Nam je uspelo? špon, pa nam je uspelo, da smo končno le izdali svoj prvi tiskani časopis. Ja, pred vami je tiskan časopis, kar je za nas zelo velik korak napredka, za človeštvo pa nikakršen, ker so tisk že zdavnaj odkrili. Več težav pa smo imeli z zbiranjem prispevkov. Na naši šoli »študirajo« sami učenjaki, smo »naj« športniki in sploh in oh, ampak prispevkov pa ni bilo dovolj na voljo. Vas je strah? Se bojite pred stroge oči javnosti? Kaj smo hoteli s tem našim časopisom? Predstaviti naše življenje, naše delo, naše uspehe, pa tudi kaj šaljivega in smešnega. Pozabili nismo na športne rezultate, na delovanje krožkov in kdo bi še našteval. Upamo, da smo na 12-ih časopisnih straneh uspeli vsaj malo odškrniti vrata tudi tja, kamor običajno ne gledamo kaj dosti... Predstavljamo se z našimi likovniki, pa z modnimi oblikovalci, novinarji, fotografi... A to je šele začetek. Mi smo resno zagrabili in bomo izdali še drugo in tretjo številko! Uoa- mo, da se bodo naši učenjaki, pisatelji, žurnalisti oglasili v našem glasilu. Pa še o imenu! Pričakovali smo, da bo 800 bistrih glav grmske osnovne šole hitro pogruntalo nekaj prijaznega, izvirnega, zvenečega, enkratnega. Saj je bilo precej predlogov, a nič pravega. Odločitev je padla v zadnjem trenutku, ko je bil časopis skorajda že v Tiskarni. Izbrali smo ime NAJČA, kar pomeni NAJBOLJŠI ČASOPIS za nas, ker je naš. Zdaj pa še zahvala: brez močne podpore in sodelovanja naših sponzorjev -Industrije motornih vozil Novo mesto in Tiskarne Novo mesto — tega našega časopisa ne bi bilo! Odgovorna urednica: Jasna Simčič, 7. b Naš prvi časopis Pred vami je naše šolsko glasilo v novi obliki, z novo vsebino in novim imenom. Naš uredniški odbor se je trudil, da bi bil časopis kar se da pester in zanimiv. Prva številka, ki je pred vami, ima 12 strani, naslednje pa bodo lahko obsežnejše, če boste sodelovali z nami in nam pisali. Pri delu nam je veliko pomagala novinarka Jasna Šinkovec, ki je v IMV urednica časopisa Kurir. Zahvaliti se moramo ne samo njej, ampak tudi IMV, ki je postal pokrovitelj našega časopisa. To vam je zagotovo manj znano kot pa dejstvo, da je IMV tudi sponzor XV. svetovnemu prvenstvu v veslanju Bled '89. Tanja Gorenc, 7. a Uredništvo se predstavlja Rodilo se je leto 1989 in z njim naš časopis. In kdo so njegovi starši, stari starši, botri, tete in strici? Spoznajte jih! Odgovorna urednica: Jasna Simčič, 7. b Tehnični urednik: Andrej Steklasa, 7. a Uredniki RUBRIK: DO-RE-MI (glasbena) - Tamara Gogič, 6. a HOP, HOP (športna) - Tina Popadič, Nadja Bukovec, 6. a HI, HI, HI (zabavna) - Vanja Šepec in Nina Štampohar, 8. d POGUMNO PERO (literarna priloga) -Kanita Bečirovič in Sabina Pretnar, 7. b ZAKAJ TAKO (pritožna knjiga) - Nina Jakovljevič, 6. a TEŽKO JE BITI MLAD (zauoni Domenki) - Damjana Židanik, 8. c HACKER, HACKER (računalniški kotiček) - Andrej Steklasa, 7. a NOVO S KNJIŽNIH POLIC - Katarina Jaklič, 7. d POMEMBNI DOGODKI - Tanja Gorenc, 7. a Fotografa: Iztok Hotko in Marko Bojanič, 8. a Tajnica - strojepiska: Barbara Volčjak, 8. c Mentorja: predmetna učitelja Marjana Štern in Branko Šuster Svetovalka: novinarka Jasna Šinkovec Sponzorja: Industrija motornih vozil in Tiskarna Novo mesto Pomagajte našemu novorojenčku, da bo hitro zlezel iz plenic, se naučil hoditi in govoriti, da bo krepak in zdrav praznoval svoj prvi rojstni dan! Pomembni dogodki Obisk iz Studia D Na 2. seji uredniškega odbora našega časopisa nas je obiskala sodelavka Studia D Ivanka Mestnik. Bila je prva urednica Mladih ob Krki, glasila, na katerega je še zdaj ponosna, saj je bilo res kvalitetno. Kljub temu nas je spodbudila v. iskanju novega, drugačnega. Saj se vse spreminja in prav nič nenavadnega ni, če dobiva naše šolsko glasilo novo podobo in vsebino. Nekdanja grmska učiteljica slovenskega jezika Ivanka Mestnik pomaga zdaj mladim oblikovati pionirsko oddajo, ki bo na sporedu Studia D vsako soboto ob 12.30 uri. Rojstvo oddaje je bilo napovedano za Silvestrovo in prav na novoletni večerje novorojenček res privekal na svet. Upamo, da nove oddaje niste zamudili, saj je bilo v njej veliko zanimivosti, med drugim ste lahko slišali tudi, da smo na grmski šoli začeli delati svoj prvi časopis. Ustvarjalcem nove radijske oddaje za mlade naše najboljše želje in uspešno 1989. leto. Katarina Jaklič, 7. d OŠ XV. divizije Grm Novo mesto Potres v Armeniji V časopisih ste prebrali ali pa slišali po radiu in videli po televiziji, da je Armenijo prizadel hud potres. Veliko ljudi je izgubilo življenje, mnogo pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Ti ljudje so potrebni denarne pomoči pa tudi drugačne. Zato smo tudi učenci in delavci naše šole zbirali denar za Armenijo in zbrali 137 milijonov din. Akcija, ki jo je organiziral KLUB OZN ob pomoči mentorja Jožeta Urbanča, še ni zaključena. Tanja Gorenc, 7. a Plesni tečaj Vsako leto je na naši šoli organiziran tečaj plesa za osme razrede. Letošnji osmošolci so imeli tečaj ob ponedeljkih od 15.30 do 18. ure. Vodil ga je tovariš Andrej Krajnc. Učenci so za učenje plesa prispevali po 12000 din. Naučili so se latinsko ameriške plese, standardne in disko plese. Ob zaključku tečaja so se najboljši plesni pari pomerili v nekaterih plesih. Najbolje sta odplesala in zmagala Petra Vitezič in Gregor Miklavčič iz 8. a razreda. Za oba je to prvi plesni uspeh. Tanja Gorenc. 