimivostmi na Čaven Prirodoslovno društvo v Ljubljani je v prvi polovici maja nagradilo najboljše ✓prirodoslovne krožke osnovnih šol in gimnazij. Nagrada je bila: majska ekskurzija na Čaven. Udeležili naj bi se je najboljši krožkarji in vodje- krožkov. Vreme ni bilo preveč zanesljivo, zato smo se zbrali 30. n^aja na ljubljanski avtobusni postaji kar z dežniki. Z nami sta bila tudi predsednik prirodoslovnega društva Slovenije prof. dr. Anton Polenec in asistent botaničnega inštituta France Sušnik, strokovnjak za rastlinstvo tistega dbmočja, kamor smo bili namenjeni na izlet. % Skozi megleno jutro smo se odpeljali proti Primorski in- se. ustavili ob Trnovskem gozdu. Vegetacija je drugačna kot na Kranjskem, saj se tu stikajo alpska, dinarska in mediteranska flora. Asistent France Sušnik nam je razlagal in predstavljal geološki sestav in botanične zanimivosti, mladi krožkarji pa so si pridno beležili nova imena. Na Predmeji je bil kratek postanek, nato pa smo odšli naprej na pobočje Čavna (z naj višjim vrhom Modrasovec). Od tam smo nadaljevali pot peš, kar pa za biologa ni dolgočasno. Tudi vreme se je izboljšalo. Sem pa tja smo kamenjen\ našli Škorpijona, ki na morskem niso redki. Prof. Anton Pole- ???- niso redki. Prof nec nam je razlagal zanimivosti o pajkih in drugih žuželkah tako, da nam je bilo včasih kar težko, saj se nismo mogli, odločiti, kateri skupini naj se pridružimo — botanični ali zoološki. Ker pa sta predavatelja ob kratkem postanku ponovila udeležencem najpomembnejše zanimivosti iz botanike in zoologije^ ni bil nihče prikrajšan za razlago. Pod vrhom Čavna smo nepričakovano srečali Sava Breliha, ki je šel z nami na vrh' Čavna. Med vrhom Čavna in Kmeljem nam je Savo ujel z golo roko modrasa in demonstriral krožkarjem značilnosti strupenih kač. To je bil dogodek, ki ga v Ljubljani ne bi doživeli! Bilo je še mnogo zooloških in botaničnih zanimivosti. Vsi udeleženci so bili z ekskurzijo zelo zadovoljni, saj so se seznanili z rastlinstvom in živalstvom kraja, ki nam je sicer nekoliko od rok, je pa zato toliko lepši. Prepričana sem, da se bo kdo zaradi zanimivosti in lepot Primorske še kdaj vrnil tja, Slavka Amon Današnja Moskva pomeni, da ima Tretjakovska galerija strogo nacionalni značaj. Ustanovili so jo bratje Tretjakbvi, bogati trgovci preteklega stoletja. Tretjakov starejši je mnogo potoval po trgovskih poslih pb Rusiji. Kupil je sliko Iskušenije, ki mu je tako ugajala, da je postal odtlej strasten zbiralec umetnin. Kmalu je zbral in nakupil toliko umetniških slik', da zanje v hiši ni bilo več prostora. Stavbe je sam toliko časa popravljal in preurejal, dokler niso dobile današnje podobe. Postale so prava zakladnica umetnosti, ki jo je Tretjakovski pred svojo smrtjo zapustil ljudstvu. Intermezzo: na pokopališču. Ogle- damo si novodevičji samostan, ki so ga začeli graditi še v času Vasilija III., dograjen pa je bil 1542. Kolikor se spominjam, je to edini prostor, kjer lahko verniki prisostvujejo bogoslužju. Poleg samostana je pokopališče, kjer počivajo znani ruski pisatelji, umetniki, slikarji in heroji iz domovinske vojne. Tu je grob Muravjova, Trubec-kega, Gogolja, skromen spomenik A. P. Čehovu idr. Puškinov muzej slikarske in kiparske umetnosti. Tu so shranjena slikarska’ in kiparska dela ter dela uporabne umetnosti, ki so *jih izdelali samo tuji umetniki (od 4. stoletja dalje vse do danes). V tem muzeju srečamo originalna kiparska dela starega Egipta, grško dvorišče, okrašeno s kopijami in okraski antične arhitekture. V dvora-hah v drugem nadstropju so razstavljene originalne antične skulpture, čudovite starogrška vaze, kolekcije denarja itd. Tu so tudi slike največjih španskih slikarjev, razstavni prostori, ki prikazujejo slikarstvo Anglije, Nemčije, ZDA, Francije itd. (od 17. do 20. stoletja). Sistematično smo pregledali zakladnico stoletne ustvarjalnosti največjih mojstrov. Tako je, kot da ne bili niti v .Moskvi niti v dobi atomov, ampak v kraljestvu čiste umetnosti. Daleč proč od resničnosti, razkopanih ijioskovskih ulic, gradbišč, prometa in vrveža milijonskega mesta. Radmil^ Tratnik Vzgojno-izobraževalni sistem v ZSSR (Nadaljevanje) Tehnikumi Karakteristika srednje strokovnih kadrov v ZSSR Analiza delovnih mest v proizvodnji, ki je bila izdelana leta 1954, je pokazala, da obstajajo taka delovna mesta, ki jih ne more zasesti pokliicni delavec s profesionalno, — tehnično izobrazbo. Karakter dela v sodobnih proizvodnih procesih zahteva širšo tehnično izobrazbb. Tehnik ni samo vodja in organizator delovnih procesov, on mora tudi sam znati opravljati zapletenejša dela. Tako pojmovanje vloge tehnika je izhodiščna točka za njihovo izobraževanje in za formiranje mreže tehnikumov. Opravljena specializacija delovnih mest, ki jih zasedajo strokovnjaki s srednjo strokovno izobrazbo, je imela za posledico veliko specializacijo tehnikov tako, da danes v ZSSR "Ka tem področju izobraževalnih dejavnosti razlikujejo okoli 500 specializacij. Samo v kovinski industriji jih je preko 50. Zaradi tega se izobraževanje teh kadrov imenuje srednje specialno tehniško izobraževanje. Upravni organi in vodstvo v tehnikumih Pristojni upravni organ za tehnikume je Ministrstvo višjega in srednjega strokovnega izobraževanja ZSSR. Ta organ predpisuje učne načrte in predmetnike, pogoje za vpis in izdaja predpise za organizacijo izobraževalnega procesa ipd. Skladno z decentralizacijo gospodarstva je bila nedavno izvršena tudi delna decentralizacija upravnih in vodstvenih organov pri tehnikumih. Stopnja decentralizacije pa ni enaka za vse gospodarske panoge V ministrstvih posameznih republik, a ponekod tudi pri dblastnih sovjetih za gospodarstvo obstaja- jo posebne organizacijske enote, ki upravljajo s tehnikumi, skrbijo za financiranje osnovne dejavnosti in za investicije, postavljajo direktorje s soglasjem pristojnega ministrstva višjega in srednjega strokovnega izobraževanja. Poleg direktorja in njegovih namestnikov za pedagoška vprašanja in za ekonomsko-material-na vprašanja so v tehnikumih tudi pedagoški sveti. Ti sveti se sestajajo enkrat mesečno in obravnavajo metodična ter didaktična vpr%šanja. V pedagoških, svetih šo tudi strokovnjaki iz ustrezne panoge odnosno iz podjetij, za katere šola vzgaja kader. Na ta način vplivajo podjetja na smer specializacije. Za vsak predmet so predmetne komisije, ki jih tvorijo učitelji tega predmeta Komisije vodijo najbolj izkušeni učitelji. Naloga predmetnih komisij je posredovati učiteljem najnovejše dosežke v predmetu. Vpisni pogoji v Po predizobrazbi učencev se delijo tehnikumi na take, ki organizirajo vzgojno-izobraževalni proces na osnovi osemletne nepopolne srednje delavne politehnične šole, in na tehnikume, ki sprejemajo učence po dovršeni enajst-' letni popolni srednji splošnoizobraževalni delavni šoli. V prvem primeru traja šolanje v tehnikumu 3—5 let glede na zahtevnost in specialnost v stroki, v drugem primeru pa od 1—3 let. v tehnikum se lahko vpiše oseba, ki izpolnjuje pogoje glede predizobrazbe in ki ni starejša od 30 let. Sprejem se opravi na osnovi razpisa z obveznim sprejemnim izpitom. Sprejemni izpit vsebuje poleg ruskega jezika, matematike in. zgodovine ZSSR v določenih tehnikumih tudi ustrezne strokovne predmete. Organizacija izobraževalnega procesa in izobraževalna vsebina Teoretični in praktični pouk je organiziran po semestrih. Učenci delajo izpite ob zaključku semestra. Skupno je okrog 30 izpitnih predmetov. Od celokupnega fonda teoretičnih ur odpade na predmete: — splošne izobrazbe (poleg ru-' ščine, zgodovine ipd. štejejo v to področje tudi matematiko, ■ fiziko, kemijo) 37%; — splošno tehniško izobraževanje (tehnična mehanika ipd.) 20 %; — specialni strokovni predmeti 37 %; — telesna vzgoja, HTV 6%. Organizacija učnega procesa je grupirana po sledečih principih: — splošnoizobraževalni predmeti, vključno z matematiko in fiziko, se poučujejo v glavnem v prvih štirih semestrih; — splošnotehnični predmeti se poučujejo v 3. in 4. semestru; — pouk specialnih strokovnih predmetov na osnovi splošnoizobraževalnih in splošnotehničnih predmetov -se prične v 5. semestru. V principu se teoretični predmeti poučujejo v specialnih kabinetnih učilnicah. . Za utrditev snovi so laboratoriji, kjer opravljajo učenci vaje in meritve. Posebno pozornost posvečajo tehnikumi praktičnemu izobraževanju. Saj «io ra jo biti tehniki v skladu z osnovno zahtevo tudi poklicno izobraženi in usposobljeni. Praktičnemu pouku je dodeljeno zato samo nekoliko manj ur kot teoretičnemu. Praktično delo se prične v drugem semestru v šolskih delavnicah. Od tretjega semestra dalje pa organizira šola skupno z matičnimi podjetji proizvodno prakso tako, da se v izobraževalnem procesu periodično menjajo teoretični pouk, praktično delo v šolskih delavnicah in proizvodna praksa v podjetjih. Učenci so dolžni, da opravijo izpit za poklicni del/ že med šolanjem. V času proizvodne prakse prejemajo učenci plačo od podjetij. V času proizvodne prakse obiskujejo učenci pouk teorije zvečer v zmanjšanem obsegu (16 ur tedensko). Zadnji semester so / »SPREMEMBE V UČNEM NAČRTU VIŠJE GOSPODINJSKE ŠOLE« V 10. številki Prosvetnega de- Razumljivo je, da bo v zvezi Značilno je, da vsi ti skeptiki iavca je bil objavljen članek »Go- z novim učnim načrtom za gospo- v pogledu organiziranja šole kot spodinjski pouk na novih potih«, dinjski pouk na osnovni šoli mo- ustanove za varstvo in vzgojo to K”"’— - —i- J...JI-ir/ie •-------•—vztrajno predlagajo ki na kratko seznanja bralce