SLOVENEC Političen list za slovenski narod. © Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 »14., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posipan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravniStvo in ekspedlelja |v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. Štev. 122. V Ljubljani, v sredo 29. maja 1895. Letnil* XXIII Zahvala papeževega nuncija. Oficijozni listi so prav tiho in suhoparno poročali zadnje dni, da je stvar gledč papeževega nuncija na Dunaju poravnana ter da se je to zgodilo prijateljskim neuradnim potom. Z drugimi besedami se to pravi: Dunajski in mažarski židovski liberalci, ki so zadnji teden neprenehoma kričali, da mora biti nuncij Agliardi nemudoma odpoklican z Dunaja, da je njegovo stališče skrajno omajano, so zopet za jedno blamažo bogatejši, ker so se morali na svojo sramoto udati in priznati, da je papežev namestnik popolno korektno postopal in da so bili vsi napadi židovsko-liberalne diplomacije na njega s trte zviti in neosnovani. Imela pa je ta zlobna agitacija proti papeževemu namestniku tudi svojo solnčno stran. To hujskanje liberalcev proti papeževemu namestniku je vzbudilo mej katoličani veliko nevoljo, ki se je kazala na raznih shodih in v brezštevilnih udanostnih pismih, ki so dan za dnevom dohajala papeževemu namestniku Agliardiju na Dunaj. Vzlasti krasna je bila slovesnost, ki se je v ponedeljek vršila v god-benega društva prostorih na Dunaju z namenom, da oporeka napadom na msgr. Agliardija. Govoril je prvi dr. Schwarz, ki je omenjal, da so na tem mestu iz istega namena nedavno zborovali krščanski socijalisti, s katerimi bodo konservativci vsikdar skupno se borili za krščanska načela; dr. Porzer je pojasnoval, kakšno je stališče papeževega nuncija ter predlagal to-le resolucijo: „Dne 27. maja na Dunaju zbrani katoličani izražajo svoje najgorje obžalovanje za krivico, ki se je dogodila apostolskemu nunciju nadškofu Agliardiju. Slovesno izjavljajo svojo brezpogojno udanost svetemu očetu Leonu XIII. in svoje iskreno spoštovanje apostolskemu nunciju nadškofu Agliardiju ter zahtevajo, da se v prihodnje nikakor več ne omejujejo pravice rimske stolice, ako se po svojem nunciju dogovarja in posvetuje s svojimi škoii in verniki o vseh cerkvenih in cerkveno-političnih vprašanjih." Ta predlog je bil soglasno in z velikim naudu-šenjem vsprejet. Na to so zborovalci odposlali zahvalno brzojavko ogerskemu knezu in prvaku nad škofu Vaszarjrju, ker se je v gospodski zbornici tako iskreno in odločno potegoval za pravice papeževega zastopnika. Za dr. Porzerjem sta še govorila Trabert o predmetu: „Papež in avstrijski katoličani" in dr. Scheicher, ki je pojasnoval, da klerikalizem ni tako strašilo, kakor je kažejo židovski liberalci s tem namenom, da bi krščansko ljudstvo ločili od cerkve, speljali na kriva pota in v teh kalnih razmerah, kakor do sedaj, tako tudi v prihodnje, ribarili z židovskim dobičkom. Tako je tudi ta shod pokazal udanost dunajskih katoličanov do svetega očeta in njih trdno voljo, da ne puste brez .oporeke napadati v Avstriji papeževega zastopnika in njegovih pravic. Kakor so poročali listi, je vzlasti zadnji shod dunajskih kristijanov in njegovi sklepi napravil posebno povoljen vtis pri sv. Očetu. Za toliko vdanost, ki se je kazala po vsej Avstriji do sv. stolice zahvalil se je nuncij Agliardi v dunajskem „Vaterlandu". Ta zahvala je bila trn v peti židovski „N. F. Presse", ki vidi v njej napad na Avstro-ogersko državo in kriči, da diplomatiški zastopniki vnanjih držav nimajo pravice vtikati se v notranje zadeve. Stara Židinja, kakor se vidi še vedno neče vedeti, da papež za katoličane ni tuj vladar, marveč da je naš oče in da je v državi jednako domač tudi njegov zastopnik. Ta dogodek, ki se je tako častno končal za papeževega zastopnika pa nam kaže, koliko velja krščansko vzbujeno ljudstvo kakor n. pr. na Dunaji, ki ne dovoli, da bi židovski liberalci z nogami teptali pravice papeževe iu cerkve. V tej luči se nam kaže krščanska ljudska stranka na Dunaju, ki je napravila tako sijajno demonstracijo za papeža in Agliardija, neizmerno važnega pomena, ker je jedina zmožna židovsko-liberalni diplomaciji se postaviti po robu. Po potresu. Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. XV. izkaz. Znesek pri razprodaji darovanih desek 140 gld. ; 0. P. Weber v Lipskem, 10 gld.; Berhard Joseph v Berolinu, 10 gld.; I. C. Herhold v Hannovru 10 mark = 5 gld. 96 kr.; A. J. Sefič v Zagrebu, 5 gld.; Bogdan Kompny v Gradcu, 1 gld.; Neimenovan 5 gld.; pevec v Atenah 1 marko = 60 kr. ; Luisni mlin v Budimpešti, 20 gld. ; F. W. Stengel v Durlachu, 5 mark = 2 gld. 98 kr.; Franc Paulin, c. kr. jnžener 13 gld. 46 kr. ; neimenovan iz Karla -ruhe 6 mark = 3 gld. 58 kr.; po Mih. Kastnerju 390 gld.; zbirka Vaso Petričiča tukaj 40 gld.; občina Georgswalde na Češkem, 40 gld.; hranilnica v Georgswalde 10 gld.; hranilnica kralj, mesta Jo-sefstadt, 50 gld.; Friderik Gleckmaon v Duisburgu, 30 mark — 17 gld. 88 kr.; neimenovani iz Oschatza, 10 mark = 5 gld. 96 kr.; dr. I. R. Schmidt, odv. in notar v Gera, 10 mark = 5 gld. 96 kr.; Obč. z&ložna v Prelovči 50 gld.; K. Huber na Dunaju, 40 gld. 40 kr. zbirka obč. Zetweg po K. Mirti, 46 gld., A. Schroder v Tangermunder, 3 marke = 1 gld. 79 kr.; notar Giesen v Aachenu, 6 mark = 3 gld. 58 kr.; cis-tercijenski