7. a Na 1. sestanku zadružnikov so delegati izrazili željo, da bi imela naša šola trgovino. Delovati je pričela oktobra 1988. Vodi jo tovarišica Anica Šuštaršič, pomagajo pa ji prodajalci, učenci od četrtega do sedmega razreda. Trgovina je odprta vsak dan pred poukom, in sicer od 7. do 7.30 ure. V njej lahko kupite od šolskih potrebščin do sendvičev in jabolk. Cene so zmerne, obisk trgovine je velik. Tako se mladi navajamo na pravilno in samostojno ravnanje z denarjem. Tanja Gorenc, 7. a O prvem glasilu grmske šole Naključje je hotelo, da sva se s tov. Ivanko Mestnik spoznali preko priprav za oddajo na Studiu D. Bila je zelo zaposlena, vendar je našla čas in mi navdušena povedala vse, kar me je zanimalo. Kot ena prvih učiteljic na naši šoli je bila pobudnik za nastanek našega šolskega glasila MLADI OB KRKI. Naslov Mladi ob Krki so izbirali podobno kot mi, z glasovanjem. Mlada in zagnana kot je bila, je kmalu pridobila veliko učencev, ki so bili pripravljeni pomagati pri urejanju glasila. Ustanovila je literarno novinarski krožek, v katerem je sodelovalo ogromno pridnih in delavnih učencev. Bilo je pa tudi veliko zunanjih sodelavcev. Omenila je le nekaj najzanimivejših, Rafko Kapš, Iztok Gradec-ki, Alenka Beg, sedaj poznana kot Alenka Dakič, Vesna Smolič-Rakuša; vsi ti so bili takrat učenci. Tov. Alenka je narisala v prvi številki glasila nekaj risb. Kdo je takrat pomislil, da bo prav ona tovarišica likovnega pouka. Izdali so izjemno veliko število izvodov, okrog 800-900, ki so bili izredno obsežni. Vse to so morali ročno speti in stiskati. Si lahko kaj takega predstavljate? Ves trud je bil kmalu poplačan. Dobili so nagrade. Kar sedem v prvih štirih letih. Udeleževali so se raznih srečanj mladih pisateljev in pesnikov v Kopru, Bosni in Hercegovini... Izdali so pesniško zbirko Mladi ob Krki. In še veliko zanimivosti bi mi lahko povedala. Vendar pa naju je lovil čas. Za konec pa morda še, kaj je ona želela povedati nam učencem. Vesela je, da gremo v korak s časom, da dodajamo novosti in spremembe v glasilo, ki je z našo pomočjo postalo časopis, da ga slikovno opremljamo in sploh je zelo vesela in želi, da bi uspeli. Hkrati pa nam želi, da bi vedno imeli mentorici slavistko Marjano Štern in novinarko Jasno Šinkovec. Res čisto za konec mi je prišepnila še predlog, da naj pazimo, da to glasilo ne bo samo šolsko - dolgočasno, pusto, ampak veselo, polno raznih dogodkov, ne samo šolskih; novice naj bodo tudi iz naše okolice. Katarina Jaklič, 7. d Pred poklicno odločitvijo Tudi letošnji osmošolci se bodo morali odločiti za šolo, ki jo bodo obiskovali po končani osemletki, pa tudi za poklic, ki ga bodo opravljali. Poleg staršev in razrednikov jim pri tej odločitvi svetuje tudi socialna delavka. »Kdor išče, ta najde, je resnica, ki velja tudi pri izbiri poklica oz. šole,« pravi Lidija Novak. »Letošnji osmošolci so že marsikaj videli. Ogledali so si Center usmerjenega izobraževanja in Gostinsko šolo. Tisti, ki jih zanimajo kovinarstvo, lesarstvo, elektrotehnika, zdravstvo ali gradbeništvo, so si ogledali pouk v specializiranih učilnicah in delavnicah. V tovarnah Novoteks in Novoles so si ogledali proizvodnjo in se pogovarjali s predstavniki kadrovskih služb o šolanju, zaposlovanju in štipendijah. V programu imamo tudi ogled tovarn IMV, Pionirja, Iskre in še kaj,« dodaja tovarišica Novakova. Marjana Štern, učiteljica slov. j. O VARČEVANJU Tatvine, tatvine... Na naši šoli pride tudi do kraj. Približno ena velika in nekaj manjših kraj na leto, kot so denimo kraje puščic, ur, zlatnine. Čeprav jih ni veliko, mislim, da jih je še vedno preveč in da bi se dalo še kaj postoriti, da bi se to število zmanjšalo. Kaj torej storiti? Razred bi moral postati celota, učenci ne bi smeli nositi v šolo dragocenih reči, prevelikih količin denarja in podobno. Tako bi bilo življenje na šoli mirnejše. Pri krajah v šoli se celota ruši in nastaja sumničenje. Največkrat pride do kraj zaradi stiske in neurejenih razmer v družini. Potem taki učenci reagirajo z neopravičenimi izostanki od pouka. V takih primerih poskuša pomagati učencu predvsem socialna služba. Zgodijo se tudi hujše reči, take kot je bila kraja v decembru na naši šoli. Učenec je pustil v garderobi kar 10 starih milijonov dinarjev. Učenec iz sedmega razreda je izrabil priložnost in prišlo je žal do kraje. Pri takih primerih morajo na šolo poklicati miličnike, ki preiskujejo