z rala tudi VGŠ ponovno pregledati Višjo gospodinjsko šolo, z njenim svoj predmetnik in učne načrte j j -1 težavami, s vpraša- dosedanjim delom, katerimi se je borila, in nji, katera bo morala rešiti bližnji prihodnosti. Za popularizacijo VGŠ, o kateri je v članku predvsem go- ža posamezne predmete ter jih, v kolikor bo to potrebno, prilagoditi novim zahtevam. Ker pa je VGŠ v času svojega obstoja dejansko neprestano izgrajevala vsebino svojega dela v zgoraj vora, kot tudi za sam gospodinjski nakazani smeri in zato spremi-pouk na osnovni šoli, je članek njajoč prvotni predmetnik vklju-glede na vrsto podatkov, katere čevala nove in poglabljala take navaja, gotovo pomemben in zato predmete, ki naj dajejo njenitn za delovni kolektiv VGŠ, ki v študentom dovolj znanja za vzga-resnici opravlja pionirsko delo na janje in izobraževanje potrošnika, tem področju, razveseljiv. Na ža- ukinila pa tiste, ki za ta namen lost pa vsebuje tudi nejjaj netoč- niso neobhodno potrebni, ni pri- otrok vztrajno predlagajo spremembo predmetnika VGŠ in sicer se zavzemajo za uvedbp dvo-predmetne študijske swapine: gospodinjstvo — kemija. Ker upoštevajo kot delo učitelja na šoli samo njegovo učno obveznost, govorijo o tem, da je na manjših šolah nemogoče polno zaposliti predmetnega ..učitelja gospodinjstva, ker ima z ozirom na veljavni predmetnik lahko le kakih deset ur pouka na teden. Zato je po njihovem mnenju potrebno dati tem učiteljem še kvalifikacijo’ za poučevanje drugega lah dela na tem za družbo tako pomembnem vzgojno -izobraže- valnem področju, bi prav ti ho vi diplomanti bistveno prispevali k njegovemu še nadaljnjemu vsebinskemu siromaštvu, s teni pa k podcenjevanju in tendencam po postopnem odpravljanju. Razen tega pa bi tudi od tistih učiteljev, ki bi se resnično trudili, da bi poučevali oba predmeta enako kvalitetno, spričo priprav, ki jih ta predmeta zahtevata, zaman pričakovali, da bi se lahko poleg pouka posvetili še delu v Spomini na Gustava Šiliha pedagoga in človeka (1893-1961) (Nadaljevanje) Manj ugodno za naše razmere pa je dejstvo, da doslej še za leto 1926, ker je bil v celoti posvečen telesnemu in duševnemu razvoju otrok od dojenčka do mladeniške dobe. V tem letniku dominira Fr. Zgečeva razprava Razvoj otroka v šolski dobi, pisana po izsledkih raziskovanj in ni izšla nobena ocena te knjige v našem tisku, čeprav poglavje o metodah pouka v avtorjevi inter- zvezl s celodnevnim "varstvom Ptetaciji teži po širšem razprav- merjenj, urednik pa je orisal Mia otrok celoanevmm varslvom ljanju. v učbeniku za učiteljišča deniško dobo. V sotrudniški krog Metodika slovenskega jezikovne- Roditeljskega lista je pritegnil ga pouka je zbral in obdelal vrsto tu(R izrazito napredno usmerjene perečih' vprašanj tega učnega g0inike ■ ter jim odstopal dobršen predmeta ter prikazal njihovo dei obsega revije, rešitev po 50 letih, odkar je izšlo - - ......... Tako bi torej uvedba dvo-predmetnega študija na VGŠ predstavljala občutno oviro -v razvoju šole kot družbene ustanove za varstvo in vzgojo otrok. Prav iz teh razlogov je tudi bilo na posvetovanju, katerega je organiziral sekretariat Konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije, katerega' so se udeležili člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije tovarišica Majda Gaspari in tovgriš Ludvik Gabrovšek, republiški po znano Bezjakovo ukoslovje. G. Šilih je od izobraženih učiteljev mnogo pričakoval, zato je tudi toliko razpravljal o reformi učiteljske izobrazbe že pred vojno in pozneje. 3. V daljše in krajše spise o problemih družinske vzgoje pri sekretar za nas, to je o področju, ki ga je 5. Predavateljsko aktivnost avtorja, ki se je odražala v mnogih šolah za starše, v društvih prosvetnih delavcev, na pedagoških kongresih in posvetovanjih in še drugje. Kjerkoli v družbi ali v njenih organih so se pojavili važnejši pedagoški problemi, je sodeloval v razpravah, tako na primer za nove učne načrte, za brovses republiški sekretar « znanstvena nedagoKika slab- učbenike, mladinsko književnost . šolstvo tovariš Boris Lipužič, di- naša znanstvena peudgoguia siao nndohno p0 go letnici živlie-rpkfor Zavoda za tianredek šol- še upoštevala. Avtor je želel, da in poaopno. ro ou. letnici ^ivije SR Stoni?. Vladi- bi družinska skupnost Simboli ^ mir Cvetko in nekateri drugi jav- ^HaTšfračelf pravilne^ poj- Slovenije do Soče. Naši učitelji stališčePrdaVena7 vGŠVše’ vnlmej movat svo e^dmžbene in vzgojne so po njegovih predavanjih odha-usposablja š^ent? samo za Pgo- dolžnosti in da bi prišel do ve- lah v razrede bolj veseli m zado-spodinjstvo. VGŠ pa seveda mo- liave tudi očetov delež pn vzgoja ra delati na vsebinskem izgraje- v določenih razvojnih dobah otrok, vanju tistih predmetoov, ki so V ta namen je izdal tri- knjižice, * ki so pisane s poljudnimi bese- važni za usposabljanje njenih študentov za prevzem pomembnih nalog v zvezi z nadaljnjim razvojem šol. Kukovec Sonja Opomba uredništva: Na prošnjo ravnateljstva Višje gospodinjske šole objavljamo gornji so . _ dami in v prijetneip stilu. Več vzgojeslovnih sestavkov najdemo tudi vv Mladem svetu oziroma v reviji Otrok in družina. Grajal je pedagoško /malomarnost staršev, brezupje očeta ali matere nad otroki, alkoholizem ter zakonske in spolne razvratnosti, ki se tako Jistregel z ali drugače očitujejo v potom- romanom sestavek. O pouku ,gospodinjstva vrokovs; mujepo- — ali kakor koli ze imenuiemo V nekaterih šolah so se šolske kuhinje razvile v prave šolske menze. Tu dobe otroci tudi opoldanski obrok. Takšna pomoč šole družinam je potrebna predvsem tam, kjer je večina mater zaposlena čez dan nosti, katere gotovo niso namer- čakovati zdaj neke revizije nje- predmeta — konkretno kemije — ne, na katere se mi pa vendar zdi nega delovnega programa v srni- s čemer bodo takoj rešeni vsi potrebno opozoriti, da ne bodo slu radikalne spremembe tako problemi tako glede zaposlitve povzročile nepotrebnega preplaha predmetnika kot posameznih uč- diplomantov, VGS na osnovnih med dosedanjimi diplomanti VGŠ, nih načrtov. Nedvomno bo po- šolah kot glede vpisa dovolj vepri vseh drugih . pa napačnega trebno še vsebinsko izgrajevanje likega števila študentov na VGŠ, mnenja o dosedanjem delu VGŠ. in poglabljanje določenih pred- da bo njena kapaciteta polno iz-V poglavju z naslovom: Spre- metov na VGŠ, toda to ne toliko membe v učnem programu VGŠ« zaradi novega učnega načrta za je namreč med drugim napisano, gospodinjstvo na osnovni šoli, kot , zaradi nalog, ki se bodo postavile pred tiste njene diplomante, ki delajo na osnovnih šolah, v zvezi z organiziranjem celodnevnega bivanja otrok na šoli. da »v skladu s spremenjenimi objektivnimi pogoji za delo »rl-pravljajo tudi nov učni program šole, za kar je formirana posebna republiška komisija. Praksa v šolah je pokazala, da je potrebna revizija sedanjega učnega načrta VGŠ, ker ne ustreza povsem dejanskim smotrom, ki naj bi jih dosegel ta pouk, t. j. resnično vzgojo in' izobrazbo potrošnikov, usmeritev na družbeno prehrano, funkcionalno in estetsko opremo stanovanj i. d. r.« (vse podčrtala S. K.). Predvsem bi želela poudariti, da ni formirana nikaka posebna republiška komisija, katere naloga bi naj bila revizija doseda- koriščena. Ne da bi posebej dokazovala, ker je to samo po sebi jasno, da bi uvedba dvopredmetne skupine na VGŠ bila izvedljiva samo na račun glavnega predmeta, t. j. gospodinjstva, saj bi bilo, sorazmerno s povečanjem števila ur za kemijo treba zmanjšati število ur predmetom, ki so potrebni, da bi študentje obvladali snov glavnega predmeta, bi želela Ne da bi bili predmetni učitelji gospodinjstva edini odgovorni za delo z otroki v času, ko ti nimajo rednega pouka in ki bo moral biti izkoriščen za učenje, razne svobodne aktivnosti in tudi za rekreacijo, pri čemer bodo blema. morali prevzeti velike naloge v Nad vse dvomljiva bi bila zvezi z organiziranjem šole kot usluga naši družbi, ki je dala družbene ustanove za otroke, po- sredstva za povečanje kapacitete vezane z ostalimi institucijami v VGŠ zato, da bi bile lahko v do- gih škodljivih posledic take na ™ &0bd™ ^ prvi 'pogled najlažje rešitve pro- - - družinska skupnost čimbolj no napredovala in se-utrdila, ni in prosvetni delavci, zavzeto (Ja bi starši zafeli^pravilneje poj- g0 po njegovih predavanjih odhajali v razrede bolj veseli in zadovoljni, to je z večjo odgovornostjo do'dela, verujoči v moč vzgoje in pouka. 6. Poskuse dramatike in v leposlovno mladinsko prozo. Uprizoritev Kaverne v mariborskem gledališču ni uspela, prav tako avtor sam ni bil pozneje več tako zadovoljen^ s spisom Nekoč je bilo jezero. Pubertetni mladini in odraslim bralcem- pa je močno obširnim mladinskim - delno z avtobiografsko vsebino — Beli dvor. V načrtu je imel še več konceptov za sestavo pravljic in podobnih povesti za mladež, kar pa mu ni bilo več usojeno dovršiti. Če danes gledamo na pedagoga G. Šiliha kot aktivnega vzgojitelja, oblikovalca mladih učiteljskih generacij in strokovnega pisatelja in končno na družbenega, kulturnega delavca v njegovih najbolj zrelih letih, nam postaja' jasno, da je zavod izgubil s Šilihovo smrtjo človeka, ki je dal vzgoji učiteljiščnikov v treh desetletjih svojstven pečat pedagoške osebnosti, ki so jo nje-ustanovitev od leta 1827 uvedena ponavljalna šola govi dijaki spontano začutili, do- . . -----t« življali in spoštovali. Njegov vpliv pa se je hkrati odražal tudi med člani učiteljskega zbora, ki je videl v njem markantno - osebnost z izdelanim pedagoškim sistemom in programom, ki ga sicer ni več utegnil do kraja knjižno izoblikovati, se je pa v njem izživljal v polni meri in s svojim delom zmagoval. Čas, ki naglo teče in sodi prednikom po zaslugah, bo tudi $>oga- ali kakor koli že imenujemo ta predmet — pa bi radi začeli širšo diskusijo, predvsem bi si želeli slišati mnenje samih diplomantk te šole. Pripominjamo, da je o tem predmetnem področju slišati precej kritičnih pripomb in to ne le »na terenu«, temveč tudi v raznnih odborih Skupščine SR Slovenije, kadar je govora o šolskih vprašanjih. rodila misel o potrebi in vlogi vzgojnih svetovalnic vsaj v mestih, katerih periferije povzročajo vrsto anomalij v družinah. 