kovent v Budimpešti, 7 gld.; po Gabrielu Piccoli tu 193 gld.; Fried. Bruno Andrienovi sinovi v Brucku n. M., 50 gld.; Bohner na Dunaju, 8 gld.; A. L. R. v Giessenu, 1 marko = 60 kr.; župnik Jurij Schabel v Gradcu, 63 gld. ; společna LISTEK Vdova. (Dalje.) „Tako 1" zakriči Moises, „pač slabo poznate gospoda Moisesa, ako menite, da ga bodete premotili s takim govorjenjem. Ne, gospa Marijana, tako nespameten nisem. — Se danes imate izprazniti stanovanje 1 Znate ? Se danes. Imam že drugo družino odločeno za to sobo, in sicer tako, ki bode redno plačevala. Ste razumeli ?" „ S veti božji križ!" zajoka Marijana. „Gospod, kako in kam naj se spraviva tako hitro ; pod milim nebom vendar ne moreva prebiti nocoj 1" „To je vaša skrb. Iščite drugodi norca, ki vas bo imel zastonj pod streho. V6n, pravim, in nič drugega. Se nocoj I" „Ne bodite vendar tako neusmiljeni; saj ste človek. Vsaj nekaj dnij počakajte, da najdem kje človeka, ki se me usmili ter vzame pod streho mene in Franico pa najino postelj, saj drugega tako ni-mava nič." „Tako 1 Torej menite, da vzamete postelj seboj in kar imate ? Ha, ha! Ta je lepa 1 S čim naj si pa plačam jaz najemščino ? — Gospa Marijana, nikakor ne bode tako, ampak moja zadnja beseda je ta: Ako mi jutri ob devetih dopoludne denarja ne položite na mojo mizo, pridem jaz, kakor gotovo se pišem Moises, ob desetih z ljudmi od sodišča k vam in bomo na dražbi prodali vso to vašo beračijo in po vrhu plačali bodete še sodnijske stroške. Ste razumeli? Z Bogom I" — Moises je ostavil hišo ter jezno tlesknil z durmi. Uboga žena ni vedela kaj početi. „Ljudje ne poznajo usmiljenja", — začne zdihovati in jokati na glas — „celo iz te raztrgane in vlažne izbe nas bodo pregnali. Zapuščena sem od ljudi, a oče nebeški me ne bode zapustil. Iu ti Marija, usmiljena mati, ki si sama s svojim detetom na ptuje bežala, vzemi me v svoje varstvo in me reši iz te skrajne sile!" Ko je prišla zvečer Franica domu, premagovala se je mati na vso moč, da ni povedala hčeri, kaj se je mej tem časom zgodilo, dasi ji je bilo srce prenapolnjeno skrbi in žalosti. Drugo jutro zdela se je Franici mati tako slabotna in bleda, da jo je strahoma vprašala: „Mati, kaj vam je, da ste tako bledi in upadeni ? Slabo ste spali, kaj ne ?" „Prav nič nisem spala, draga moja, izpregovori Marijana. „Veš li zakaj ne? Sinoči ti nisem povedala, a danes ti moram. Grozna misel, da počivam na svoji postelji zadnjo noč, in da ne vem, kje bova drevi prenočili, ni mi dala zatisniti očesa." Začudena pogleda Franica mater pri teh besedah in pravi: „Kako to, mati? Jaz vas ne umejem." „čuj torej ! Ko si bila včeraj v gozdu, je prišel nenadoma gospod Moises in mi zapretil, da, ako mu jutri do devetih ne položim na mizo vsega denarja, morava pri tej priči ostaviti stanovanje in prodale se nama bodo na dražbi vse najine reči. Sama veš, da je to nemogoče, in ura je odbila ravnokar devet. O, za Boga, kaj me čaka!" flMati, nikar ne verjemite, da bi bil Mojsea tako neusmiljen. Govoril vam je tako le, da vas ustraši. Pa tudi Marija ne bo pustila, da bi prišli njeni otroci v tako stisko." Komaj je Franica dobro izpregovorila, kar se začuje pred hišo ropotauje in kričanje občinskega sluge : »Razprodaja I Kdor hoče po ceni dobiti kaj pohištva! Vkupe ljudje! Razprodaja!" „Joj, ali slišiš, Franica, so že tukaj ! Postelja in vse bo šlo. O, Marija pomagaj !" Kmalo potem stopi v sobo Moises s sednijskim pisarjem in slugo, tudi nekaj kmetov je vstopilo, drugi so pa ostali v veži. „Imate li denar pripravljen ?" vpraša mrzlo Moises. / - f / S A tovarna na cukr v Kourinu, 20 gld.; županstvo v Trautenavi, 50 gld.; hranilnica v Wern8tadtu, 25 gld.; županstvo v Litmericah, 150 gld.; mestni svet v Bramporičnu 26 gld.; Vilj. Btihrlen v Ulmu, 3 marke — 1 gld. 79 kr,; bratov Donath nasledniki v Kemnici, 20 mark = 11 gld. 98 kr.; Emil Honegger v RUtiju, 10 goldinarjev ; Josip Sporer, kanonik v Vacovu, 100 goldinarjev; Emerik Bende, škof v Nitri, 10 goldinarjev ; Gassner & Comp. v Li-verpoolu, 25 gld.; Adolf Nagi v Budimpešti, 5 gld.; mesti magistrat v Imstu 25 gld. ; obeč. kral. mžsta Kolin 50 gld.; bratje Tisch Ludovici v Kaselu 10 mark = 5 gld. 96 kr.; Hevel & Veithen v Kolnu 10 mark = 5 gld. 96 kr.; Bogdan Petera v Kemnici 10 mark = 5 gld. 96 kr.; Henrik Mack v Ulmu 10 mark = 5 gld. 96 kr.; seloviško moško pevsko društvo in kazinsko društvo v Vel. Selovici 139 gld.; hranilnica v Briiksu 100 gld.; hranilnica v Meranu 100 gld. ; I. Schmidt v Ingolstadtu 5 mark = 2 gld. 98 kr.; Herman Baicher v Ulmu 5 mark = 2 gld. 98 kr.; bratje Baecrtschi v Riigsauschachenu 15 gld.; C. Matthes & Weber v Duisburgu 20 mark = 11 gld. 92 kr. ; Lepold Gams v Goti 10 mark == 5 gld. 96 kr.; Štefan Lieber v Wiesbadenu 10 mark = 5 gld. 96 kr. ; P. Kyll v Kolnu 10 mark = 5 gld. 96 kr. ; Karol Schrebsdern v Elberfeldu 10 mark = 5 gld. 96 kr. ; Matilda in Oskar Hirn-schal v Briegu 6 mark = 3 gld. 58 kr.; Karol Sehulze, arhitekt v Wiesbadenu 6 mark == 3 gld. 58 kr.; I. G. Schederjev sin v Schweidnici 5 mark = 2 gld. 98 kr.; M. Oppenheim v Kaselu 5 mark = 2 gld. 98 kr.; bratje Eberhardt v Ulmu 5 mark = 2 gld. 98 kr. ,• justični svetnik Schlichbing v Potsdamu 3 marke = 1 gld. 79 kr.; Alb. Eekers-dorff v Briegu 5 mark = 2 gld. 98 kr.; L. G. Lustner v Kemnici 20 mark = 11 gld. 92 kr.; Henri Lukmann v Parizu 