zadevo in registrirajo učenca, kar je za šolo enako kot za učenca skrajno neprijetno. Tovariš razrednik se mora potem pomeniti s starši o načinu vračanja ukradene stvari. Če starši nimajo toliko denarja, kolikor ga je bilo ukradenega, ali pa ga je učenec že zapravil, mora sam zbirati star papir. Včasih takemu učencu pomagajo tudi sošolci, ki s skupnimi močmi zberejo odpadni papir in na tak način pridejo do denarja. Na šoli moramo pohvaliti tudi učence, ki redno nosijo v pisarno najdene stvari, kot na primer izgubljene ključe in druge dragocene reči. Seveda moramo ob primeru, ki se je zgodil na naši šoli, pohvaliti našega dežurnega. Ta je opravljal svojo dolžnost izjemno vestno. Tako je bila zadeva hitro in učinkovito rešena. Ob koncu se moramo zahvaliti tudi pomočnici ravnatelja, tovarišici Olgi Golob, ki je pomagala pri sestavi tega članka. Katja Kraško, 7. b Kakšna bo naša prihodnost OZN je organizacija, ki si prizadeva, da bi bilo življenje vseh ljudi na svetu lepo, srečno, človeka vredno. Ob dnevu OZN, 24.10. 1988, smo osmošolci sodelovali v akciji »veriga miru«. Razmišljali smo o bodočnosti. Ogrožajo nas spopadi in vojne, prekomerno izkoriščanje naravnih bogastev, onesnaževanje našega planeta čez vse mere... Mladi se kljub vsemu prihodnosti ne bojimo. Razmišljamo pa, kakšna bo naša prihodnost, kakšno si želimo ustvariti in kakšne ne bi marali, a nam grozi. Med anketnimi odgovori smo izbrali dva, in sicer enega optimističnega, drugega pa črnogledega. Nagrajeni literarni izdelki Sodelovanje Ljubljanske banke z našo pionirsko šolsko hranilnico je že vsa leta uspešno. Tudi letos smo bili ob dnevu varčevanja nagrajeni za spise, ki smo jih poslali na razpis Temeljne dolenjske banke. Nagrado so si tokrat prislužili učenci 2. b razreda za izvirne in kvalitetne literarne izdelke. Razred je prejel denarno nagrado v višini 600.000 din. Čestitamo! Darja Kastelic, mentorica PŠH Življenje v prihodnosti si zamišljam takole: doma bo mama vključila stroj za pripravo kosila. V tovarnah ne bodo več rabiti delavcev, ker bodo delo opravljali roboti in zato bo vse več nezaposlenih. V šolah se bodo učenci učili samo o vodenju računalnikov, ker bo vse računalniško. V mestih bodo ras-tli nebotičniki in nikjer ne bo več trave ali dreves, samo še na podeželju. Življenje v rekah in ob njih bo zamrlo, ker bodo v njih razni strupi in uveljavila se bo pesem »Naš edini svet bo postal WC«. Tako prihodnost vidim jaz, čeprav si ne želim, da bi bilo tako. Črnogled iz 8. c 31. oktober je svetovni dan varčevanja. Vsi ljudje varčujemo: denar, obleko in obutev, elektriko, vodo, kurjavo. Moj prvi hranilnik je bila pikapolonica. Še ko sem bila v vrtcu, sem vanj dajala denar. Ko se je napolnil, sem ga nesla na banko in kasneje, ko sem postala šolarka, v šolsko hranilnico. S prihranki sem si kupila kolo. Sedaj varču-jem za druge stvari. Varčujejo vsi ljudje, da si kupijo, kar potrebujejo. Eva Rajmer, 2. b Naredili bomo veliko dobrih šol, da bomo imeli izobraženo ljudstvo. Odprli bomo ogromne tovarne, v katerih bo človeško delo zamenjano z računalniki in roboti. Industrija se bo povečala. Delo bomo opravljali hitreje in imeli bomo boljše rezultate. Prometa bo vse več. Ljudje ne bodo hodili peš. Ne bo več onesnaževanja vode in zraka s plini, ker bo vse potrebno opravljala sončna energija. Današnja mladina se vse bolj navdušuje nad zabavami, zato bo veliko več lokalov, glasbe in drugih zabav. Zemlja pa bo ostala naše edino bivališče, mislimo, da se to ne bo spremenilo. Življenje vseh ljudi na Zemlji bo lepo in srečno. Besede VOJNA ne bomo več poznali. Optimist iz 8. c ANKETE IN INTERVJUJI Kdo je »NAJ« učitelj in zakaj? Nekatere učitelje imamo radi, druge imamo še raje, tretje najraje. Že dolgo nas je zanimalo, kdo od učiteljev je najbolj priljubljen na naši šoli. Organizirali smo tajno glasovanje med učenci višjih razredov. Še preden je rezultat glasovanja postal »javna tajna«, smo novinarke napravile med višješolci anketo. Povprašale smo nekaj učencev, katerega učitelja oz. učiteljico so izbrali za »naj« in zakaj prav njega oz. njo. Polonca, 5. b: Glasovala sem za tov. Brezovarja in tov. Štihovo. Tov. Brezovar mi je všeč, ker je prijazen. Štihova pa mi je všeč, ker veliko nauči. Ni preveč stroga. Mislim, da bo zmagal tov. Brezovar, za tovarišico pa ne vem. Jernej, 6. a: Za tov. Moškonovo sem glasoval, ker je dobra, pusti da se »zezaš«. Ni stroga, ne kriči. Glasoval sem za tov. Šusterja, ker nam pusti poslušati radio. »Dela dobre tace.« Ivana, 5. a: Za tov. Raucha. Mi je všeč, se kdaj pa kdaj »poheca«. Zanj sem glasovala tudi zato, ker mi je glasba najljubši predmet. Tadej, 7. c: Za naj... tovarišico sem izbral tov. Simčičevo. Všeč mi je, ker je velika in ker me zmeraj gleda med poukom. Tov. Bučar pa je dober, ker hitro razlaga. Z eno roko briše, z drugo pa sproti riše. Mateja, 8. c: Za naj... tov. sem izbrala Seničarja, ker je »taca« in dela dobre scene. Koprivnikova pa mi je všeč, ker se zafrkava in super nauči. Matevž, 8. b: Kastelčeva je naj... tovarišica zato, ker je najboljša. Najboljši tovariš pa je Šuster, ker me zanima likovna vzgoja in tudi dobro uči. Sandi, 8. b: Zame je naj... tovariš Brezovar. »Dela dobre face.