4. Urednikovanje Pedagoških zbornikov predvojne Slovenske šolske matice in Roditeljskega lista, ki ga je izdajala Pedagoška centrala v Mariboru. Posebno dokumentarnost kaže zlasti Zbornik 400 LET KRŠKE ŠOLE Kronisti postavljajo krške šole v XVI. stol., točneje v leto 1584, kar bi pomenilo, da slavi letos krška šola 400-letnico obstoja. Pri pregledovanju arhivskega gradiva pa lahko ugotovimo, da sega ustanovitev v leto 1478. Zanimivo je, da je Krško dobilo leta 1477 mestne pravice ‘in naslednje leto je že imelo šolo. Kakšna je bila, župnijska ali mestna, ni točno ugotovljeno. (Dr. Vladp Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, Ljubljana 1963, str. 29)i Gotovo pa Je, da jo je krajevni'skupnosti. O tej nalogi šole in še posebej o odgovornosti glednem času krite potrebe po ______^ _ _ sposobnih predmetnih učiteljih njega in priprava nove"ga učnega predmetnih učiteljev gospodinj- gospodinjstva in sploh strokcw- ,----.-i— ----1—‘-o--- njakjh za vprašanje potrošnje, če bi zaradi povečanega števila ur za kemijo bilo treba krčiti obseg drugih predmetov in s tem pi-žati nivo znanja pri glavnem predmetu. Razen tega bi to, če bi se vpisovali na VGS študentje načrta (pravilno: predmetnika; op. S. K.) VGS. Dejansko obstaja komisija pri Zavodu za napredek šolstva SRS, katere člani so tudi trije učitelji VGS. Naloga te komisije je kritično pregledati sedanji učni načrt stva za njeno izvedbo je govorila tovarišica Vida Tomšič na seminarju, katerega je organizirala v začetku tega ZPM. Ker so njena izvajanja objavljena v celoti v »Glasilu ZPM« z dne 7. III. 1964, jih tu ne bom ponavljala. ponovno slišijo mnenja, da je lifikacije za poučevanje kemije, Celodnevno bivanje otrok v šoli, imelo za posledico, da bi se mno-povezava šole z drugimi ustano-. go diplomantov VGS čudi pri za- vami krajevne skupnosti in s tem združena večja delovna obvez- za »gospodinjstvo« na osnovni šoli Opozarjam pa nanje zato, ker se zaradi možnosti pridobitve kvp- in pripraviti predlog novega uč- ---------- --------------— ----------------------------x----- '--- nega načrta za to vzgojno in izobraževalno področje, v katerem bo bolj zagotovljena vzgoja in izobrazba potrošnika kot v sedanjem, kii bo bolj usklajen z osta- nost predmetnih učiteljev gospo-limi predmeti, ki se poučujejo na dinjstva neka daljna perspektiva osnovni šoli, in ki bo dajal manj oziroma kot 'pravi tudi avtor možnosti za goli prakticizem in članka »Gospodinjski . pouk na reduciranje predmeta na kuhanje, novih potih«, da je to »v seda-čiščenje in pospravljanje stano- njih pogojih težko uresničljiva Vanja, krpanja itd. ideja«. predvsem opozoriti na nekaj dru- biioPnamreč postoj°ankT'sav- rf,v> sVn/šl-inn tob-o na . zato g0io nare- kovala potreba po izobrazbi kot posledica stikov z ostalimi kraji. XVI. stol. pa je pomenilo prelomničo v gospodarskem in kulturnem razvoju Krškega, kajti v tej dobi je delovala protestantska šola, ki jo je vodil Adam Bohorič, in sicer od leta 1551t-1563. To je bila zasebna latinska protestantska šola, v kateri je poučeval sinove dolenjskega plemstva ter jih pripravljal za višjo šolo. Prav tukaj pa je' sporna letnica. Kronisti postavljajo leto 1564 kot ustanovno leto krške šole in Adama Bohoriča kot nje ustanovitelja. Iz arhivskega gradiva pa je razvidno, da je deloval, kot učitelj krške zasebne šole le do leta 1563, kajti leta 1566 je bil že v Ljubljani ravnatelj protestantske šole. Kakšno je bilo delovanje krške šole v XVII. stol., nam ni znano, vemo le da ni popolnoma prenehala. Arhivski Šolska reforma iz leta 1774 je delovanje šole v mestu samo pospešila, tako da so meščani prosili novomeški frančiškanski kapitelj, naj jim pošlje učitelja. Kapitelj je poslal p. Emanuela Loškega, ki je pričel z rednim poukom leta 1786. Šolska kronika navaja, da je bilo učencev veliko, ne pove pa točnega števila. Novomeški samostan, ki je imel vodstvo šole in patronat, je dobival od deželne vlade letno 50 gld. vse do leta 1803. S tem letom je dobila šola ime trivijalna in prvega svetnega učitelja Antona Vre-zica. Pri mestni trivijalni šoli je bila za rokodelske učence ob nedeljah in praznikih Na osnovni šoli je od leta 1855-1875 'delovala privatpa dekliška šola, imenovana »splošni privatni poučni in vzgojni zavod«. Število šoloobveznih otrok je vedno naraščalo in šolo je bilo treba razširiti. Leta 1875 je postala dvoraz-redna, nato se je postopoma širila do leta 1903, ko je postala petrazrednica. Leta 1877 je dobilo Krško novo šolsko poslopje, katerega je na lastne' stroške sezidal trgovec Martin Hočevar. , /Pri tem kratkem pregledu lahko ugotovimo, da je ustanovitev šole v XV. stol. narekovala potreba po izobraženem kadru. Pojavi pa se sedaj drugo vprašanje, ali je letnica 1564 res letnica ustanovitve. Za verodostojnost ustanovnih podatkov je prav gotovo potrebno upoštevati arhivsko gradivo, ki postavlja' ustanovitev krške šole v leto 1478; torej deluje že več kakor 480 let. Slavica Pavlič to učno in pedagoško delo prof. G. Šiliha pravično ocenil ter mu v zgodovini slovenske pedagogike in šolstva določil tisto, mesto, ki mu pripada po njegovi splošni in posebni družbeni vrednosti., Albert Žerjav poslitvi orientiralo predvsem na poučevanje kemije, gospodinjstvo pa bi obravnavali xot nekaj, kar je pač potrebno poučevati, če ne bo njihova delovna, t. j. učna obveznost izčrpana s številom ur kemije. In namesto, da bi iz VGŠ prihajali učitelji, ki bi se z vso Vnemo lotili na osnovnih šo- učenci v proizvodnji na pred-diplomski praksi. Pod vodstvom mentorja in strokovnega učitelja njorajo v tem obdobju izdelati diplomsko dela Diplomsko delo zagovarjajo na diplomskem izpitu, hakar dobijo dipfomo. Organizacija izobraževalnega Procesa se v tehnikumih, ki spre-jemajo učence iz enajstletne po-Polrie. srednje šoje razlikuje od opisane organizacije izobraževal-noga procesa po tem, da se v 'teh ne poučujejo splošnoizobraževalni predmeti. V večini prime-r°v sprejemajo istf tehnikumi obar vrsti učencev in jih razpo-rede po ustreznem učnem procesu. . Za zaposlene so na tehniku-posebni oddelki. Za te je or-ganHran večerni pouk. Šolanje v teh oddelkih je daljše od šo-lanja v rednih oddelkih, število mdenskih ur je omejeno, učni na-Crli in predmetniki pa so isti kot v rednih oddelkih. dopisne tehnikume se vpi-®biejo učenci n'a osnovi razpisa in sPrejemnega izpita. Tudi za do-Pisni način se uporabljajo isti programi, učne metodč pa so glede na posebnosti dopisnega šolanja prilagojene temu načinu. Izobraževanje vlsokostrokovnih kadrov v ZSSR Izobraževanje visokostrokov-nih kadrov je v ZSSR poverjeno izobraževalnim ustanovam, ki se dele na tri skupine: — na univerze, — na tehnične in politehnične institute, — na specializirane institute. Univerze so izobraževalno- znanstveni centri, ki vzporedno z znanstveno raziskovalnim delom na področju eksaktnih in humanističnih ved izobražujejo vispko-strokovne kadre za delo v znanstvenih ustanovah, gospodarskih organizacijah, kulturno-prosvet-nih ustanovah, srednjih in višjih šolah ter državni upravi. Danes je v ZSSR 39 univerz z več kot 200.000 študenti. Največje univerze so v Moskvi, Leningradu in Kijevu. Organizacijske enote za izobraževanje so pri univerzah — fakultete. Za vede, ki se predavajo na različnih fakultetah, se lahko ustanove posebne katedre. Posebne katedre se organizirajo n. pr. za predavanje politične ekonomije, za dialektični in zgodovinski materializem in za zgodovino VKPb. Izobraževanje na fakultetah se vrši po učnih načrtih in predmetnikih, ki jih potrdi ministrstvo za višje izobraževanje. Pri izdelavi programov aktivno sodelujejo predstavniki univerz. Določeno svobodo za odstopanje od tipskih programov imajo le univerze v Moskvi, Leningradu in Kijevu. Ta odstopanja se dopuščajo pri uvajanju specialnih tečajev in praktiku-mov. Tehnični in politehnični inštituti so izobraževalno-znanstveni centri za vede iz območja industrije, prometa, zvez in gradbeništva. V ZSSR je danes 204 tehničnih in politehničnih institutov z 840.000 študenti. Tudi ti instituti so podobno k6t univerze organizacijsko razdeljeni na fakultete ustrezne smeri. Na leningrajskem politehničnem institutu se na primer pripravljajo inženirji za 42 različnih področij, na uralskem za 36 itd. Specializirani instituti, ki se večkrat imenujejo tudi akademije ali zavodi, so visoke strokovne šole, ki se ukvarjajo z znanstve-no-raziskovalnim delom in izob-raževanjem visokostrokovnlh kadrov za kmetijstvo, medicino, umetnost in kulturo. Poleg univerz izobražujejo specialni instituti tudi pedagoge, ekonomiste in pravnike. Za kmetijstvo in gozdarstvo je danes 99 institutov ter akademij, kjer se pripravljajo agronomi, živinorejci, veterinarji, inženirji-mehaniki in drugi strokovnjaki za kmetijstvo in gozdarstvo. Medicinski kadri se izobražujejo na 80 medicinskih in na 18 institutih za fiz-kulturo. Za področje kulture ih umetnosti se izobražujejo kadri na 12 igralskih akademijah, 22 konservatorijih in na nekaj posebnih institutih ter akademija* za umetnost, kinematografijo ir arhitekturo. Zdenko Aogel, dipl. elektroinženir, pomočnik republ. sekretarja za šolstvo. Pogled v neki moskovski gradbeni tehnlkum: »graditelji Moskve..,« c'TTtAN * o Bila pa je — kar je tudi osta- ud petega la — Izredna dobra volja, nič rnanj. izredna požrtvovalnost in ogromen idealizem ljudi, ki so h nič ustvarili osnovo za rast tega gledališča. Iz te osnove, zgrajene v mukah in prizadevanjih, nam je danes mnogo lažje in učinkovin-teje nadaljevati, graditi stavbo gledališča za mladino naprej in se postopoma — korak za kora-koi^ — bližati visoko postavljenemu cilju resničnemu, umetniško polnokrvnemu, svežerfiu in kvalitetrtemu^gledališču, ki ga bq mladina vedno bolj sprejemale kot svojo umetniško ustanovo,«' jr pripovedoval T. Pavček. Da tega cilja pa je nedvomni še. dolga pot. »Morda še nismo Kot zadnjo letošnjo uprizoritev je prikazalo Mladinsko gledališče igro Jevgenija Švarca »Goli kralj« frapTovSacije!