20 fr. = 9 gld. 67 kr.; občinsko predstojništvo sv. Ivana na Tirolskem 25 gld.; obecni ufad mesta Kojetina 119 gld. 32 kr.; uredništvo »Prager Abendblatt"-a v Pragi 1 gld.; mor. ostr. hranilnica v Mor. Ostrovi 100 gld.; hranilnica v \Vagstadtu 30 gld.; Herman Schneider v Celli 10 mark je 5 gld. 96 kr.; katastralni obec Brevno 10 gld. ; okresni vybor v Roudnici 20 gld.; D. L. Kolm v Pragi 20 gld.; galicijska kreditna banka v Lvovu 100 gld. ; hranilnica mesta Klatove 20 gld.; Gabrijel Herose v Kostanci 50 gld.; čast-" niški kor v Kremsu 80 gld.; skupaj 2793 gld. 77 kr., s že izkazano svoto 4S.258 gld. 3 kr, skupna svota 51.051 gld. 80 kr. Izkaz milih darov, poslanih knezoškofijstvu ljubljanskemu o priliki potresa za ponesrečence v prosto razpolago. Župni vikar Leander Baumgartner pri Sv. Jakobu v Gozdu na Štajerskem zbirko 22 kron; dekan dr. Jurij Sterbenc v Leskovcu 100 kron, farni urad v Mikulčicah na Moravskem 6 kron, župui urad v Ostrovici na Moravskem 34 kron, župnik Fr. Brulec na Veliki Dolini 30 kron, vikar Anton Bagatelj v Vedrijanu na Goriškem zbirko 10 kron, ekspozitura Begunje pri Cerknici 130 kron ; župni uradi: Trebelno 40 kron, Prečina 80 kron, Sela pri „Saj veste", odgovori Marijana tresočim glasom, da mi zdaj ni mogoče plačati. Oh, potrpite in ne spravite me na beraško palico!" »Milujem vas, a pomagati ne morem. Svoj denar moram dobiti. Prosim, gospod pisar, začnite!" Ta sede, vzame v roko pero, pa godrnja polglasno: „Vražja stvar, razprodajati to beračijo!" Mej tem prigovarjala je dobra Marijanina prijateljica na tihem zbranemu občinstvu, naj se usmili sirote in naj pustč, da bo ona za Marijano dražila. Navzoči so vsi pomignili z očmi v znamenje, da so zadovoljni. »Najprvo postelj," začne pisar in sluga zavpije: „Postelj! — Kdo kaj da?" »Dva franka!" oglasi se ženska pri oknu, Marijanina prijateljica. Sluga: ,,Se vam meša, kali? Dva franka za povse trdno postelj! Trideset frankov je vredna kakor jeden centim. Torej dva franka, kdo da več? Govorite vendar, ljudje božji? Ne da nihče več?" »Nihče," se oglasi neka ženska, »ker je vnebo-vpijoč greh, zatirati vdove in sirote in nočemo deležni biti vašega greha." Sluga: »Torej dva franka! Po taki ceni še nobeden ni dobil postelje. Dva franka! Kdo da več? — Prvič! — Drugič! — Tretjič! Tu jo imate za dva franka ! (Dalje slidi.) Sumbergu 21 kron, Zali Log 34 kron, Kranjska Gora v drugič 28 kron, Altlag na Kočevskem 92 kron, HotedrŠca 100 kron, Grahovo 90 kron, Knežak 100 kron. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Gospod Josip Wittasek, podpredsednik »Sloge" v Zagrebu, v imenu »odbora za priredbo ljudske veselice v korist po potresu oškodovanih Ljubljančanov" znesek 2288 gld. 16 kr.; mestna hranilnica v Pragi 1000 gld.; gospod Ivan Hribar, ravnatelj banke »Slavije" in deželni poslanec v Ljubljani, 306 gld. 20 kr., katere sta dopo-slala: administracija „Obzora" v Zagrebu nadaljnjo zbirko 243 gld. 40 kr.; tamburaško društvo »Zvonimir v Novom 62 gld. 80 kr.; administracija časopisa »Narodni Listy" v Pragi nadaljnjo zbirko 269 gld. 89 kr.; pevsko društvo »Vienac" v Požegi kot čisti dohodek v ta namen prirejenega koncerta 121 gld. 11 kr.; mestni svet v Casiavi 50 gld.; društvo strojevodij in delavcev tekstilne industrije v Nahodu 41 gld. 30 kr.; gospod Ivau Pospišil v Konjicah 25 gld.; deželno društvo privatnih uradnikov v Pragi 20 gld.; gospod G. A. Schulz, računski svetnik v Hanoveru, zbirko 30 mark; administracija. časopisa »Reichspost" na Dunaju nadaljno zbirko 12 gld. 80 kr.; gospod Josip Danelli v Milanu 20 frankov; moško pevsko društvo v Strass-burgu na Koroškem zbirko 9 gld. 20 kr.; neimenovan v Triibavi na Moravskem 8 gld. 65 kr.; gospod F. Ravbinek v Schonbergu na Moravskem 4 gld.; gospa Franja Bachler na Dunaju 4 gld. ; gospod J. Bilek, nadučitelj v Duhcovem na Češkem, 4 gld.; gospod Josip Gruber, pekovski mojster v Opatiji, vnovič 2 vreči kruha._ Politični pregled. V L j u bij an i, 29. maja. Iredentisti. O priliki, ko so izgnali iz avstrijskega cesarstva židovskega časnikarja Elija Luzzato, piše Osservatore romano : »Znamenito je, da je velika večina socijalističnih hujskačev in agitatorjev v Trstu židovska, ki so prišli iz raznih laških pokrajin in niso nikakor tržaški meščanje. Zdi se, da je sklenila vlada zapoditi te zloveste goste, ki ne skvar-jajo samo politike, marveč tudi vero in vse poštene uravi". — Mi dostavljamo, da ti tujezemski, plačani židovski, pisači tudi najbolj hujskajo proti Slo-venom. Bog daj, da bi bilo skorej že resnično, kar se zdi Oss. rom.! JRotšild se meni preseliti, kakor se poroča, iz Dunaja v Budimpešto z vso svojo kramo ter tam razprezati svojo mrežo. Misli se namreč, da ga je prisililo sedanje politično stanje na Dunaju do tega koraka. Da bi se le uresničilo to poročilo, toda naj ne ostane v Budimpešti, to je vse preblizu Dunaja, ampak naj jo popiha še dalje proti jugovzhodu, kjer mu bode turška ali perzijska vlada za dober denar gotovo rada odstopila kos zemlje, na katerej si lahko ustanovi svoje kraljestvo. Gutmannove dobrote. Znani premoški kralj Gutmann je umrl in pri ti priliki zapustil večjo svoto raznim dobrim namenom. Izraelske trombe v papirnem ovoju so jele trobiti slavospeve. Osservatore romano piše o tem, omenjavši Gutmannove oporoke: „Lepo je to. Toda če bi bili veliki