« Dobovškova pa je res najboljša, ker mi je dala 4. Zelo sem srečen zaradi tega. Mišel, 7. b: Šuster je najboljši. Za tovarišico pa nisem glasoval, ker so vse »smota-ne«. Vlado, 8. b: Naj... tovarišica je po mojem mišljenju Moškonova, ker je »lušna«. Tov. Rauch pa je »dobra faca«. Všeč mi je tudi zaradi njegovega avta. Jernej, 6. a: Glasoval sem za tov. Šusterja, ker ima smisel za stripe in humor. Je tudi pravičen in super razlaga. Med tovarišicami sem izbral tov. Štihovo. Toni, 8. c: Izbral sem tov. Koprivnikovo. Zelo je prijazna, dobra je za pogovor. Za naj... tovariša sem izbral tov. Pluta, ker se najboij zafrkava. Maja, 7. a: Glasovala sem za Seničarja, ker je pošten, ter za Simčičevo, ker je »slov-ka« zanimiv predmet. Anketirale: Katja, Nina, Sabina in Tamara »NAJ« učiteljica Milena Koprivnik Predmetna učiteljica Milena Koprivnik poučuje na naši šoli biologijo in kemijo. V prostem času zbira drobne spominke. Je ljubiteljica narave in se z vsem srcem posveča urejanju cvetličnega vrta ob svoji hiši. - Tov. Koprivnikova, učenci predmetne stopnje so vas izbrali za »naj« učiteljico. Kako se ob tem počutite? Počutim se malo neprijetno, ker vsako izpostavljanje zahteva obveznosti, zanj pa moraš biti tudi pripravljen. — Kakšen poklic vas je zanimal, ko ste bili še otrok? Hotela sem postati farmacevtka. - Zakaj ste izbrali prav ta poklic? Ker sem pač že od nekdaj zelo rada imela otroke. — Ali vas veselita predmeta, ki ju poučujete? Zakaj? Seveda me veselita, kajti biologija in kemija smo pravzaprav mi, vse kar nas obdaja in s čimer se vsak dan srečujemo. - Opišite nam, kako običajno poteka vaša ura? Na to vprašanje ne bi odgovorila, ker moje ure potekajo različno. — Ali je učilnica, v kateri poučujete, ustrezna za ta dva predmeta? Bila je ustrezna, sedaj pa je že zastarela. - Koliko časa poučujete na naši šoli? Že kar enajsto leto. - Imate dovolj potrebnega materiala za pouk? Od kje ga dobivate? Materiala je dovolj. Kupimo ga, dobimo v Krki, včasih pa kaj prinesejo tudi učenci. - Pravite, da tudi učenci včasih prinesejo kakšen pripomoček. Ali so za to nagrajeni? Da. Nagrajeni so z ustno pohvalo, mogoče to delno upoštevam tudi pri oceni. - Kakšen kriterij imate pri ocenjevanju? 50 % znanja mora biti za pozitivno oceno. Pri ocenjevanju upoštevam več stvari, ki pa jih ne bi naštevala. - Kako bi uredili učilnico, da bi bilo delo v njej bolj praktično? Želela bi, da bi bila takšna, kot jo zahteva najsodobnejše poučevanje kemije in biologije, oziroma takšna učilnica, kot je v sodobnih šolah. Najbolj idealno bi bilo, če bi vsak učenec imel svojo delovno mizo in kompletno aparaturo, ki jo potrebuje za delo. Zapisala: Kanita Bečirevič, 6. a »NAJ« učitelj Branko Šuster Predmetni učitelj likovne vzgoje in diplomirani pedagog na naši šoli poučuje likovni pouk. V prostem času predvsem kipari, slika in bere. -pjv. - Tov. Šuster, na tajnem glasovanju učencev višjih razredov ste izbrani za »naj« učitelja. Kako se ob tem počutite? Počutim se prijetno in neprijetno hkrati. Če pomeni ta izbor učencev, da sem z večino v dobrih odnosih, potem sem tega vesel. Ustvarjalnosti in občutljivosti za likovne vrednote se v skaljenih medsebojnih odnosih ne da razvijati. Neprijetno mi je, ker je na šoli več učiteljev, katerih pedagoško delo spoštujem in jih kot osebnosti cenim, pa se pri tem glasovanju ta resnica o njih ni potrdila. Upam, da učencev ne bom razočaral, če povem, da mi ta slava ne pomeni drugega, kot odraz trenutnega razpoloženja. O nas, ki vas učimo in vzgajamo, se boste čez 5, 10 let spraševali: »Koliko me je naučil? Kako me je kot osebnost obogatil?« In odgovor na to vprašanje bo pravi kriterij naše kvalitete. — Zakaj ste se odločili za likovnega pedagoga? Veseli me delo z mladimi, vedno bolj me zanima raziskovanje sveta umetnosti. - Ali Imajo učenci radi likovni pouk? Mislim, da ima večina učencev kar rada likovno vzgojo. - Kaj menite, ali učenci radi delajo z lesom, mavcem, glino oziroma se ukvarjajo s kiparstvom? Vsekakor. Nekaj učencev misli slabo o svojih sposobnostih za oblikovanje z rokami in hitro vržejo puško v koruzo. Pozabljajo, da se »veliki« ljudje razlikujejo od ostalih po teni, da se ne dajo tako hitro in poskušajo vedno znova in na koncu uspejo! - Vas to moti, če učenci razgrajajo in klepetajo? Zakaj? Moti me, če to počenjajo med razlago. Če se učenci med praktičnim delom med seboj pogovarjajo, poslušajo glasbo, si ogledujejo rezultate dela svojih sošolcev, a se pri tem trudijo ob svojem izdelku, me to ne moti. - Obiskuje veliko