^ je^jfh »Sedmera j je stiska z ansamblom — šest igralcev, ki naj odigrajo v sezoni preko 120 predstav! — še zmeraj je pred nami negotovost proračuna in denarja,, dvorano delimo s kinematografom itd.« Toda vseeno: letošnjo sezono je mladinsko gledališče prvič odigralo vse predstave za abonente, v dvorano je pritegnilo nov krog otrok, organiziralo zaključene Do cilja je še dolga pot , < ■ . y Razgovor z vodjo ljubljanskega mladinskega gledališča Tonetom Pavčkom Vprašanje, »kakšne so bile po- naj bi smiselno in smotrno za- — Znano je, da je letošnji re-bude, da je oživelo mladinsko jele — v različne odrske zvrsti, pertoar vašega gledališča zajel gledališče, in kaj sodite o njego- od poetične pravljice do domačih najrazličnejše zvrsti mladinske vih prvih korakih« je T. Pavček mladinskih del in odrskih adap- dramatike, primerne vsem sta-postavil v okvir resničnih dej- tacij najboljših del mladinske 11- rostnim stopnjam. Kakšen je re-dev. Mladinsko gledališče obsta- terature — predšolsko in šolsko pertoar za sezono 1964/65? a namreč že lepo dobo, ki sicer mladino osemletk ter prvih dveh MG bo začelo naslednjo sezo-anj (oh vseh mukah s proračuni, razredov gimnazij in strokovnih no s krstno predstavo nove slo-fvofranami,. igralci itd.) nikakor šol. — Se pravi, da mora biti venske mladinske drame, in sili bila lepa — »če razumemo pod repertoar mladinskega gledališča cer z igro Miloša Mikelna STRIP lojmom lepota samo z rožicami sestavljen tako, da ustreza sta- STRUP, DENARJA KUPI Drugo lostlano pot«. Tega kajpak ni bi- rostnim dobam otrok in mladine domače delo, ki bo uprizorjeno, je ^ T? 114 „ i 3 : „ 4 .. + V, „ 4 „4 ... 1„4.„ _ __4 • r-. ‘M Pomoč Narodne galerije pri estetski vzgoji šolske mladine osemnajstega leta. prva mladinska igra Smiljana „ Rozmana ČUDEŽNI PISALNI 1 STROJČEK. I Iz klasike je izbrana komedi-| ja JEZIČNI DOHTAR PETELIN . J neznanega srednjeveškega fran- ( coskega avtorja, iz sodobne mla- j dinske literature Grayevega CE- 1 * SARJEVEGA SLAVČKA (po An- dersenu), peta premiera pa bo iz-, brana izmed naslednjih del: J. Su-"1 perviUe ROBINZON, F. Milčinski PTIČKI BREZ GNEZDA (adaptacija), Anoulleh PLES TATOV in F. Bevk ČRNI BRATJE. Poleg tega bo gledališče poskusilo tudi z izvirnim slovenskim musicalom — če bo v okviru proračuna dovolj sredstev. — 'Pogosto opozarjamo na revščino domače mladinske dramatike — namreč, da je ni dovolj. Ali mislite zato v prihodnosti na kakšen javni natečaj? — Res, ne letos ne lani nismo imeli nobenega dela iz sodobne jugoslovanske mladinske dramatike; kvalitetnih tekstov je tudi v srbski in hrvaški literaturi malo, nekateri res dobri teksti pa so odrsko tako zahtevni, da jim do sedaj še nismo kos. Morda bomo v eni izmed prihodnjih sezon lahko uprizorili »Kapetana Johna Pepelfoksa« Dušana Radoviča, ki je gotovo najboljši sodobni mladinski dramski tekst pri nas nasploh. — Na razpis za izvirna Zavod za prosvetno m peda- na Slovenskem. Namen te akcije, le in je izreden^ neprecenliiv m , gosko službo Jesenice je z vese- ki naj bi se nadaljevala tudi pri- tudi edinstven primer na Sloven- P.redfave za Posamezne ljub ijem _ povzel_ pobudo Narodne hodnja šolska leta, je bil razvijati skem. Vsa predavanja je galerija ',ar!?etiin. lŽ^nv”x1,-anS£?:. S° » galerije iz Ljubljane, da je pri- in formirati interese in nagnjenja posredovala brezplačno edini skratka, gledališče se je med pravljena posredovati šolski mla- šolske mladine do slikarske umet- strošek tako učinkovite in cvali- svolim občinstvom — in tega ni . .. —__ __________ dim cikel predavanj o zgodovini nesti. To je neke vrste dopolnilna tetneakcije so sroški nrevoza med f r”0 malo! — utrdll° ln P.osta o Tone Pavček, vodja Mladinskega dramska dela pa ne mislimo, ker in razvoju . slikarske umetnosti oblika estetske vzgoje kot enega posameznimi šolami. Nedvomno je af30gvJe^ida gledališča razpisi zahtevajo denar, kaj prida ------------------------------ od elementov formiranja celovite, taka akcija, če je dobro organi- daiiščf StevHoor^d-ta vi n° hHzb Sicer oa bo dostikrat držalo da d°brih tekstov pa nikoli ne pti- vsestransko razvite osebnosti mla- zirana in kvalitetna kot ie biln !ve''110 predstav m blizu »‘cer pa_ do dostikrat držalo, da nesplo AVTOMATIZIRAN POUK V dega človeka. Z dobro organiza- opisana, dragocen primer dodat 50 tlS°C oblskovaIcev sta M to do- Je resnično dober tekst f*1 liT* im ■parzurvnatron-i/irv-i tto/-«!-« ~ —14_* • •_ , , t nesejo. pumeren — Kakšne težave ovirajo na- ZDA Kot povsod po svetu tudi v Te so bolj ali manj dobro štev osnpvnih šol na območju na naših šolah, zavoda (Občina Ješenice in Radovljica) se je na vseh osnovnih J. V. ZDA nimajo dovolj učiteljev, za- šolah v 3 mesecih razvrstilo 63 to skušajo reševati to pomanjka- predavanj za učence 7 in 8 ražnje z uvajanjem avtomatizirane- Vedov osnovnih šol. Predavanja' ga pouka. Mm M ..Mh .pa- S^a Čemšenik ima sodobno šolo ostalimi slovenskimi gledališkimi, najde v njem nekaj zase. llvšilSS šišsSi otroško dobo konsolidacije čim- menjena (_in__ne bodo več upri- Pih bilo istimi igralci?! šeniku navljalec«, ki' lahko »obravnava« 1.266 različno učno snov. ».»v „,. M _ p,- ^ = gt sssaa, “ k,s jstsus. te i? s« v ZDA imajo že nad 250 "*&: -l....... o- . ... SC«»,aSL'£«S IU Mof.mi‘jHbS žarj.jo L.dlnk.P tekstov. Me- tisoč teh »nonavlialcev« uvedli ♦ tG£e* ta-je bd du- pouk, knjižnica mlečna kuhinja idr. v ške umetnosti, zaradi katerih je nim, da je popolnoma logično, če nekatere izmed težav ki nv. Č L 1 th v h w 1- striran z bogatimi barvnimi dia- kabmetu za uč.la .majo tudi magneto- bilo pravzaprav ustanovljeno.« imamo v Ljubljani posebno po- moralo Dremaedati'ml'din»k hvi^ pa so Jih tud! v Zahodni Nemčiji. -. n ^Sodobna Sola S skrbno urejeno ne- Vprašanje: Komu je predvsem klicn° mladinsko gledališče. Po- dahfče Pče to hotelo hRi fes- ne prednosti ter da postane uči- venskem 3 ^ M) ^ T‘t F^dstelski, šolski in vliTprfpravljene ^kako T Tevo gledališče nujno P°trebno,_ __ , telj pri takem sistemu poučeva- 3 Slikarstvo na Slovenskem v JS Pv ^ mo? dali je bUže vse^rugo p°?el prištetega nia boli »-načrtovalpn-«? TTppnpr Prešernovprn ra«ni moderno, lepo urejeno Šolo. t gieaansca pred časom pristala na 4 n .. Ci_::: .. M. K. nja bolj »načrtovalec«? Učenec Prešernovem času sede za aparat, kjer je tudi blok 4. Slikarstvo na Slovenskem v za zapiske, magnetofonski učni času Ivana Tavčarja trak in predalček za vpis. Po- . 5- Izbrani umetnostni spome-tem ko vstavi trak v avtomatski niki Jugoslavije, razdeljevalec, pn.lane gumb: na zas.onu se pokaže prvo vpra- lepem jeziku in povezana tudi z naselij, hvalijo, v Izk w ,,a 1 je onze vse aru go prej gledališča pred časom pristala na Menda jeVsiovenijiT malo gorskih deistev n^mreč ne premahiem hi ki naj bi bil podpora phj, katerih prebivalci se lahko po- aeJST:^v namreč ne premaKnejo in mladinskemu gledališču hkrati akah. ---prebivalci se lahko po- p.cunjrvuejju ... mladinskemu gledališču, hkrati da obrskujejo njihovi otroci ne odpravijo. »Mladino je treba pa n1ihova razgremenitev. 1 pritegniti, jo osvojiti za gledan- _ stvar (da na] mladinske dramske tekste igra za mladino s. s. šče in ji ga tako priljubiti, da mu bo ostala zvesta vse življe V prvih, majskih dneh je bil na ljubljanskih Zalah pokopan Fran Bo- Fotografska razstava Si K»~ . «■ v, v domu Ivan« Cankarja -“St nu alarmna naprava opozarja, titvi estetsie kultura naših u{en- m™?'" ,J, "»T, ”™s°t najrnočneišTin T-nmti o natbol »o'’«« m"'"« tehnično oBUkiv.i p, mojtSdajMia zmiSC kdaj poteča čas, ki je odmerjen cev. Tudi učenci n, vseh šolah Pot„.kluBbi ki JfSS'Sjem M-j MOom - Sto'"anSfio"^-LfS...bi iS&tJSSST. RS8L«S8S! v“ ™r"‘ sggTgNtssTsaK e; •rs&iassas&M-s: “^“sss^s z, vsako vprašanje. Dčenec, ki » PrM»vah|a , zanimanjem £^“3 7zgSterto®rlJo™ ffSanT dSSS” .e?rg!Sali- pStelS?'zE^sSI' S “5 pravilno in natančno odgovori (v sPremllal1- Vsekakor sodi pri- Mxk • J ^oze ška p d t ki t doživel 1/, - ctovolj zunanjih sode- je mnogo storil tudi za izobraževanje tTZ™ Pravijenost in prispevek Narodne w otrok v mlad^tL vzbu h v ntem Iti06?