židovski obrtni špekulantje v življenju človekoljubni in plemeniti s svojimi podložniki in delavci, namesto ob času smrti, koder jim je nemogoče nesti seboj razven rakve milijone nakopičene po nebrojnem znoju, vzdihih, lakoti in tudi tolikrat žrtvovanim življenjem delavcev pri prepogostih rudokopnih nesrečah, bi bilo še mnogo lepše. Pridobili bi si ljubezen in blagoslov namestu sovraštva in prokletstva iu surova socijalistična sanjarija o maščevanju in razlastenju bi se ne dvigala v grozo njihovemu rodu in bogatstvu". — V Rimu torej pač dobro poznajo Žide in vzroke avstrijskega protisemitstva. jRusija. Uradni list priobča carjev ukaz, s katerim se je odslovil sedanji guvernerjev namestnik varšavski Gurko, sin nekdanjega generalnega governerja v porečju Visle, ter se prestavi v državno pisarno. Ondotnim Poljakom je ta premestitev zelo ugodna, kajti Gurko je bil, kakor njegov oče, največji nasprotnik vsega, kar nosi ime poljsko. On je nasprotoval poljskim šolam, jeziku in društvom. Grof Suvalov, sedanji načelnik v Povislju, si je zelo prizadeval, da je odpravil vse, kar kali mir med poljskim narodom. Kedo v4, koliko časa bo trajalo to prijazno razmerje. Mesenska prva zbornica se je posvetovala dne 27. t. m. o vladni predlogi glede zakona o katoliških redovih. Ta predloga v marsičem izpreminja prejšnje stroge določbe, toda vseh pravic vendar še ne da redovom. Pri posvetovanju je mongunski škof učeni dr. Haffuer duhovito razkrival krivice dosedanjih hesenskih zakonov v ti zadevi. Predsednik je imel toliko strankarske predrznosti, da ga je pokaral. Druga zbornica je vladno predlogo že vsprejela in tudi v prvi zbornici je dobila pri glasovanju le 5 nasprotnikov; mej temi je bil seveda tudi zastopnik protestantske vere. Židovsko vprašanje v francoski zbornici. Dne 25. iu 27. t. m. se je posvetovala francoska zbornica o interpelaciji posl. Denisa glede Židov v upravni službi. 2e 25. t. m. je bil prepir zelo hud. Socijalisti so imenovali protisemitstvo jedro zadnjih sredstev v boju nepremične posesti proti premični in seveda dokazovali, da konečno pride gotovo njihova zmaga. Dne 27. t. m. je bilo še hujše. Žid Naquet je zagovarjal žide, češ da niso samo oni kapitalisti, da je prav za prav židovski kapitalist še boljši nego krščanski, ker žid jemlje zase samo telo, kristjan pa dušo in telo. Voditelja socialističnega gibanja Marks in Lassale sta židovskega rodu. Predlagal je konečno, naj se preide preko interpelacije k dnevnemu redu — a Baudry d' Assou je predlagal, naj se odpravijo vsi zakoni z I. 1789, po katerih so dobili židje državljansko ^ravo. Tekom razprave je zbornični predsednik Brisson izjavil to-le: »Prav za prav bi tu lahko vsakemu tajil pravico govoriti o veri kakega državljana. Mi nimamo niti pravice poznati vero katerega. Vera človekova ni nikomur nič mar." Prav mu je odvrnil Baudry: „Katoličane sme vsak napadati, Židov pa nobeden. Jaz zahtevam jednako pravico." Zanimiva razprava se je končala 8 tem, da se je vsprejel predlog, naj se preide k dnevnemu redu s 300 proti 206 glasovom. Francoska zbornica je sicer še v rokah židovske in framasonske svojati, toda lepo število 206 nasprotnikov morda opravičuje k veselim nadejam za bodočnost. Socijalne stvari. Železnice. Iz upravnega poročila avstrijskih državnih železnic posnamemo te - le podatke: Vseh državnih železničnih prog je bilo 8433 kilometrov. Od 1. 1893 za 22 kilometrov več. Nove železnične proge so : dolenjski železnici, furlanska in ziljska železnica, proga Stanislav - Woranienka in Votice - Selčan. — Z novim letom 1895 sta stopili v državno upravo: češka zapadna in moravsko - šleska osrednja železnica, dolgi 360 hm. Vseh avstrijskih železničnih prog je v Avstriji 16-000 hm,] torej ima država komaj dobro polovico. To bi že še bilo, toda pri vpoštevanju, koliko je državnih železnic, ni merodajno samo število kilometrov, marveč mnogo, mnogo bolj važnost železnic. Mej temi 8793 hm, ki jih sedaj oskrbljuje država, je največ železnic druge vrste, lokalnih in drugih, pri nekaterih večjih železnicah, ki vežejo sicer zelo važne kraje je pa vsled konkurence z drugimi zasebnimi število kilometrov le na škodo državni železnici. Kaj pomaga državi jeden kilometer več ali manj, dokler sta severna in južna železnica v kapitalističnih, osobito židovskih rokah. — Odkrito rečemo, da so nam sicer umljivi vzroki, ki so navdajali vzlasti naše poslance, ko so govorili proti podržavljeuju južne železnice, toda radi bi bili pač videli, da bi bili tudi načelno vsaj pojasnili stvar. Da so razmere sedaj neugodne, ne tajimo ; toda zakrivil jih je le spekulacijski kapitalistični duh, ki na stroške države deželi in zasebnikov skuša samo dobiček spravljati v žepe bogatih delničarjev. Glede na severno železnico velja to še v gorji meri. Špekulacija se pač že iz tega razvidi, kako se menja Kurz njenih delnic. Inozemska vrednost jedne delnice znaša 1000 gld. konv. v. in sedaj kurz stane krog 3640 gld.; kar se je jelo govoriti o podržavljenju, se je kurz grozno dvigal. Delničarji so hoteli državo pri tem koraku iikoristiti, ali pa vsaj oplašiti. Kakor je znano, je namreč dogovorjeuo, da se za slučaj podržavljenja vpošteva dobiček zadnjih 7 let. Dve najslabši leti se odbijeta in povprečno svoto ostalih let je dolžna plačati država zasebnim podjetnikom. Ti vedo bolje in preje, kaj se bode zgodilo, nego država sama in zato se za tak slučaj dobro pripravljajo. Delničarji lahko umetno za nekaj časa zvišajo ali snižajo kurz, ne da bi jim bilo treba le jedno delnico prodati. Liberalno časopisje in liberalni poslanci jih podpirajo in slepe državo in občinstvo. — Severna železnica je izplačala 1. 