učencev likovni krožek? V letošnjem šolskem letu je zaenkrat prijavljenih k likovnem krožku 27 učencev. Na koncu šolskega leta bo verjetno to število precej manjše. - Boste priredili ali razstavili kakšne izdelke? Ena od pomembnih nalog likovnega krožka je spremeniti zunanji in notranji izgled šolskih prostorov. Vsakemu obiskovalcu mora biti že ob vstopu v šolo jasno, da je tukaj prebivališče ustvarjalnih mladih ljudi. V avli šole bomo poizkušali postaviti čim-več zanimivih likovnih razstav. — Imate kakšne težave z materialom? V zvezi z nekaterimi materiali so zaenkrat še kar težave, a najbolj pomembno je, da ima vodstvo šole posluh za likovno vzgojo. Vesel sem dobrega sodelovanja naše šole z delovnimi organizacijami Pionir (TOZD Keramika), IMV in Novoles, od katerih dobimo veliko materiala, ki ga potrebujemo za kvalitetno izvajanje pouka in interesnih dejavnosti. - Kaj je značilno in pomembno za vaše ure? Kako potekajo? Na to vprašanje bi verjetno najbolje odgovorili učenci. — Ali vas moti, da predmet likovna vzgoja ocenjujete z ocenami: U, MU ali ZU? Ne. Ocene so zame samo »bergle«, s pomočjo katerih pridemo do tistega, kar je najvažnejše, do znanja. Zapis: Jožica Šinkovec, 6. a V Celju so ■ ■ ■ ■ ■ izginili vsi gumbi Bilo je nekega vročega zimskega dne. Zjutraj sem se zbudila, ko je bila ura sedem-insedemdeset minut do devetih. Nekje je nekaj zaropotalo, ker pa sem bila še zaspana, se nisem takoj spomnila na telefon. Ko sem dvignila slušalko, seje v slušalki zaslišal zaskrbljen glas. Le s težavo MA <* i> sem prepoznala, da me kliče prijateljica iz Celja. Prestrašena mi je sporočila čudno novico. Povedala mi je, da v Celju izginjajo gumbi. Prosila me je, naj pridem v Celje in s seboj pripeljem še znanega detektiva Čufi-čufija. Takoj sva se odpravila na pot. Vzela sva svojo super samokolnico in oddirjala proti Celju. Pot ni bila dolga in že sva bila pri prijateljici. Čufičufi je takoj pričel raziskovati zadevo. Najprej je preiskal prijateljičino stanovanje, a v njem ni našel niti enega samega gumba. Takoj se je odpravil ven in videl, da tudi ljudem, ki nosijo zimske obleke, izginjajo gumbi. Toda čudno, vsi gumbi so odhajali v isto smer. Čufičufiju se je že dozdevalo, kaj bi to bilo, vendar pa še ni vedel točno. Odšel je v smeri, kamor so odhajali gumbi. Nenadoma pa se pred njim pokaže velika jama in ker je Čufičufi hodil prehitro, je padel vanjo. »Ali se bo lahko rešil?« so se spraševali ljudje, saj so vedeli, da Čufičufi raziskuje to katastrofalno reč. Množica ljudi je začela kopati jamo prav tam, kjer se je Čufičufi »ugreznil«.'Čufičufi pa je nenadoma letel nad njimi in jim povedal, da se je brez težav rešil iz pasti. Takoj se je spravil v nadaljnje raziskovanje. Ko je letel po zraku, je že od daleč zagledal jamo, v kateri je bilo veliko otrok. Odpravil se je k njim in jih povprašal, ali so izvedeli, da v mestu izginjajo gumbi. Vsi otroci so se zasmejali in k njemu je stopila majhna, tako majhna deklica, da je najprej sploh ni opazil. Deklica mu je zaupala skrivnost in povedala mu je, da je to reč ušpičila ona in da ima vse gumbe spravljene v votlini, ki je bila čisto blizu. Povedala mu je še, da je izumila magnet za gumbe. Čufičufi se je začudil in vprašal jo je, če si je zapomnila, komu je vzela te gumbe in koliko jih je vzela. Ona pa mu je odgovorila, da je vse to zapisoval njen računalnik. Tako je Čufičufi odkril deklico, ki se je z gumbi hotela samo malo »poigrati« in čez nekaj sekund so bili vsi gumbi spet na svojem mestu. Čufičufi je opazil, da sta se tudi na njegovem oblačilu pojavila dva gumba, ki ju do zdaj ni pogrešal. Tako je bila ta katastrofa rešena in Čufičufi je bil razglašen za najboljšega detektiva na svetu. Ko se je končala ta velika proglasitev, sva se s Čufičufijem v super samokolnici odpeljala v svoj dom v Novem mestu. Tina Popadič, 6. a O izbiranju imena i časopisa Prosili smo vas za pomoč pri izbiranju imena za našega novorojenca. Pričakovali smo več duhovitih predlogov, kot smo jih prejeli. Avtorja izbranega imena ne moremo nagraditi, ker je NAJČA kolektivno delo. Objavljamo pa tri zanimivejše predloge: - Mulci (Maja Predovič, 7. a) - Grmsko gobezdalo (Igor Šinkovec, 7. a) - Stopinje (Tadej Krese, 6. a) Predlagatelji bodo, kakor smo obljubili, prejeli za nagrado knjigo Mladi novinar avtorice Mance Košir. M. Š. Zbiralnalakcijal Prva zbiralna akcija odpadnega papirja je bila 27.9.1988. Tekmovali so vsi učenci OŠ Grm, ki so zbrali 15025 kg odpadnega papirja. Na šoli so bili boljši učenci višjih razredov, ki so zbrali 7898 kg. Največ papirja so zbrali učenci 6. a razreda, in sicer 953 kg. Sledili so jim učenci 6.c razreda z 830 kg in učenci 4. a z 826 kg. Denar, ki smo ga dobili za zbrani papir, je pionirska hranilnica razdelila oddelčnim skupnostim. Sedaj poteka že' nova zbiralna akcija, imenovana akcija pionirske solidarnosti. Denar