- t^i mora skratka take jim svetoval in pomagal pri Esperanto v okviru svobodnih aktivnosti Na mednarodni konferenci šol, v vanja narodov, ki bo nekoč prevla-katerih poučujejo esperanto (bila je doval po vsem svetu. To je prpces, lani v Beogradu), so sprejeli neka- ki ne uničuje nacionalnih jezikov tere sklepe za uspešnejše delo in in kulture in ne podreja malih na-nadaljnjo razširitev pouka esperanta rodov velikim, ki pa povsem menja v šolah. Naloga druge mednarodne vlogo narodnosti v družbenih odno-konference, ki bo v Londonu, bo — sih in življenju človeštva sploh, in v sodelovanju s UNESCOM — pro- sicer na tak način, da ni več nobe-učiti vsebinsko stran potika v okvi- na ovira v socialističnem zbliževa-ru programa šol. pridruženih tej nju narodov.« (Edvard Kardelj v organizaciji. Kočevju, 4. okt. 1953.) Zveza esperantistov Slovenije je Doslei se ie nrilavilo že nreko f^kfetfiatu za 100 šol ^ evropskm držav, da kodo V ?ii,P,^SiSn0 UVedLi poskusno uvedle pouk esperanta v Lr^njrf^D ^!>h Četrte raZrede “hOVnih ŠOl, VSe VCČ šo redni peruk esperanta, toda za- Da 4^ nriiav tudi iz dnreih delnv radi prenatrpanosti učnih načrtov z. prlJav tucu lz aruSm °elov uramj, obveznih predmetov je nemo- ' , goče predoisati še kakšen predmet. v Sloveniji bo v okviru svobod-Lahko pa 'bomo, vključili pouk espe- ,nih aktivnosti pričelo jeseni s pou-ranta v okvir -svobodnih aktivnosti kom esperanta 1 šol v ljubljanskem učencev, ki bodo organizirane v okraju, 4 v mariborskem, 3 v Celju šolah s celodnevnim bivanjem. - v Ilirski Bistrici, Med tema šo- F'ouk esperanta ima precej po- '?mi sta tudi obe pedagoški akade- t zitivnih strani, zato je vredno org a- nite- (Seveda poučujejo ta jezik tudi nizirano razvijati tovrstno dejavnost. na. drugih šolah, toda to ni točno Pri esperantu lahko npr. dosežemo evidentirano.) pozitiven uspeh že z relativno maj- Pouk esperanta je v svetu zelo hnim številom ur. kasneje pa je v razširjen. Sliko pravega otroškega esperantskem društvu dovolj irfiž- mednarodnega življenja nam daje nosti, da lahko.vsakdo še izpopolni otroški esperantski list »Granoj en svoje znanje. Poleg tega so pri- pou- vento« (Zrnje v vetru), katerega ku esperanta dane tudi vse odlike uredništvo je v Švici. —' Na lanski formalne izobrazbe: čudovita pre- beograjski konferenci je imela So--glednost slovnice, mednarodno po- nja Tavčarjeva uspelo mednarodno reklo korenov in logična gradnja1 šolsko uro z učenci raznih narod-sintakse. kar je najboljša priprava nosti. .Tu smo lahko videli, da otro-za študij drugih jezikov. , ci ne poznajo meja, ne rasne dis- Znanje esperanta pomeni novo. kriminacije, da želijo, biti drug' dru-polnejšo življenjsko vsebino. Ce gemu tovariši in s( pomagati. To pravimo, da toliko veljaš, kolikor pa je tudi smoter naše socialistične jezikov znaš. velja to v toliko večji vzgoje in politike naše države, ki se meri za esperanto, ki je resnični pridružuje vsem konvencijam, ki mednarodni jezik in izenačuje oba pomagajo voditi človeštvo v aktivno govoreča partnerja. Poleg tega ima in miroljubno sožitje, ta jezik tudi važno funkcijo pri In esperanto je vzgojiteljem na vzgoji človeka. Esperanto podpira tej poti prav gotovo v pomoč. »tisti proces socialističnega zbliže- Jože Košorok šasije v K jenci d j - - se dolgo Zeljo in zahtevo po po- ^ t” u - < Njegova razgledbost, ustrežljivost vernen, prizadevanjem n„e « Mj^U uff«iben“, ^eSP^Sf B*S «.>P«S?K3®*& MS SJSSSB S SSK ^ V2E?rl r“r? “ ” rfatter* - in ie štiri izmed niih tudi nnt»m- moremo zamisliti našega bodoče- R„dnhen nntežoi it f „ „ ,v ietlh isis - 1920 je bil Fran m jesuii izrneo njrn tudi nagra- ga gleda]i?kpfj» r h M nstun « - riOdODen položaj je drugod po Bole nadučitelj v Lokvi na Krasu dila. Tako je-dobil prvo nagrado g in ^ nek^ mid T Pnvčkal n celisko gledališče je Pred prvo svetovno vojno, ko je prc- gojenec Stefamč Janez za posne- renorfno,-i,; doslei se največ mislilo pri svo- .na..ie.m Področju zave- tek VLsmeri senc^drugo^erič C SeP!nTzje“Žeb ^fnl Stoi^nfgratenf^di^ri £ Z tako so bile nagrajene tudi štiri nno ne naidein dramatiko z riii iudi ne mladinsko gledališče — kleč ga niso 1927 odpustili iz učiteii- najboljše kolekcije. hovo orobtemalTto na nstaiih saj bi še tako števdna gostova- a*re službe. te gornjega je razvidno, da odrih poklicnih gledališč. Za to kovati n^Slovete biU Sh" jo' so Sn nmnestm ^GtrnjoJU#M1ikvo X?£J?1 ,mladine .**??. Ivana mladino bo uprizorilo mladinsko S* g .“J!?..??. J« *»“?- Cankarja koristno izrabljasvoj girda irče vsaj dve deb na leto ČaSna’ ne, pa tra^na kultuma ^ ‘roval v PontevF^v’ šmTrsiTeVVrajJ prosti čas, posebno še, če pomisli- — eno te svetove aledališto kte! ^no-gledališka akcija. . _ « reditve go-nega društ,- va omnuiasuuiu m udejstvovanje gramom (letošnji Plaut), in eno fma1n ^ presni v Maritor-IVpredTemško ostalih v številnih športnih pa- sodpbno (domače ab tuje) mla- so staina mčrtneiSV0J uni'1Se).’iCe ?kuPacli° pa v Bosno, kjer se je še, če pomisli- - eno iz svetovne gledališke kla- Zanto^o nafie t.te?- kat - di ^goVeS g^darako^žčle^ mo tudi na razne prireditve go- sike, kar naj bi bila hkrati po- enstovamte ima ^J^d.1’, kaks"a (p° osvoboditvi je tamkajš- jencev elanov prosvetnega društ- moč in dooolnilo telskim nro- poslovanja ima predvidena to m3 občina imenovala f. Bole va Samorastniki in udejstvovanje gramom detešnii Plaut).^n Peno ?avček ^ deial. da u£ok°^ed Boleta za se ie nogah. Ludvik Pevec dinsko delo. so stalna, načrtna - kot stalen =TridrPuV pSo^' ateBr„v,o „ ---- , . _ Fran Bo,e se je pQ Ostale tri ali 5tiri nremterp ab?nrn,a v določenem kraju. Do- Fran Bote se je po osvoboditvi tri ali štiri premiere s]e;) mladinsko gledališče ni ime- ,v Liubliano- obenem pa :e lo mo/nnefi to — _ „4. •• .v pomagal pri političnem delu na nek* nra^ io tel !? gostovanja (če- danjem Štajerskem in Primorskem, prav je bilo dovolj dobre volje Težka i® Mia pot F. Boleta, prosvet-pri ansamblu!), pač' pa ie bite aeg? m'Političnega delavca. Kjerkoli teVKncte^enVak0’-,da je mladina fciralciv."mVem °sto s^ILs^a' IZ Kočevja, Kamnika, Litije idr. ln dejanje vedno združevala v eno prihajala na predstave v Ljubija- se dopolnjevala, zato mu je ljud- , mo^sk^toa^Ss^evanje^ui: ^ ^ z-’ ■ milijon dinarjev za gostovanja 75 let ^101100 VoaloHa po Sloveniji. 'Znesek, kakor ie . . .. ” * • lepo zaokrožen, ne pomeni mno- cev ^ Cetu Tna^svojemTednem ®°’ računamo, da stane ena J16111, sestanku (3. junija) proslavil 75^ ' vstopnica le 80 din,'kolikor plača še Fudeiežir 3^ obiskovalec, temveč od 500 do ° Je“!skem '‘ku slavljenca je spre- k. . 600 din,« S.'h° ‘ ,n'e«°'; nekdanj' sodelavec Lojze ”S- isS.” sag-««*:'JE ...... .......... .................—boru, v Ravnah na Koroškem, V prosvetno pedagoškem področju je govo- „ t Kranju, Kamniku in drusod kier ; u sPomine na šolske dni — Nagrajena fotografija: Stefanic Janez — v smeri sence so gostovania že dosovoriena ' Je dU tov' Pestevsek- „ .. S. Skočir Logika za gimnazije Ni treba mnogo pojasnjevati, živega razpravljanja o resničnih, zadeval — mnogo bolj kot raz- posreduje le svojih nazorov, fcakaj ima adekvaten (v pedago- neskonstruiranih situacijah. V lični drugi avtorji Delež jugoslovanskih književnosti v Van Tieghmu Med svetovnimi imeni uživa Paul nravni pokvarjenosti skorumpirane aktualizirati ^T^bl^ta ‘rezultat plai "013^?oma- - . -- . - - - ratdvlsta, čeprav bi dandanes lahko skem pogledu »izdelan« in sodo- nasm šolah res m več prostora problematiko, povezati jo z živ- stičnejši, izrazitejši. Navadno pi- navedli vrsto znanstvenikov in njiho- ko neke osebnosti, in je težko na ben) pouk logike lahko izredno za tradicionalno »formalno« lo- Ijenjem, z zahtevami (potrebami) set učbenikov pričenjajo z defini- va dela s tega področja. Van Tiegh- takč odmerjenem prostoru podati Pta-velik pozitivni vpliv, ne le na treba pa bi bilo resno raz- sodobnosti - in to naše, jugoslo- cijaipi in s pravili ter šele kasno- ^Uf/e^u^^ene^nsc 2”da- ka£?e ^odnosu, pa ne mo^ mi- r-azvijanje pravilnega mišljenja o logiki, ki bi popeljala vanske. Če rečemo, da je pri nas je pojasnjujejo, ilustrirajo s pri- nes~ — v prevodu Marjete Pirjevec, mo netočnosti, zdi se, da je bila van tndl “ ^ aii,‘a “pr,e ?po' SKT MS8Li”B8! SS& HS&SSSSi agffSSšS: pot: .pričenja z življenjskimi si- daj in ponatisov, da zavzema med obravnavanju književnikov več po- tuacijami, S primeri, jih analizi- pregledi svetovne književnosti po- manjkljlvostl, ki so nedvomno posle- vanje njihovega »svetovnega na- znavne teorije, ki v svojem fun zora«, to je — njihove obče miselne kulture, ustrezne našemu času (točneje: družbenim potrebam v epohi graditve socializma). Naše šole, naše pedagoške delavce, uravnavajo pri njihovem delil vse mogoče težnje, nameni in cilji; vsi mogoči faktorji delujejo na pouk — »pozitivni« in »negativni«: tisti, ki prispevajo k uspešnosti pedagogovega dela, in tisti, ki »izzvene v prazno«, katerih učinek je problematičen ali celo škodljiv. Predmetnik in učni načrt sta dva taka faktorja (poleg mnogih drugih), ki delo na določeni šoli lahko pospešujeta ali tudi ovirata. Kateri predmeti naj se poučujejo? Koliko ur naj se posveti temu, koliko onemu predmetu, in v katerih razredih?-Razširiti to — skrčiti ono! Itd. To so problemi, ki vsak dan rastejo pred šolnikom, razmišljajočim o posameznih aspektih ali o celoti kakovostnih determinant konkretnega učnega in vzgojnega procesa, v katerem sodeluje. Rezultati teh razmišljanj, posamezne ocene 'ali vrednotenja so lahko tudi zelo različna med pedagogi na isti šoli ali med pedagogi, ki poučujejo isti predmet Nas — v tem zapisu — inte-resira predvsem vprašanje logike; postavljeni smo v položaj, ko je treba razmisliti o nekem učnem predmetu, ki na naših šolah nima tiste veljave, ki bi jo moral imeti. Predmetniki mnogih šol tega učnega predmeta sploh ne vsebujejo, ponekod (težko bi bilo ugotoviti, kje), pa se je ohranil v okvirih psihologije. To situacijo je težko razumeti, če pomislimo, da gre za »stroko«, ki lahko predstavlja — pravilno izoblikovana kot učni predmet — »hrbtenico« pouka, vzpodbudo k raz- l a. »PREROK MOJZES« — RESAVA manj v t- — — — „„ . „ „„ „„ i - ____u,-...!