1894 po 144*/* gld. dividende (1. 1893 po 1371/, gld.) Dobro se torej gospodari. — Obrnimo se zopet k uradnim podatkom o državnih železnicah z vlanskega leta. Prebitek je bil za 4 67 milj. gld. večji nego prejšnje leto ; svoto postavljeno v proračunu je prekoračil za 1-3 milj. gld. Znašal je 29,796.478 gld. To so lepe številke, toda državina odvisnost od velikega kapitala in njena nezmožnost konkurirati ž njim se nam pokaže še-le iz naslednjih številk. Kot osnovni kapital naših državnih železnic znaša 1 milijarda gld. in potemtakem se obrestuje z 2-77 °/0 (proti 2'52°/0 vlanskega letaj Primerjajmo s tem severno železnico in druga kapitalistična podjetja, potem nam bo jasno, da država po potu slobodne konkurence v tistih stvareh, ki spadajo v njen delokrog, ne pride drugam, nego v popolno odvisnost velikega kapitala. Za svoje dolgove plačuje po 4°/0; sama pa si ne pridobiva iz svojih kapitalij niti po 3. To ne more dolgo trajati. Za nas je to zopet nov dokaz, da mora uredbo kredita vzeti država v svoje roke in z naj-odločnejšo doslednostjo uničiti vsako denarno špekulacijo. Radi govorimo: Kmet, obrtnik, delavec propadajo, ker jim njihovo živo delo manj nese, nego nosi kapitalistom mrtvi denar; pristavljati moramo še, da tudi država propada. Vzrok je ravno v tem, ker propadajo stanovi dela in tudi številke nam kažejo, da imamo tudi z narodno-go-spodarskega in finančnega stališča prav, ko imenujemo imenovane stanove — stebre državi. Mej njimi igra najvažnejšo vlogo kmet, ker stoji v neposredni dotiki z zemljiščem, ker se torej pri njegovem stanu najožje stikata jedina prava kapitala — človeškaosebnamočinrodovitnost zemlje. Nedavno smo zapisali misel, da je temelj vsi družabni preosnovi — pravo razmerje mej človekom in zemljo. Ta misel se nam tu potrjuje. O imenovanem prebitku naj pa nikedo ne misli, da ga bo država kako porabila recimo v znižanje vožne cene, ali kako drugače. Narobe: država mora krog 21 mil. gld. še pridati. Za obrestovanje in amortizacijo dolga pri pridobljenih zasebnih železnicah mora plačati 39-1 mil. gld.; za 4V*°/o obrestovanje dolga pri železnicah, ki jih je sama zidala in ki znaša 275-7 mil. gld., potrebuje obrestij 117 mil. gld. Torej vsa potrebščina znaša blizu 51 mil. gld. Tisti navidezni prebitek 29-8 mil. gld. se torej čudovito izpremeni v primanjkljej 21 mil. gld. Zdaj pa primerjajmo s tem 5—20% dividendo od čistega in resničnega dobička, ki jo vlečejo zasebna podjetja 1 Ali je mogoče tako še izhajati? — Ne čudimo se, da govori potemtakem minister novodobne države Wurmbrand o potrebi zvišanja voznih cen. Kedo naj se namreč dere in skubi in molze, če ne ubogo ljudstvo ? Židovskih kapitalistov si tako nobeden ne upa. Ljudstvo; tisti reveži, ki se vozijo v 3. razredu, naj plačajo primanjkljej, da bo država mogla polniti bogatinom Wertheimerice. Pojmo slo-bodno po Schillerju: Zahlen ist der Biirgers Zierde, Zahlen ist der Muhe Preis, Ehrt den Juden Geld-sacks-Burde, Ehret uns des Zahlens Fleiss. — De-viza kapitalistične dobe se glasi: Zahl' Ghrobot! Dnevne novice. V Ljubljani, 29. maja. (Prevzv. knezoškof ljubljanski) so se sinoči vrnili z Gorenjskega, kjer so v nedeljo posvečevali prenovljeno župnijsko cerkev v Radovljici, v ponde-ljek ondi delili zakrament sv. birme, v torek pa obiskali cerkev Matere Božje na Brezjah. (Pri današnji dopolnilni volitvi v mestni zastop ljubljanski) so bili v drugem razredu izvoljeni gospodje: Ivan S u b i c s 93, dr. Danilo Majaron s 92, Andrej Senekovičs88, Anton Svetek s 86 glasovi. (Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so naslednji gg. kapelani: Ivan Globe 1 n i k ii Trebelnega kot župni upravitelj na Polšnik, Alojzij Jaklitsch iz Starega Loga na Kočevskem kot župni upravitelj na Toplo Reber, Julij C u k iz Dobrepolj v Komendo, Martin K e r i n iz Krškega v Šmarjeto, Frančišek 2 v a n iz Smarjete na Bled, Josip Gruden z Bleda v Mošnje, Ivan Bezeljak iz Bohinjske Bistrice v St. Janž, Josip Mencinger iz Št. Janža v Trebelno, Jakob Pokorns Polšnika v Dobrepolje. Nastavljena sta g. semeniška duhov- nika : Frančišek Finžgar kot kapelan v Bohinjski Bistrici, Frančišek Bleiweis kot ka-tehet pri č. uršulinkah v Škofji Loki. (Iz Celovca,) dne 28 t. m.: Nemško katoliško-politično društvo je napravilo letos že blizu trideset shodov! Dne 19. maja je imelo dva shoda v St. Salvatorju in v Waldsteinu pri Volšberku, dne 23. t. m. pa je zborovalo v Št. Urbanu pri Trgu, kjer je govoril tudi dr. Kovač z Dunaja. Po mnogih krajih snujejo ljudske posojilnice, ki bodo kmetom v veliko pomoč. Tako imajo n. pr. sedaj v nekem kraju labudske doline posojilnico, ki je popolnoma v rokah tamošnjega notarja in ki daje hranilnim vlogam po 4'/» odstotkov, za posojila pa jemlje po 90 odstotkov (!!). V istem kraju bode katoliško politično društvo ustanovilo na binkoštni ponedeljek novo posojilnico, da reši revne kmete oderuškim rokam. (Iz Tržiča,) 28. majnika : Danes se je tu zvršila volitev v občinski odbor, o katere pripravah je bilo dovolj