bomo uporabili za nakup novih knjig v šolski knjižnici, nekaj pa ga bomo darovali tudi Rdečemu križu. Akcija bo zaključena marca 1989. Simona Kralj, 6. a Dedek Mraz Dedek Mraz čez hribe gre in čez pisane dole. V vsaki vasi se ustavi, vsakemu en dar pripravi. Miha smeje se he, he, ’ tale dar je zame in brž ga s koša vzame. ^ Marko Vide, 2. e 29. noVemb ^9- n°vember tn ■ ’SaitenesjenZ ■ "3“ Sa„'Une PTOlave. Q Urškap0vše,4.b Konec tedna V petek po končanem pouku sem veselo odhitel domov. Po kosilu sem gledal smučanje in se z mamico veselil uspehov naših smučark. Potem sem šel po prijatelja in sva se šla igrat. Po večerji sem gledal televizijo. V soboto zjutraj sem odšel v trgovino. Po zajtrku sem se toplo oblekel in se šel sankat. Kmalu se nas je zbralo veliko otrok in smo tekmovali med seboj. Zabavo smo prekinili le toliko, da smo šli na kosilo. Danes sem gledal Živ-žav in smučanje, potem pa sem se pridružil prijateljem na cesti. Tudi danes nas mraz ni oviral, da se ne bi sankali do večera. Vsi si v tej zimi želimo veliko, veliko sne- Andrej Zupan, 2. c I Pisana račka Glejte našo račko, pisano plavačko. Z žabico se krega, ki smeje se z brega. ^ Rega, rega kvak, račka je junak. Rega, rega kvak, račka je junak. Marija Sadoljev, 2. a tA«'® rO Pasji teden O Hov, h0V^0aVrem na lov. šeVnitepo«koan' dan ,e res svečan Indira Bečirovič, 4. a Prvič Vedno sem si želel, da bi obiskal živalski vrt. Že zelo majhen sem rad gledal slikanice o živalih. Ta želja se mi je prvič izpolnila, ko sem bil star tri leta. Odpeljali smo se v Ljubljano na obisk k stari mami. Ta nas je že pričakovala. Peš smo šli skozi gozd proti živalskemu vrtu. Takoj pri vhodu so bile v kletkah zaprte opice. Zelo so kričale in skakale. Hodili smo mimo kamel, žiraf, konj, raznih ptičev, volkov, lisic... Potem smo se ustavili pri slonu. Ob ograji sem natrgal travo in očka me je postavil na ograjo. Slon mi je iz roke vzel travo. Takrat sem se zelo ustrašil. Pot smo nadaljevali mimo kletke z levom in levinjo, pumo, gepardom... od vseh živali sem se najbolj bal tjulna. Ker mi je bilo prvič lepo v [ živalskem vrtu, ga vsako leto obiščem. Damjan Malnarič Moja mamica Moja mamica nikoli ni zaspana, ’ ker vedno je nasmejana. Kuha, pere in pomiva, tako, da nikoli ne počiva. Ko domov prismeje se, nikoli ne reče besede zle. Nikoli grdo ne govori, ker samo dobro mi želi. Ko se mamica smehlja, meni kar srce igra. Metka Fir, 4. a Novo leto Kmalu bo prišel dedek Mraz. Otroci se ga srčno veselimo. Pridnim otrokom b°Pr'n^ sel darila Veselimo se snega m pocitmc, ko bomo lahko spali, Pod.nevip.a fe bi^ili na snegu. Moja novoletna zelja ie, da bi bili vsi otroci na svetu srečni. Ko staro leto se izteka, življenje vsem bilo brez bede. Najmlajši čakajo darila, ki dedek Mraz jih bo prinesel. Kaj mala Urška bo dobila, se bo razveselila svojega darila? Mi, šolarji, se veselimo _ počitnic, dnevov brez učenja, brezskrbnih uric snežnega veselja in dolgih juter, da malo se naspimo. • Da bi mi vsi bili zdravi, srečni, vse to v tri besede speto, _ _ naj vam zato še Janez vosa, vsem skupaj srečno novo leto. Janez Šekoranja, 2. a Hov, hov, hov' Hov, hov, hov! IC?j?boltobomkot ustavo, ja! i/ luno za ljubico pravo. Hov, hov, hov! V nedeljo sprejela je vabilo z mano odšla bo na kosilo. ’ Katarina Simonič, 2. d O Zima Zi™a je prišla, Panesia je snega radosti in sreče m ledene sveče. Otroci iz podstrešja prinesli smo sani SJ?rfejš/Pa Posedli za tople so peči. Ynsi se radi kepamo '"“ar naprej khčjmo' Jernej Kastelic, 2. d O Moj očka • Moj očka je strokovnjak, da mu nihče ni enak. _ Riše, piše in dobro zna računati, takšne nima nihče pameti. S strokovnjaškim delom se ubada, taka res njegova je navada. V Druge matematiko uči ® in v glavo pamet jim deli. Metka Fir, 4. a Usodoskop SN v Januar, september Dekleta: Pri učenju se ne boš pogrela, kajti tvoje srce bo ogrel le on. Če ne boš pomagala pri odmetavanju snega, bodo kljub njegovemu ogrevanju roke ostale mrzle. Fantje: Konec februarja bo porazen. Ocene, starši, ljubezensko pismo - vse to že nekaj časa muči tebe in tvojo družino. Prijatelj se ti hoče maščevati za stvar, ki je sploh naredil nisi. Na smučeh se ti bo zdelo prijetno, saj bo tvoja učiteljica deklica, ki ima modre oči. Februar, oktober Dekleta: Dobro je, če pred polletjem pogledaš v knjige, da potem kakšna štirica, mogoče petica zleti v redovalnico in da dobiš denar za sladoled, pardon za v kino. Poljubi sošolca, ki sedi pet mest od tebe, saj ti bo koristilo pri plonkanju. Fantje: Zakaj si tako sramežljiv? Približaj se ji od strani! To je vedno učinkovito. Ne zmeni se za sestrino dobrikanje, saj nekaj načrtuje. Dobro bi bilo, če bi si uredil zvezke. Pazi na matematiko, ker tovarišica rada meče krede v glavo. Marec, december Dekleta: Hej, praznovanje novega leta je že mimo, zato se strezni in poprimi v šoli. Malce več pozornosti posveti N-ju; popravi se, imaš namreč nerealen odnos do kaktusov! Fantje: V tem mesecu lahko pričakuješ nenadejano polno denarnico. Za konec tedna si rezerviraj čas, saj boš dobil vabilo za kino. V kinu obvezno ploskaj in žvigaj! h, * a;' f / Nina Štampohar in ■? j.Oz' / Vanja šePec. 