-; membno mesto. dies prekratkih oznak, pa tudi pora ter se Šele na te] vsebinski velialo obnavljati kritik in znavanja tvarine iz druge roke, tako »snovi« in osnovi vzpne k defl- prij£mb\b vi? TiMhmo^ Sgodo- ne gre prezreti premišljene in dogna- S ISSSvi IliSSSi orešel na metodološkega: ta del foreUot-eben) DriročrUk Na SSS stra- priročnikov tovrstne narave Je prevod je bil V večini dosedanjih UČbe- Sh namreč ni mogoče strniti vseli van Tieghma dobrodošel nba' nikov-zapostavljen, tako po obse- bistvenih pojavov v književnosti dveh za šolEko raB0 sii kot vsebinsko čonrav se res. celin v tako širokem časovnem <2- Pa dokaj priročen, gu kot vseoinsKo čeprav se res- seku in g takQ heterogenlral pojavi, nična logična problematika tu še- kot ju, lma navedena literatura, zato le začenja. Pisec je tudi vnesel v se je van Tieghem moral poslužiti tekst mnoge prvine sodobne logi- lekElk0n,<>^*a£skLv,0<1.reza^i_KXiaxeK , ki v njem avtor ski lahko iZp0polni pogine na posamez- Cira najprej razmerja logike z na obdobja s čisto literarnozgodovin- znanostjo in S filozofijo, potem pa skega gledišča, upoštevajoč Pri tem poda kratek pregled zgodovine ^ “nk°J™J.n po potreW logike. Zgodovina svetovne književnosti V prvem odstavku sem omenil ,”5^- ,du nT" Kv* _ . x • beremo iz letnic pri kazalu, ki do- li ©katere >*-s.krDi« in vprašanja, poinjujejo one v tekstu, se je obrav-ki predstavljajo stalen predmet navanje literature zataknilo nekako razmišljanja naših pedagoških £ed vo.)no Preseneča pa da ne naj-j » 01 n n.■ n • ■, v • demo imen, kot so. Garcia Lorca, delavcev. Skoraj nihče m ravno- Kafka ali Soholov, morda Tagore, idr. dušen do lastnih in kolektivnih Podobno kot se je van Tieghem Vzgojnih in učnih uspehov. Le ravnal pri večjih ali manjših naro-mnenja o ciljih, o poteh- k ciljem, !lih’ ,3® sto5i. tl!dl,.Prl ____jugoslovanskih književnosti. Odbiral O zahtevah in O značaju teh za- je ie najvidnejša imena nacionalniti htev itd. so večkrat zelo različna, literatur, po možnosti tista, m. so bi-Toda nekaj je gotovo: naša šola s,t,ven° vplivala na razvil književno- mišljanju o mSljenjlTsamem; Medtem ko so Likovni zvezki Mladinske knjige nekako kar prene- mora predvsem nuditi dijaku t.i. ohranilaPtrajS£ ^mSi^G^de^na^sko- socialistična šola ne more in ne hali izhajati — gotovo gre za začasen pojav — pa beograjska založba »splošno izobrazbo« — bolj sploš- po družbenozgodovinsko orentacijo je sme formirati »gledalca« in »po- Jugoslavija občasno in sistematično izdaja žepne zvezke o domačent no v splošno-izobraževalnih šo- psaj v glavnih potezah nakazal speci- slušalca«, temveč predvsem »mi- srednjeveškem slikarstvu. Razen naslovne, barvne reprodukcije lah in bolj specifično (toda še £ko gospodarske’situaSTe,0sirofa3v sleca«, človeka, ki zna kritično so vse ostale v črno-beii tehniki. Freskantsko slikarstvo v Srbiji vedno »splošno«) v strokovnih mejah zgoščenosti. Makedonskih knji- misliti’ in preverjati lastne in tu- in Makedoniji slovi po svetu, zato založba ob reprodukcijah ni po- šotah. Glavni namen^ pravilno If^^ma^eim^dločaio^Dred^voS je razlage, misli. Ce dandanes te- skrbela le za srbohrvaško besedilo, pač pa tudi za ustrezne prevode misliti in pravilno izražati te mi- „3/^, je i^g., nastaia) to, kar jo žimo k močnemu uveljavljanju v tujih jezikih. Sli... Dejstva, ki se jih dijak bilo prevedeno oziroma obravnavano praktičnega dela v šoli. če uva- " nauči, jih prav tako lahko (celo v tujem tisku. jamo najrazličnejša audiovizualna damentu itak vsebuje vse pozi- prevedel France Jerman) Zelo do- pretežno) pozabi. Najvažnejše je, zastopani;8 0^.n Aškerc, ivanVcankar, sredstva, se moramo še bolj za- tivno-preteklo: tako Aristotelov ber, lahko ugotovimo, da je šel da naučimo misliti, govoriti, prešeren, Stanko Vraz, o. Zupančič vzeti za to, da izostrimo tudi pretežno deduktivni, kot Bačo- dr. Petrovič še korak naprej, brati (strokovno literaturo, poezi- (S>- eM™..£^ašTl*^:„n^,a1'L »abstraktno mišljenje«, da dijake nov pretežno induktivni orga- Dr. Petrovič je mnogo širši (ne i0---). gledati, poslušati. Prav tu ježg> Evgenije Kumičič, sima Mata- navajamo na naporno, disciplini- non. samo obširnejši) pri navajanju lahko mnogo nudi logika — pri vuij, Ivan Mažuranič, v! Nazor, vjen- rano razmišljanje o »predmetih«. Toda ta zapis ima predvsem različnih spornih, še ne povsem celotnem intelektualnem formira- Novak, August Senca. (ii). ki se jim zgolj s čutili ni mogoče namen opozoriti na neko po- razčiščenih, mnenj o posameznih nlu dijaka. Brez te inteiektual- igPjato^č?Pvojisiav nič, Petar kočič, približati. Zanašati se na mate- membno knjigo. Gre za »Logiko« problemih logike; svoje mnenje ne ravni tudi ni- progresivnega Laza Lazarevič, Svetozar Markovič, matiko, na filozofijo in psiholo- izpod peresa dr. Gaja Petroviča utemeljuje, kjer je to potrebno, s svetovnega nazora, ni dejavne so 'juSeevit! Milan Rakič, Svetoli Rahkovič, Bora Stankovič (13), Črnogorce pa Fetar Petrovič Njegoš. Upoštevajoč, da je original te knjige izšel precej pred vojno, je razumljivo, da ne najdemo med slovenskim izborom Prežihovega Voranca ali Kosovela, namesto Vraza pa bi raje izbrali katero drugo litararno osebnost. Prešernu je van Tieghem na- Tretji letnik Kurirčka zaključuje 10. pretresljivo in bridko spoznanje; vojna pačno pripisal svetobolje (verjetno gijo (kjer se sploh poučujeta), na (Logika — udžbenik za III. razred kritično razlago razlikujočih se cialistične osebnosti, tozadevno izobraževalno funkcijo gimnazije, Šolska knjiga, Zagreb, in nasprotnih stališč; ker torej ne Vlado Sruk ostalih učnih predmetov ter 1964). Dr. Gajo Petrovič, docent praktičnega dela, je nekoliko na- za teoretično filozofijo v Zagre-ivno. Logiko je treba razlagati bu, je znan predvsem po svoji posebej, pri tem pa se učitelj se- doktorski disertaciji, ki je v njej veda ne sme gibati v ozkih okvi- obdelal filozofske nazore velikega rih »logike zaradi logike«, temveč ruskega marksista Plehanova, v mora prav on vzpostaviti stik, okviru Filozofske hrestomatije beseda Vere Brnčičeve daje zac podobo o pesnikovem živlienju vanju, poslužujoč se paralelne 10. številka »Kurirčka« atM tre«* 5&2HS3* Shsis-ErJ SSHB&nfS &e.‘S aS™!'80™. ael0 •od 5r.^!rSS'r,“ak SJTZŽSS: ljudi. Verjetno ni učnega pred- Najprej je treba reci, da je prispevkov. Zoran Hudales zaključuje svojo zgod- snlk ni dobil Uste skicirane, a prave meta, ki bi se ga dalo tako dol- vrednost tega učbenika predvsem Mednje bi štel predvsem črtico To- bo Blisk, za katero smo Že v prejšnji podobe, kot mu gre. Pri Vrazu je van gočasno in sterilno poučevati; v tem, da se je avtor znal izog- ncta Svetine Na mrtvi straži. Zgodba o številki vedeli, kako se bo končala. Se Tieghmu nejasen pojem ilirizma in s jys sa %sss %s?ssi£ri?r?& araraMars HsSrfSSS&ag pisateljsko močjo in menim, da je med številki svojega Mornarja Branka.,,, V narodov (južnoslovanskih) kot si jo najboljšimi v letošnjem letniku. Navdu- zgodbi nam je približal življenje in zamišlja Vraz ali pa Cankar, je bt- . šijo nas tudi imenitne ilustracije Jože- bitke partizanskih mornarjev, nad opiso- stvenp različna, o čemer pa van ta Ciuhe. vanje pa se zgodba ni dvignila. Skoraj Tieghem ne utegne razpravljati. Ce je Franc Trampuž je v črtici Molk moj- je videti, da Vojan Arhar rešuje Kurirč- dznaka^ za Aškerca točna, pa bi pri sirsko orisal napeto vzdušje, ki je vlada- ka s poezijo. Njegove pesmi niso pesni- uan^ ter "^v^t Hfa^ec^raej lo med ljudmt, ko so morali opazovati ško posebno pomembne, mti se ne po- njegova pravica. Trditev, da je Can-partizana, kako si koplje grob. glabljajo v otrokovo duševnost, so pa kar° podal »realistične podobe sloven- Tokrat nam uredništvo predstavi Jo prijetne in obarvane s humorjem. skega življenja«, navaja bralca na mi- sipa Ribičiča, ki je napisal nad trideset O Alenki Gerlovičev! piše Jože Zorn, sel, da Je Cankar realistični pripoved-mladinskih knjig. Iz njegovega prispev- Miran Ogrin pripoveduje o Somaliji, Mi- n£k< Gotovo pa je oznaka Cankarje-ka o slavnostni številki Slovenskega po le Pavlin pa o partizanskem topništvu. Y,®f,a klia' ročevalca ob osvoboditvi Ljubljane za- V tej številki najdemo še deklarati- pri Vrazu navaja3 pesniške zbirke to slutimo praznično vzdušje tistih dni. ven zapis o mladinskih delovnih akcijah, ga ne stori pri Zupančiču a je ’l031 Zanimive so tudi navdušene izjave (ob dalje pisma pionirjev, križanke, uganke, v Parizu izšla knjiga Ludena Te-tem dogodku) Otona Zupančiča, Franceta humor, pa še zaključek o psici Streli sniera. Koblarja, F. S. Finžgarja in Antona So ter zgodbe v slikah na platnicah. Podobne nerodnosti, netočnosti bi vreta. Z letošnjim Kurirčkom smo lahko |ahk° tadi med hrvaškimi Ivo Zorman se v tej* številki pogo- zadovoljni, v njem smo prebrali nekaj varja s hčerko Metko o dojenčku v dobrih črtic (od katerih so bile nekate- me?T1\r'?Sklml JcjLŽeV" partizanih. Po didaktičnem (čeprav ne- re pretežke za otroke) in si ogledali lepe ”2kir”v ^i'iSrblh £a prisiljenem) in pri njem že znanem uvo ilustracije. Prenekatere črtice so zmes J5„2fukT25? .a?zi<5 I1.epolre?.