slabega slišati. Izid je tak, kakeršnega je vsak pričakoval, ki kako samovoljno so se sestavili volilni imeniki. — Ljudska stranka je sijajno zmagala v tretjem razredu, v katerem so izvoljeni vrli tržani gospodje Stas Polak, Anton Jeglič, ABdrej Rozman in Karol Ruech. V drugem razredu se je pripustilo k volitvi samo sedem volilcev in tu je naša stranka propadla za jeden glas. Ako bi bil ta razred pravilno sestavljen, tedaj bi tudi tu bila zmaga naša. VI. razredu se pristaši naše stranke niso udeležili volitve in sicer uradniki zato ne, ker se še ni popravila krivica, ki se je zgodila s pre-meščenjem jednega uradnika uprav vsled prejšnjih občinskih volitev. Tako so torej Mallyjevci volili »svoje ljudi". Volitev se je sicer objektivno vodila, a obstati ne more, ker jo bodemo pobijali z vsemi zakonitimi pripomočki. (Iz (Joričice) se nam poroča: Krasno cerkveno slovesnost smo obhajali v nedeljo na Goričici. Vršil se je namreč blagoslov velikega altarja in križevega pota. Iz Ljubljane prišel je to slovesnost poslavit mil. stolni prošt dr. Klofutar, ki je vodil sprevod s podobami križevega pota, blagoslovil veliki altar in opravil slovesno sv. mašo. Križev pot je blagoslovil gvardijan kamniški P. Teodorik ter je imel slovesnosti zelo primeren govor. Na koncu so zapeli Te deum v zahvalo, da je mili Bog ob potresu obvaroval cerkev Matere božje na Goričici hujše nesreče. Vsa slovesnost se je vršila ob lepem vremenu in v najlepšem redu. Krasen je bil vzlasti sprevod od cerkve skozi Domžale in nazaj. Pri slovesnosti sta se odlikovali domžalska godba in gasilno društvo, ki sta k slovesnosti mnogo pripomogla. Kamenit altar je zelo lepo in cerkvi prikladno izdelal kamnosek g. Feliks T o m a n iz Ljubljane. Cerkev v Goričici je sedaj izredno lepa hiša božja, ki spričuje neumorno skrb ondotnega duh. pastirja gosp. Jak. Strupi-ja in za vse dobro vnetih, radodarnih sose-ščanov. Hvala zato vsem, ki so k temu pripomogli, posebno pa g. Strupi ju, ki je videl ta dan obilno povrnjen svoj trud, g. županu in stotniku gasilcev Janežiču za vzdržavanje vzornega reda, mladeničem in dekletom, ki so napravili križev pot. Bog vsem stotero plačuj ter jih ohrani v oni lepi ljubezni, ki sedaj vlada mej njimi. (Iz Trnovega.) Zanimal bode gotovo naše prijatelje in nasprotnike konečen izid občinskih volitev v Trnovem na Notranjskem, ki so se dovršile že 29. aprila 1.1. Po številu in značaju izvoljenih mož pojasnilo se bo najbolje razmerje te dobro že znane občine. V občinski odbor odbrani so bili: Franc Benigar iz Trnovega, Alojzij Rudolf iz Trnovega, Ivan Benigar iz Trnovega, Josip Valenčič iz Po-stenjška, Josip Batista iz Vel. Bukovice, Franc Dekle va iz Male Bukovice, Josip Vičič iz ZareČice, Josip Cetin iz Harij, Anton Kocijančič iz Tominj, Anton Rolih iz Zarečja, Josip Zidar iz Topolca, Anton Kurent iz Merečja, Ivan Vičič iz Podstenj — vsi vrli možje, odločni, goreči za blagor ubogega ljudstva. Nasprotni pristaši priborili so si pet mož, in ti so: Franc Mikuletic iz Dobrepolja, Ivan Ur-bančič iz Trnovega, Aleksander Spelar iz Kosez, Anton Urbančič in Anton Kranjc, oba iz Trnovega. Brez barve je Janez Tomažič iz Brdec. Najstarejši občinski odbornik je sedaj g. Ivan Benigar iz Trnovega hišna št. 51, kateremu po § 34. občinskega volilnega reda pripada pravica, Bklicati nove odbornike in vodstvo županske in starešinske volitve. — Prošnjo pa vlagamo tem potom na visoko deželno vlado v Ljubljani, da blagovoli skoraj rešiti znano nam neplodno pritožbo nekaterih, ki se od znanega starega županstva ločijo tako težko. Čudimo se jim ne. Opomnimo pa, da poteka 2e mesec dnij po dovršenih občinskih volitvah. — Politično pustolovstvo prepuščamo drugim, nam je požrtvovalno delovanje v prid gospodarstva in socijalnega reda na srcu. Bog in njegov blagoslov 1 (Nadvojvoda Evgen) dospel je na svojem potovanju zadnjo nedeljo po noči s Tirolskega v Celovec. Ogledal si je posestva nemškega viteškega reda v St. Juriju ob Celovcu in pri Gospi sveti. V torek je odpotoval na Kranjsko. Došel je v Ljubljano danes ob 6. uri zjutraj, pripeljal so v Križanke, stopil v krasno ozaljšano carkev počastit Najsvetejše, ogledal natanko cerkev, poslopje in posestvo. Bil je v vsem svojem občevanju jako priljuden. Na to si je v spremstvu oskrbnika dr. Voka ogledal porušeno mesto ter opetovano izražal svoje sožalje nad neizmerno škodo. Mej potoma je obiskal tudi prevzv. knezoškofa ter se dalje časa mudil v knezoškofijski palači. — Ob 11. uri se je odpeljal s posebnim vlakom v Novomesto, od koder se poda na Belokranjsko ogledovat župnije nemškega reda. (Na sv. Višarje) pričelo se je letošnje romanje dne 23. maja, t. j. Vnebohod Kristusov. Prvi romarji našli so tam še obilo snega. Na mesto obolelega č. g. Mat. Grma, ki je bil namenjen na sv. Višarje, grd tja č. gosp. Anton Sturm, provizor v Rižah. — Prvi dan zbralo se je pri Materi Višarski kakih 200 romarjev. (Iz Zagorja ob Savi.) (Ustanovitev podružnice c. kr. kmetijske družbe za Izlake in okolico.) V svrho tega sklical se je dne 26. t. m. ustanovni shod v Medijske toplice pri Izlakah, kateri shod je počastil s svojim pohodom tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire. Ob 4. uri otvori zborovanje šentjurski učitelj g. Fran Crnagoj s tem, da je v kratkih besedah označil namen shoda. Za njim je tajnik kmetijske