8.d '7/ Dragi bralci! V našem prvem ^J^gapoi- feiSSes čili, ker boste v niern^'— -sc,d£,tova« ^Sečalpslspolesbemposčre^ Tamara Gogič, urednica P0_ F«= I Naše glasbeno življenje zunaj šole Glasbena šola I Kar precej naših vrstnikov pa obiskuje tudi glasbeno šolo. K vpisu jih usmerja in jim svetuje tov. Rauch. Najdete jih v vseh letnikih, od najnižjega 1. do 6., najvišjega. So večji ali manjši mojstri na vseh mogočih instrumentih, saj igrajo flavto, klarinet, violino, harmoniko, kitaro, klavir, celo violon--čelo. Včasih nastopajo tudi na naših predstavah, zato nekatere že poznate. Kaj več o njih pa bomo napisali v naslednji številki našega časopisa. Tamara Gogič, 6. a I i Kdor poje, slabo ne misli. In takih je na razredni stopnji kar precej. Iz 2. razreda je 25 pevcev, iz 3. in 4. pa 36, torej skupaj kar 61 pevcev. Vadijo dvakrat tedensko, in sicer v času, ki je na COŠ rezerviran za interesne dejavnosti. Prepevajo lažje otroške, ljudske, partizanske in umetne pesmi. Občasno sodelujejo s folklorno skupino. Nastopajo na prireditvah KS Kandija-Grm in na šolskih proslavah. Tovariš Slavko Rauch je z zboroma, ki se bosta v kratkem združila v enega, zadovoljen. Dosegli so že pomembnejši usnnh Spoznajmo jih! I I Za prvič vam bomo na kratko predstavili igralca in pevca PATRICK-a SWAYZA, ki skupaj s soigralko Janifer Gray igra v filmu Dirty dancing, ki je ena izmed največjih letošnjih uspešnic in smo jo že videli tudi pri nas. Ime: PATRICK SWAYZE Datum rojstva: 18. avgust 1952 Višina: 185 cm Oči: modre Lasje: rjavi Družina: Oče Jesse Wayne je bil inženir. Umrl je leta 1982. Mati Patsy je znana koreografinja. Patrick ima še dva mlajša brata in posvojeno sestro iz Koreje. Brat Don je prav tako igralec. Zakon: Od leta 1976 je poročen z igralko Liso Hopeniemi (igralsko ime Lisa Niemi). Otrok nimata. Začetki: Mati je hotela iz njega narediti velikega plesalca, toda po poškodbi pri nogometu je bilo sanj o baletni karieri konec. Še vedno je plesal, začel pa je tudi igrati. V odrskih musicalih Goodbye Charly in Briljantina je igral glavni vlogi, nato je začel dobivati vloge tudi na televiziji. Filmi: Skatetovvn, USA, Grandvievv, Uncommon Valor, The Outsiders, Red Dawn, Bodycheck, Dirty dancing, Steel Dawn, Tiger Warsaw. TV: Gostoval je v serijah M.A.S.H., The Renegades, eno od glavnih vlog pa je igral v uspešnici Sever in jug, ki smo jo gledali tudi pri nas. Naslov: Patrick Swayze, Lemmond/Zet-ter, 8370, VVilshire Boulevard, Beverly Hils, CA 90211, USA. Naše glasbeno življenje na šoli Otroški pevski zbor b) Nataša c) Alenka I Kaj je SALSA? a) Arheološka izkopanina b) Staro glasbilo c) Film in ples a4)«eRSrae“m°dre"’<- b) Gershvvin c) John Barry naKd^Sm° ,ak°i- ampak ,| Mladinski pevski zbor OMalno ™„iJe pevcev na prMmew SagfšSS tudi ustrezni pogoji za delo. pevcev- Pa 7 H, to m rila- “ I I K^3.'°re'Wm lakPi sporočitefkje Martin Krpan I MARTIN KRPAN je ena izmed naših najbolj znanih m uspešnih skupin. Malokdo ne pozna njihovih pesmi Črna kitara, Od višine se zvrti... Te dni je izšla njihova najnovejša plošča z I naslovom Bogovi in ovce. Na njihovi novi ’ n M^!|SObShPremeni11 niz vsakdanjih srečanj, prijateljskih pogovorov in različnih razmišljanj v nam razumljiva in življenjska besedi- f »o=b°Ve M6^1 50 Precei raznolike, saj je rn^a-Sk a^ba,iz dru9ega žanra: simfo--rock, jazz, hard, šlager... Na novi plošči so posneti naslednji koma- cadnr.* Duša benda je pevec Vlado S Z5Se pravij0’ da 50 samostojen bend, neodvisni od tuje pomoči (vzdržujejo sS d,2£,V S,°iih PeS™h kriti2iral° via- f ! ,n S .kapini ie d.l1l° edino vodilo pri snemanju °iidadlla glasba všeč in da prodajo naslednji ajbumd0bl,° 2a'0Žnika “ .. Martio Krpan je skupaj z Janezom Bončino in Junaki nočne kronike, ki so prav tako ze izdali svoj novi album Na noge, gostoval LnSmrh|S °xeuSkih krajih (Liud|jana, Golovec Celje, Trbovlje, Krško, Hum, Ribnica Novo mesto, Izola). Pri nas, v Novem uta fe obe skupini zelo dobro odrezali. Njihov koncert je vreden pohvale. F Tamara Gogič, 6. a I f 11 Lestvica priljubljenih pesmi Domača lestvica: 1. V imenu ljudstva - Agropop 2. Sedam dugih godina - Novi Fosili 3. Jesen - Romeo 4. Moja je pjesma lagana - Parni valjak 5. Bodi moja Julija - Romeo Tuja lestvica: 1. Don’t worry be happy - Bobby McFerrin 2. Desire - U2 3. Touchy - A - ha 4. Never trust a stranger - Kirn VVilde 5. Smooth criminal - Michael Jackson i n i Boby McFerrin: Don’tworry be happy Here’s a little song I wrote You might want to sing note for note Don 't worry be happy in every Ufe we have some trouble But when you make it double Don 't worry