‘llv v--pr " - 'v ■ 1..............pedagogike, didaktike in literature, šibka obradovicern. du, zvemo za usodo družine med vojno. Nazor ______ ^ # w , prevedel pa Cvetko Zagorski. Iz nje izzveni Tone Partljič DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE priporoča: Žabkar Jože: POUK MATEMATIKE V OBVEZNI SOLI V. ZV. 720 din Pilgr am: MATEMATIKA ZA ODRASLE II — 660 din O m erza Zdravko: NAGLUŠNI OTROK — 480 din Te dni izideta še: Franjo Kofol : ČEŠNJE IN VIŠNJE Dr. Mihajlo Rostohar: OSNOVE OBČE PSIHOLOGIJE Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26 Sumerski vladar — ilustracija iz »Epa o Gilgamešu« pri Krleži ne gre za realistični roman, pa tudi ne za tovrstno prikazovanje kmečkega okolja. Svetozar Markovič je predvsem teoritek in družbeni delavec, česar pa ne razberemo iz van Tieghmove postavke o njegovem deležu v borbi za realizem. Pri Nušlču ni vedno poudarek na komediji nravi., marsikje prevlada družbena satira ob Maturanti učiteljišča Tolmin 1953/54 Pošljite prijave za praznovanje 10-lettjioe na naslednja naslova: Golja Jože, Rut, Grahovo ob Boči, in Vrabl Franc, Kosovelova la, Tolmin. Prijavi priložite dopisnico z izpisanim naslovom za obvestilo. Prosimo profesorje, ki so poučevali v omenjenem šolskem letu v V. letniku, da pošljejo svoj naslov. Praznovanje bi bilo ob koncu Junija 1964 v Tolminu. Srečanje maturantk IV. C let. učiteljišča 1953/54 bo v soboto, 27. junija 1964 ob 18. uri v Slavij! (Slamič) na Gosposvetski 6 v Ljubljani. Za udeležbo prosimo tudi tov. Toič Bruna, vzgojiteljico Anico Vlgele in ostale profesorje. Nove knjige A. S. Puškin: »Pesmi — dve pravljici«. Četrtič po vojni se srečujemo z izborom Puškinovih pesmi (dvoje izbranih del, miniaturna izdaja), taio da lahko zanesljivo ugotovimo, da je Aleksander Sergejevič Puškin pri nas izmed vseh tujih književnikov doživel največ natisov. Posebnost Kondorjeve izdaje je v tem, da podaja vzporedno ob prevodih originalno besedilo. Taka oblika pesniških vzporednih besedil naj bi obveljala tudi v bodoče — po možnosti pa' ne le pri zbirki Kondor, pač pa tudi pri drugih pesniških prevodih. Za prevode gre zlasti pohvala Miletu premna kroženo in snovanju, poslužujoč se paralelne razlage. Prikazala je celoten razvoj* Puškinovega dela ter poskrbela za potrebne opombe. »EP o Gilgamešu«. Slednjič imamo priložnost, da se spoznamo s starodavno epsko umetnino, nastalo v Mezopotamiji pred približno 4000 leti. To, kar pomeni Grkom Iliada, Angležem kralj Artur, Rusom knez Igor in južnoslovanskim narodom kraljevič Marko, to pomeni starodavni Mezopotamiji junaški ep o Gilgamešu. In z isto vnemo kot spoznavamo Homerja, lahko spoznavamo naj starejši junaški ep, ki so ga ustvarili Babilonci, zapisali pa Asirci. Epopeja o junaških dejanjih, o izgubi prijatelja in o nemoči, da bi dosegel nesmrtnost, je podana v svojskem pripovednem slogu. Obsežna spremna beseda Frančka Bohanca posreduje mezopotamsko kulturo, v ospredju je književnost Mezopotamije (mitološka in dvorna), kot vrh dvome epike pa ' stoji Gilgameš. Bohanec je osvetlil z več aspektov vsebinsko in idejno problematiko epa. Besedilo dopolnjujejo reprodukcije. Dušan Savnik: »Oceanija v sodobnem svetu«. Zbirka Globus je poskrbela za zanimivo delo, ki je zasnovano na sodobnih geografskih in gospodarsko-po-litičnih vidikih. »Oceanija v sodobnem svetu« Dušana Savnika odkriva širokemu krogu- bralcev tisti predel sveta, ki nam je najmanj poznan. Gre za dinamično prikazano področje Pacifika z vsemi poglavitnimi posebnostmi, raznoterimi sestavinami in stopnjami razvoja. Avtor podaja tudi kratek histo-riat, kjer je to potrebno, njegov glavni namen pa je predstaviti sedanjost kar se da stvarno, v vsestranski podobi (od geografske strukture in sestava prebivalstva do socialnega stanja, političnih gibanj, vpliva domačega in mednarodnega kapitala ipd.), tako da smemo na osnovi sedanjosti prognozi-rati, kakšna tegne biti bodočnost. Savnikova poljudna knjiga ima jasne metodološke osnove, smotrno zgradbo in brez leporečja postreže z dejstvi. Številne slike in zemljevidi nujno dopolnjujejo besedilo. Dr. Božo Škerlj: »Misleči dvonožec«. Knjiga je izšla v zbirki Priroda in ljudje, napisal pa jo je pokojni antropolog dr. Božo Škerlj, utemeljitelj antropološke šole v Jugoslaviji in znanstvenik mednarodnega slovesa. Poljudnoznanstveno delo »Misleči dvonožec« zahteva srednješolsko, gimnazijsko izobrazbo, posega pa skorajda na vsa področja ‘antropologije. Široko in zanimivo področje antropologije ima tdko živlienjsko osnovo, da po svoji živi vsebini pritegne vsakogar, ki ima vsaj kanec zanimanja za prirodoslovje. Dialektična misel in izsledki najnovejšega časa dajejo knjigi pezantno ceno. čeprav se je dr. Škerlj moral opirati na raznotere vire — kot pač vsak znanstvenik — je samosvoje, kritično in neponavljajoče zaokrožil vsebinski obseg, z živim* občutjem za bistveno. Avtorjeva zasluga je, da bo bralec »Mislečega dvonožca« potlej precej drugače gledal na pomen antropologije, saj z neiskanimi primeri ponazori veljavnost in uporabnost te vede. Pragmatičen, vendar živahen slog pisanja je ubran na povedno intenziteto. Slikovno gradivo dopolnjuje besedilo, pri posameznih poglavjih pa dr. Škerlj navaja vire, kar utegne koristiti tistim, ki bi ždeli nadrobneje spoznavati posamezne veje antropologije. Rovenski — A. Ujomov — E. Uja-mova: »Stroj In misel«. Deseti zvezek zbirke Kozmos prinaša kratek oris kibernetike. Kibernetika je dokaj mlada veja znanosti, ki združuje celo vrsto znanosti od matematike, logike do fiziologije, sociologije itd. Čeprav je ta veda še na začetku poti, vsaj teoretično odpira neslutene možnosti in obseg v življenju človeka. Avtorji knjižice »Stroj in misel« so se lotili razlage sprva s historičnega gledišča, nato pa so podali znanstvene predpostavke o kibernetiki, ki temelji na matematični logiki, zatem o kibernetičnih sistemih ipd. in o perspektivah te znanosti. C »tudi se sliši marsikaj fantastično, lahko na osnovi avtorjevih izvajanj z realnimi spoznanji presodimo bogate možnosti kibernetične vede. Za prevod je poskrbela Z. Jerman. \ ✓ ininniainiiii / Razpis delovnih mest osnovna Sola v litiji razpisuje naslednja delovna mesta: 1 učitelja za slovenščino PRU ali P; 2 učitelja za biologijo in kemijo PRU ali P; 1 učitelja za matematiko in fiziko PRU ali P; 2 učitelja za angleščino PRU ali P; X učiteljico za telesno vzgojo PRU ali P Objava velja do zasedbe delovnih mest. Šolski odbor II. gimnazije v Ljubljani, Šubičeva 1 razpisuje i za šolsko leto 1964/65 mesto profesorja za kemijo Osnovna šola Sostro pri Ljubljani razpisuje prosto delovno mesto za — učitelja matematike, PRU ali P in — učitelja biologije — kemije PRU ali P Eno družinsko stanovanje v bloku. Upravni odbor Dijaškega doma Cerkno Osnovna šola »Ljuba Šercerja« Ig pri Ljubljani razpisuje delovno mesto: 1 strokovnjaka za tehnični pouk. — Stanovanja ni. Na podružnici Tomišelj: 2 mesti za razredni pouk. — Samski sobi na razpolago. Razpis velja do zasedbe. Osnovna šola »Tone Čufar« Jesenice razpisuje delovno mesto — direktorja Pogoji: profesor s 6-letno, predmetni učitelj z 9-letno ali učitelj z 12-letno prakso. Osnovna šola Kidričevo, obči’ na Ptuj, razpisuje delovno mesto predmetnega učitelja (defektologa) za pouk v posebnem oddelku. Prošnje pošljite na osnovno šolo Kidričevo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ZAVOD ZA PROSVETNO PEDA-GOSKO SLUŽBO, MARIBOR Rok prijav na razpis delov lih mest zavoda za prosvetno pedagoško službo Maribor, ki je bil objavljen v Prosvetnem delavcu št. 7^ z dne 8. aprila 1964, se podaljšuje do konca junija t. 1. razpisuje prosto delovno mesto upravnika doma. Pogoji: prosvetni delavec z višjo ali srednjo izobrazbo, zaželena nekajletna praksa v vzgojnih ustanovah. Družinsko stanovanje zagotovljeno. L osnovna šola Domžale razpisuje delovno mesto profesorja aU predmetnega učitelja matematike Nastop službe 1. sept. 1964. Na razpolago komfortno enosobno družinsko stanovanje v novem bloku. Vseljivo 1. julija 1964. Ponudbe do 5. julija 1964. Centralna osnovna šola osmih talcev, Dolenji Logatec, razpisuje prosta delovna mesta: A) RAVNATELJA B) — učitelja za matematiko in fiziko, — učitelja za likovni pouk, — učitelja za glasbeni pouk, — učitelja za telesno vzgojo, — učitelja za gospodinjski pouk. Pogoji: pod A) profesor s 5-letno prakso ali predmetni učitelj ali učitelj z 10-letno prakso; pod B) predmetni učitelj ali profesor. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Družinsko stanovanje. Prošnje z življenjepisom pošljite do 30. junija. RAZPIS Na podlagi 65. člena statuta Zavoda za napredek šolstva SRS razpisujemo v skupini za prosvetno pedagoško službo delovni mesti za — PROSVETNEGA SVETOVALCA ZA GLASBENO VZGOJO in — PROSVETNEGA SVETOVALCA ZA LIKOVNO VZGOJO Pogoj za sprejem v službo: ustrezna visoka izobrazba in najmanj 10 let uspešne prakse v prosvetni stroki. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pravilno kolkovane prošnje z vsemi podatki je treba poslati na naslov: Zavod za napredek šolstva SRS, Ljubljana, Poljanska cesta 28 . RAZPISNA KOMISIJA ZAVODA ZA NAPREDEK ŠOLSTVA SRS i ... ROMAN O SHAKESPEAROVEM ŽIVLJENJU IN DELU 1 lIBtli ZALOŽBA Gap MLADINSKA KNJIGA 1 * Ul LJUBLJANA, Titova 3 [ , S se je pridružila ostali svetovni kulturni javnosti ob Shake- I spearovem letu in izdala v elitni knjižni zbirki LEVSTIKOV ■ HRAM knjigo • CLARE — LONGAVORTH CHAMBRUN: MOJ VELIKI PRIJATELJ SHAKESPEARE Knjiga je napisana po spominih, ki jih je zapustil igralec Kraljevske akademije John Lacy — Shakespearov sodobnik. Naročniki zbirke LEVSIKOV HRAM prejmejo knjigo po pošti. V zbirki LEVSTIKOV HRAM izidejo v 1. 