družbe g. Pire v jedernatem govoru razkladal pomen kmetijske podružnice, spodbujal kmete, da naj se združijo, organizujejo posnemajoč druge stanove. Prav umljivo jim je nadalje kazal, da je treba dandanes drugače kmetovati, kakor so kmeto-vali naši predniki, ker so sedanje razmere drugačne od nekdanjih, ker ima kmet sedaj več stroškov, kakor jih je imel, ter dražje živi kakor so živeli naši očetje. Za večje stroške je pa treba večjih dohodkov ; kolikor bolj naraščajo stroški, toliko večii morajo biti dohodki, ako se hočemo izogniti propadu. Nato je navajal pripomočke, s katerimi se bi dosegli boljši uspehi. Pridelovanje žita naj se omeji na toliko, kolikor ga je treba za domačo rabo, mesto tega pa naj se prideljuje več krme, da bode mogoče rediti več živine. V živinoreji je spas tukajšnjega kmeta; te panoge naj se oklene in prepričan bodi, da bode lažje izhajal. Mesa se čim dalje več potrebuje, zato bodejo rastle cene živini. Tudi glede mleka in masla ne bodejo tukajšnji ljudje v zadregi ker ga lahko prodajo v Zagorje, ker ima taisto večjo ceno nego v Ljubljani. Opusti naj se siva pasma in uvede naj se v te kraje raje cikasta, katera hitreje dorašča in daje mnogo več mleka kakor ona. Seveda je treba poleg krme skrbeti tudi za snažnost živine in za snažnost in zračnost hlevov. Poleg živinoreje je za te kraje sadjereja neizmerne važnosti. Lega krajev je kakor nalašč za njo. Po tukajšnjih solnčna-tih bregovih in gričih, kateri so tako dobro zavarovani proti mrzlemu severu in ojstri burji, je prostora še za tisoče in tisoče dreves. Pri tej priliki omenja, da imajo v novodošlem učitelju g. Fran Crnagoju izvrstnega sadjerejca ter jih prosi, naj ga podpirajo v njega prizadevanji, naj mu napravijo šolski vrt ali še boljše — podružnično drevesnico, iz katere bi vsak ud dobival drevesca zastonj. Med nad jedno uro trajajočim govorom in po taistem se je čulo splošno odobravanje. Nato se je volil odbor, kateri se je po nasvetu gospoda Jožefa Zelnika, čemšeniškega župnika naslednje konstituiral: Predsednik je g. Jožef Prašnikar, posestnik v Izlakah; tajnik g. Fran Crnagoj, učitelj ravno tam; blagajnik g. Anton Klopčič, ržiški župan in posestnik v Sem-niku ; odborniki so pa: za čemšenik, župnik g. Jožef Zelnik; za Kolovrat župnik g. Gašpar Vilman, za St. Jurij župnik g. Fran Jeršič; za Zagorje kupče-valca in posestnika gg. Michelčič in Milač; za Loke posestnik in gostilničar g. Anton Eibensteiner; za Kisovec posestnik in gostilničar g. Florijan Petelin-kar; za Podlipovico posestnik Karol Rozina. — Bog daj društvu obilo vspeha! L. (Iz Cerknice) se nam poroča: Take borbe, kakor je bila dne 20. in 21. maja pri občinskih volitvah, ni še doživela Cerknica. Agitatorje je imela najete »kmečka" in »bogataška" stranka s tem razločkom, da jih je zadnja imela mnogo več. Da so se godile marsikatere lepe in zanimive reči, mi ni treba omenjati. Posebnega spomina vredno je, kako so mogočni bogatini letali in stikali po takih kotih in hišah, kamor jih še nikdar ni bilo in v katere stopiti se sicer sramujejo. Neki bogatin je namignil svojemu dolžniku, češ, že veš, kaj imava skupaj, a volilec se mu je moško odrezal: „Zastran tistega ne boste nič opravili, jaz vas ne volim." Najbolj žalostno spričalo pa si je dal neki liberalen mogočnež, ki je volilcem prigovarjal, da naj te pa te volijo pa — njega ! Koliko ponižanje! — Bogatin — pa je »beračil" glasove za - se! — Koliko je liberalna stranka grozila z zaslužkom in koliko lažij je spletla, to pa presega že vse meje. Če bo n»ša stranka zmagala, podrli bodo do tal kaplanijo in farovž. Zidali bodo farovž, kaplanijo in štalo, kar bo stalo 30.000 gld. itd. Jedina resnica na tem je, da se bo »stala" res zidala, ker ima g. dekan svojo živino v drvarnici, kar ni lepo za faro in sicer se bo zidala če so voljeni že bogatini ali kmetje, in sicer še pod tem občinskim odborom, ki je zdaj izvoljen. Radovedni smo vsi, kako bodo tisti, ki so tako slepili ljudstvo, potem potolažili svoje zaslepljene volilce. Naši volilci, pri katerih je v resnici jedro kmečkega stanu, se stali trdni, neomahljivi kot skala, tako, da so se zastonj na nje zaletavali mogočni magnatje. Čast jim bodi! Posebno so se odlikovali Dolenjci, Jezerci, pri katerih samo jeden zgago dela, Mar-tinjci, Grahovci in tudi nekateri Zerovljani. Tudi v Cerknici je bilo nekaj mož, ki se niso dali pregovoriti, ampak so stali kot hrast pri naši stranki. Bilo jih je malo, a bili so možje 1 Tudi Meniševci so se vrlo držali, le škoda, da ni bilo prej pomenka mej našimi volilci. Ko bi se bili pomenili možje mej seboj, nikdar bi ne bil voljen trgovec, ki niti domačin ni, kar je posebno razdražilo Meniševce. Izid volitev je ta, da so izvoljeni sami bogatini. Mi-slimo si, da je ta volitev marsikateremu kmetu odprla oči, da je spoznal, kako bogatini skup držijo in da nima upati boljših časov, dokler tudi kmetje ne bodo ravno tako skup držali. Pričetek je storjen, treba je samo, da je vsak kmet ponosen na svoj stan in da se vzbudi v njegovem srcu samozavest. V 3. razredu je naša stranka dobila 130 glasov, nasprotna okoli 190. V 2. razredu je razlike okoli 30 glasov. V prvem tako sami bogatini volijo. Zmaga je za sedaj še na nasprotnej strani, a z lepim številom naših mož smo mi popolno zadovoljni, kar kaže, kako se naši kmetje probujajo in vedno