be happy Don 't worry be happy now Don 't worry be happy Don 't worry be happy Don 't worry be happy Ain 't got no piace to tay your head Somebody came and took your bed Don 't worry be happy The landlord sayyour rent is late He may have to litigate Don 't worry ha ha ha ha ha ha be happy Look at me Trn happy Don 't worry be happy Here I give you my phone number When you 're worried cali me Til make you happy Don ’t worry be happy Ain 't got no cash ain ’t go no styie Ain 't got no girl to make you smile But don 't worry be happy Cause when you’re worried your face will frown And that will bring everybody down So Don 't worry be happy Don 't worry be happy now ;| Don 't worry be happy Don 't worry be happy Don 't worry be happy Don 't worry be happy Don 't worry don 't worry Don 't do it be happy Put a smile on your face Don 't bring everybody down like this Don 't worry it will soon pass Whatever it is Don 't worry be happy Trn not vvorried Trn happy UH Rokometni turnir V soboto, 3.12. 1988, smo imele učenke višjih razredov manjši turnir v rokometu v športni dvorani. Tam smo se pomerile v svojih močeh. Mlajše pionirke smo igrale z dekleti s Katje Rupena in jih brez težav premagale. Naslednjo tekmo pa smo igrale s Šentjernejčankami, ki pa smo jih le s težavo premagale. Tako smo si mlajše pionirke prislužile prvo mesto. Zato smo se udeležile tudi finala, ki je bil 11.12.1988. Starejše pionirke pa so igrale malo slabše, saj so od štirih ekip dosegle 3. mesto. Premagale so samo rokometašice Katje Rupena, v tekmi z ekipama Bršljina in Šentjerneja pa so izgubile. Zato se starejše pionirke naše šole niso udeležile turnirja v nedeljo. Kot smo povedali že prej, smo se mlajše pionirke naše šole udeležile finala v rokometu, ki je bil v nedeljo, 11.12.1988, v počastitev dneva JLA. Tudi v finalu smo se borile s Šentjernejčankami, ki so bile tudi tega dne težko premagljive. Tako smo osvojile 1. mesto na šoli in priborile pokal s 15. turnirja v počastitev dneva JLA. Hop, hop Krožki Na naši šoli deluje veliko športnih krožkov. Največ problemov je bilo s prostorom, vendar smo se na koncu le razporedili. Tako so na naši šoli delovali atletski, košarkarski, rokometni, odbojkarski, strelski, gimnastični, šahovski, krožek, pred kratkim pa smo začeli z namiznim tenisom. Pobirali smo tudi članarino. S tem denarjem bomo kupili nekatere športne rekvizite. V začetku leta smo opravili popis inventarja. Veliko žog, blazin, švedskih skrinj in drugih pripomočkov je poškodovanih. Učence prosimo, da so bolj pazljivi pri uporabi rekvizitov, saj so to NAŠI skupni rekviziti, s katerimi delamo mi - učenci. Že sedaj so se začele priprave za izbor najboljšega razreda v športu, hkrati pa tudi ocenjevanje najboljših športnikov in športnic. Jasna Simčič, 7. b Športne novice Začetek športnih dejavnosti na šoli je pomenila IV. pionirska olimpiada v Šentjerneju. Grmčani smo znova dokazali, da smo nepremagljivi, saj smo dosegli i. mesto v ekipni uvrstitvi. Posamično pa smo zabeležili 8 zmag. Atletska tekmovanja na prostem smo zaključili z jesenskim krosom. Udeležba je bila številna. Uspehi so zelo spodbudni, saj so mlajši pionirji dosegli 1. mesto v ekipni razvrstitvi. Med posamezniki se je še posebej izkazal David Bratož, učenec 7. c. V počastitev dneva republike so se mlajše in starejše pionirke pomerile na turnirjih v rokometu. Bolje so se odrezale ml. pionirke, ki so dosegle 1. mesto, st. pionirke pa so bile tretje. Po celotnem pregledu 4-mesečnega tekmovalnega obdobja lahko rečemo, da je bila udeležba na tekmovanjih popolna. Ven- dar se glavna tekmovalna sezona pričenja šele po novem letu. Seveda pa ne tekmujemo samo na občinskem oz. republiškem nivoju, temveč se merimo tudi med seboj, da bi videli, kdo med nami je najboljši. Končano je prvenstvo šole v košarki. REZULTATI S PRVENSTVA V KOŠARKI: 6. r. deklice: 1. mesto 6. b dečki: 1. mesto 6. b 7. r. deklice: 1. mesto 7. d dečki: 1. mesto 7. d NAJBOLJŠI STRELCI: 5. r. dečki: Aleš Pavlin 12 6. r. deklice: Brigita Seničar 6 7. r. deklice: Sretana Banjac 10 Gregor Rus 22 Jasna Simčič, 7. b in Nina Štampohar, 8.d Sestavila, IVAN IN ANblEa DtlAVA , NASA Soseda JLV ČEKA AbECEDE MESTO V SR HRVATSZI NAGRADNA KRIŽANKA IME PIANISTA PogoBEUČA osEiyji iAiMER v MNOŽINI ŽIVAL IZ mwr AMEZl VE SIMBOL PLUOZ H. ČB.V.R ABjEC-S bE AMTO ii UOLSdAgNA tnXR AbECECse ZEHA V blH IVA.K) Le^am čm AS6CE t>e NEMSEO jteuvko IME Vkli- *U.ft VLADAR GUCA V A co.^ iszanzo Ml ŽULI Č lUVUA ŽA t)OM IN bEU^IMO J.' ČZKA AAjECEbe SIMPjoL A?.C(ON 1 M0ČUA AULO HOLMA PliAČA i a >.“ ffl g « -0 m -g 1 “ .2 £ £ -g ^ N ^ N O ^ -O Sol 1 c|>liE “5gf|l C = g O. ^ (0 .2, « 2 o o S m ^ o (n CL.cn JllsoS S;g a.B 8- ir s g-^oi ZUPCEVI pttto ▼ RISE: JOBE tociAMI-^ d 0) C/) T3 iSi Vi ko |'C dopolnil i ~ /«j dečka... ~ kadil pa je,odkat- So pG m hi /1.. • ix I.obCi^o^^ Phi' iem hi potrit>tr> korne.rii