1964 še: • WILLI BREDEL: SORODNIKI IN ZNANCI - trilogija: - Očstje - Sinovi - Vnuki Vse, ki se še želijo naročiti na zbirko, prosimo, da to store čimprej v najbližji knjigarni ali direktno pri Prodajnem oddelku založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3. Za naročnike vseh štirih knjig znaša letna naročnina 6000 din (ppl.), 7200 din (cpl.) 8800 din (plus.) — plačljivo v 10-mesečnih obrokih. Cena knjigi MOJ VELIKI PRIJATELJ SHAKESPEARE je: 1. 900 dinarjev (polplatno) 2. 300 dinarjev (celoplatno) 3. 600 dinarjev (polusnje) Dobite jo v vseh knjigarnah. I MmMIMMlinHIIH Osnovna šola Zvonka Runka, Ljubljana, Gasilska 17, razpisuje prosto delovno mesto 1 učitelja matematike in fizike, P ali PRU. Prijave morajo vsebovati: a) osebne podatke (pri poročenih tudi dekliško ime), rojstno ime, leto rojstva in stan; b) strokovno kvalifikacija: dovršene šole, usposobljenost za pouk, strokovni izpit, službeno dobo, posebno prakso; c) življenjepis: osebne podatke, potek službovanja, izvenšol-sko udejstvovanje; d) oceno šole. Navedeno mesto je razpisano brez stanovanja. Osebne prejemke bo dobival po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov osnovne šole Zvonka Runka. Iz Sarncpamoči PZGS V torek 26. maja so pokopali tov. Franca Vrhovnika, profesorja v pok. Pokojnik je opravljal dolga leta posle člana nadzornega odbora bivše Profesorske Samopomoči in nekaj' let pri Samopomoči prosvetnih.in znanstvenih delavcev Slovenije. Letos ga je bolezen priklenila na dom in mu zabranila nadaljnje delovanje v humanitarni stanovski organizaciji, ki mu je bila tako pri srcu. Kakor je bil vesten in zanesljiv delavec na vseh položajih, ki jih je zavzemal v življenju, tako je tudi v Samopomoči skrbno zasledoval njeno delovanje. Članstvo mu bo ostalo za njegov trud hvaležno in ga obdržalo v trajnem spominu. Njegovo mesto v upravi Samopomoči je prevzel tov. Janko Leskošek, prosvetni inšpektor v pokoju. Seminar za plesni in družabni pouk Na osnovnih šolah Imamo že glasbeno, likovno, tehnično In v zadnjem času tudi filmsko vzgojo. Plesna In družabna vzgoja pa je še docela zanemarjena Mladina sl plesa želi in bolje je, če pleše v šoli pod vodstvom vzgojitelja kot pa v raznih lokalih, kjer je ples vse kaj drugega kot kulturna zabava. Potrebo po plesni in družabni vzgoji mladine poudarjata tudi Zveza prijateljev mladine in mladinska organizacija. Zato je prav, da se dekleta in fantje nauče osnov družabnega plesa že do zaključka obveznega šolanja, pozneje v srednji ali strokovni šoli pa znanje s tega področja še dopolnjujejo. Z željo, da bi plesni pouk na šolah dobil pravilno mesto v vzgojnih prizadevanjih in pomagal pri razvoju takih moralnih kvalitet, ki so v skladu s socialistično-vzgojnimi načeli, namerava zavod Pionirski dom, oddelek za družbeno vzgojo, organizirati seminar za plesni in družabni pouk mladine. Tega seminarja naj bi se prvenstveno udeležili učitelji in profesorji telesne vzgoje, izjemoma lahko tudi drugi učitelji, ki imajo veselje za to vrsto dejavnosti. Program seminarja bo obsegal: osnove sodobnega lepega obnašanja, določena poglavja iz psihologije, pedagogike in zgodovine plesa ter osnove standardnih, latinsko-ameriških in modnih družabnih plesov, ki pridejo v poštev za pouk v višjih razredih osnovne šole ter v srednjih in strokovnih šolah. Seminar se bo začel 31. avgusta 1964 in bo trajal do vključno 5. septembra. Stroške za organizacijo seminarja in predavatelje krije zavod Pionirski dom, stroške za bivanje v Ljubljani v času seminarja pa nosi vsak udeleženec sam ali šola, ki ga pošilja. Ker organizator namerava obravnavati družabni ples predvsem z vzgojnega stališča, želi. da se prijavi čim več udeležencev. Poimenske prijave z navedbo šolskega zavoda in naslovom stanovanja je treba poslati na naslov: Zavod -Pionirski dom« Ljubljana, Trg VII. Kongresa ZKJ št. 1. S. Kristan Stane Časi Letošnjega 4. maja je umrl šolski upravitelj v Žičah Stane Casl. — Rodil se je 1. 1913 v Žičah, prijazni vasici na Dravinjskem polju, nedaleč od Slovenskih Konjic. Tu, v domačem kraju, kjer je bilo njegovo drugo službeno mesto, je nasledil očeta-upravitelja in ostal vse do smrti. Njegovo delo se je zrcalilo ne le v šolstvu, ampak tudi pri splošnem kulturnem dvigu kraja, v katerem je služboval. Zaradi uspešnih pedagoških in metodičnih postopkov S. Casia je bila osnovna šola Žiče že ob začetku sedanje šolske reforme določena za poizkusno. Svoje bogate izkušnje je nesebično posredoval tudi mlajšim učiteljem oziroma sodelavcem na šoli, ali pa širšem krogu — na seminarjih. Zaradi udejstvovanja v ljudsko prosvetni dejavnosti so ga izvolili za predsednika občinskega sveta svobod in prosvetnih društev. S humanostjo, prizadevnostjo in svojim vsestranskim delom si je postavil S. Casl spomenik pravega ljudskega učitelja in prosvetnega delavca, ki ga bomo težko pogrešali. L. P. »PROSVEIM DELAVEC« List Izdaja republiški odbor Sladi kata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 3, telefon 33-722 int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva L telefon 22-284 — Poštni preda! 355-VII — Letna naročnina 600 din, za šole In ustanove 1200 din — St. tek računa 600-14/608-16 — Tiska CZF »Ljudska pravica« Knjige za rsa kogar, tudi za Vas! Ob napovedi prvega letnika knjižne zbirke PLANET je Cankarjeva založba obljubila, da bodo knjige nove zbirke za vsakogar resnično zanimive in vabljive. Naročniki in bralci so se o izpolnjevanju naše obljube lahko sami prepričali, saj so knjige povsod zbudile veliko zanimanje in so bile lepo sprejete. Za tretjo serijo knjižne zbirke PLANET je Cankarjeva založba pripravila pet mikavnih knjig, od tega kar tri izvirna dela. Knjige bodo z razumljivo besedo spregovorile o stvareh, ki so nam blizu in bi radi o njih zvedeli kaj več. Po novih knjigah bodo predvsem radi segli prosvetni delavci, ljudje, ki jih zanima narava s svojimi naravnimi pojavi, dijaki, študentje in sploh mladina. Nove knjige bo morala vsekakor naročiti tudi vsaka šolska in ljudska knjižnica. Vseh pet knjig okusne vezave in opreme bo obsegalo okrog 1500 strani, nekatere med njimi bodo bogato ilustrirane. Naročnina na celotno zbirko znaša 7500 dinarjev in je plačljiva v desetih mesečnih obrokih po 750 dinarjev. Naročite se na zbirko čimprej, vsekakor še pred začetkom počitnic, da si boste zagotovili redno prejemanje knjig! Prva knjiga (Zmote in resnice o spominu) je za naročnike že pripravljena. V tretj'i seriji zbirke PLANET bodo izšle tele knjige: Himter: ZMOTE IN RESNICA 0 SPOMINU Vprašanja; ki so v zvezi s spominom, človeštvo že dolgo zanimajo, še zlasti pa je spomin v središču pozornosti danes. Žato bo zgoščeno, vendar pregledno in jasno napisana knjiga dobrodošla vsem, ki so »odvisni« od spomina: dijakom, študentom, vzgojiteljem, izobražencem. Knjiga najprej ugotovi, kaj je spomin, nato pa govori o memoriranju, o vzrokih pozabljanja, o spominjanju zgodb in dogodkov, o predstavljanju, izboljševanju spomina, vajah v memoriranju ipd. Žener: AKVARIJ Čedalje več je ljubiteljev narave, ki imajo akvarij v svojem stanovanju, Akvarij je postal nepogrešljivo učilo v šoli. Sodobni psihologi priporočajo akvarij tudi za rekreacijo utrujenega človeka. Ženerjeva knjiga: prvo delo te vrste pri nas, bo vsem, ki se zanimajo za akvarij in življenje v njem, razložila vse, kar je nujno potrebno vedeti: od izdelave akvarija do vzdrževanja živih bitij v njem. Ribarič: ZEMLJA SE JE STRESLA Kako in zakaj nastane potres? Kakšne so posledice potresov? Katere stavbe potres bolje prenesejo? Kako graditi hiše, da bomo varni v njih tudi ob potresih? Je mogoče potres napovedati? Kako se pred potresom vedejo živali? Kaj pravi o potresih znanost — seizmologija? Na vsa ta in podobna vprašanja, ki človeštvo mučijo morda prav tako kot vprašanje vojne ali miru, bo odgovorila knjiga »Zemlja se je -stresla«, ki jo je napisal naš vodilni seizmolog dr. Vladimir Ribarič. Likar: SKRITI PRIJATE,Ul ČLOVEKA Knjiga posega na področje biotehnike in je v celoti uspešna aplikacija najmodernejših izsledkov mikrobiologije na agrikulturo, tj. obdelovanje rodovitne zemlje. Usodna povezanost rodovitne zemlje' z življenjem njene mikroflore in favne je središče te zanimive in poučne knjige, ki jo bodo s pridom uporabljali vsi učitelji in predavatelji naravoslovja ter se posebej izobraževalci kmetijskega kadra. Scpcrma: KIBERNETIKA V NAŠEM TELESU Bralce dnevnega tiska skoraj vsak dan presenečajo senzacionalne novice iz kirurških dvoran o zamenjavi človeških organov z izdelki sodobne tehnike. Kibernetika je postala gotovo najbolj atraktivna veja modeme kirurgije. Jelena Saparma.je zbrala potrebno gradivo in napisala knjigo, ki nam bo o kibernetiki, čudežu 20. stoletja, razkrila prenekatero skrivnost. Prosimo, tu odrežite, čitljivo izpolnite in pošljite v kuverti na naš naslov: Cankarjeva založba, Ljubljana, Kopitarjeva 2/n, p. p. 201/IV. Nalepite znamko za 25 din! NAROČILNICA Podpisani (a) .., poklic zaposlen (a) pri stanujoč (a) ___ pošta ........................... se nepreklicno naročam na tretjo serijo zbirke PLANET, v kateri bodo Naročnino za vseh pet knjig v znesku 7500 din «— bom poravnal naenkrat — bom plačeval (a) v . mesečnih obrokih po __ obrok6 j e1750 din° pre^emu poIožnic- (Ustrezno podčrtajte!) Najmanjš Dne 1964 Podpis, za pravne osebe tudi pečat