bolj zavedajo svojih pravic, (Šola T Marijanišču) se začne po ukazu šolske oblasti dne 10. junija t. 1. (Koroške novice.) Superintendentom dunajske ev. provincije je izvoljen J. Winkler, pastor v Arijah na Kor. — »Bauerntag" bode dni 9. junija v Dolih v Dravski dolini. — V Beljaku snujejo društvo »Bund der Germanen". Namen mu bode: »Forde-rung deutschvolklichen Scbriftthumes", ime pa »Arnulf". Brrr! — Na Koroškem je 220 gluhonemih, za šolo godnih otrok, 114 fantov in 106 deklic. V šolo jih hodi 57, od teh 26 v gluhoaem-nici. Vsi drugi izrastejo brez vsakeršnega šolskega poduka. — Za velikonemško pevsko slavnost, ki jo bodo imeli koroški pevski bratje na binkošti v Volš-berku, delajo velike priprave. (Glas iz občinstva.) Poroča se nam : Prodajalci sadja za vodo so že nekaj dnij kar v megli. Od vseh stranij se poleg cestnega prahu kadi na sadje tudi prah iz podrtin. Ker prebivalci radi imajo snažno sadje, zato bi bilo želeti, da bi škropilci zjutraj škropili sadjarski trg, ne pa opoludne, kakor se sedaj godi. Opozarjamo torej oblastvo na ta nedosta-tek, ki naj se nemudoma odpravi. (Policijska kronika.) Mestna policijska straža aretovala je od ponedeljka 27. t. m. 7. ure v jutro do torka 28. maja t. 1. zjutraj 9 oseb in sicer: 1 zaradi postopanja, 1 zaradi neizkazanega stalnega bivališča, 1 zaradi beračenja, 2 zaradi razgrajanja in razžaljenja straže in 1 zaradi kalenja nočnega miru. Mej temi je bil tudi zloglasni, zaradi hudodelstva ropa že kaznovani Anton Frakelj z Dobrove okr. Radovljica. — Tesarju Alojziju Strasela ukradena je bila te dni iz barake iz zaklenjenega kovčeka •rebrna ura z verižico. — Policijsko službo opravljalo je ta dan 80 mož. Narodno gospodarstvo. Korist sadjereje. (Govoril nadučitelj v Srednjivasi g. Rihtaršič, na shodu pti Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru.) Oče Verban je imel nekje na Gorenjskem lepo kmetijo. Mož je bil vže zelo star, a vedno še delaven ter čil po duhu i telesu. Posebno veselila ga je sadjereja. Prijazna njegova hiša je od vseh strani s sadnim drevjem obdana. Najbolje odlikovala pa se je lepa, košata hruška, kamor si je postavil priprosto mizo i nekaj klopi. Veselo kramljajo krog njega unuki, i ne morejo dosta prehvaliti dobrega sadja. Verban jim pravi, danes vam hočem povedati, kako je ta hruška semkaj prišla. Pred več nego 50 leti, bil je tukaj še prazen prostor, itd. Tudi vi Bohinjski kmetje, i še bolje drugod po lepi naši domovini, od leta do leta huje tožite čez slabe čase i res se po nekod kmetu godi vže tako hudo, da komaj, komaj zmaguje davke i vsak-dajne potrebe, ter dostikrat res ne ve, kje dobiti vinar za tobak i sol. In vendar laži ravno v našej domovini kranjski, posebno tudi v Bohinju še mnogo zakladov zakopanih, kateri le čakajo marljivega človeka, da bi jih izkopal*ter v prid bednega ljudstva obernil. Eden takih zakladov dA se prav lebko dvigniti povsod po naših gričih, pašnikih, ob potah i cestah i dostikrat plesnijo vam celo pred hišo i na vertu, ta zaklad je — sadunosno drevje, ki nam daje žlahtnega sadja, katero nam surovo ali suho, za dom ali prodaj, za mošt, kis in žganje mnogo odvrne. Korist, ki jo nam daje sadjereja, je tako oči-vidna, je tako velika, da se po pravici čuditi moramo, da je še tako premalo sadnega drevja po Slovenskem. Vidiš terpin Bohinjec — zato ti ob zdravem razumu ni treba posebne učenosti — lastna, več letna skušnja te dovolj uči, da tvojih njiv ne moreš raztegniti i radi pomanjkanja orne zemlje niti novih narediti; tedaj tudi nij mogoče poljske tvoje pridelke pomnožiti; pri živinoreji ob sedajnih pašnih razmerah greš več nazaj, nego napreduješ; gotovo se ti tedaj dohodki ne večajo, družine i troški pa sigurno rastejo. Če ti iz polja (kmetije) i živinoreje nij mogoče večih dohodkov izžeti, odprt ti je vendar še nek vir blagostanja i to , če si ti na prvi pogled tudi majhen zdi, je v sadjereji, ki ti v resnici ponuja i daje obilega dobička. Kajti ne samo, da vsako drevo v zelenji i cvetji lepša domač kraj, temveč tudi zelo boljša zemljo v kateri raste. Vsako jesen odpada listje, zgnijeignoji zemljo, pa tudi zeleno listje izsrka iz zraka mnogo živeža, ter ga po svojih notranjih organih (žilcah) oddaje v zemljo i jo rodoviti. Tudi zoper hude viharje in nalive je drevje najvarneja obramba in gorje krajem ob povodnji, kjer drevje po redkem stoji. Vsak izmed vas ve, koliko odvrne mošt i tam, kjer so se ljudje pogubnemu žganju vdali, ki jim mori telo i duha, je gotovo v sadjarstvu velika pomoč. (Konec sledi.) A AA A/* uB ujj \xo: \o„( Telegrami. Lino, 29. maja. Cesar je došel danes dopoludne. Mesto kaže slavnostno lice. Zalj-šajo je slavoloki in zastave. Na županov nagovor se je cesar zahvalil za izraze udanosti zvestega prebivalstva, grofu Kuenburgu je odgovoril, da je rad prišel v Lino, da je prisoten otvoritvi novega muzeja, ki spričuje, koliko premore ljubezen do domače dežele, delavnost v službi vednosti in umetnosti, ker v ta namen vsi delujejo složno. Naposled se cesar zahvali vsem, ki so sodelovali pri tem lepem delu. Lino, 28. maja. Ob jednem s cesarjem dojde tudi nadvojvoda Karol Ludovik. Okrasba po mestu vrlo napreduje. Lino, 28. maja. Pri današnji deželno-zborski volitvi je dobil izmej veleposestnikov vseh 77 oddanih glasov Mihael baron Kast. Rim, 28. maja. Kolikor je dosedaj znano, je izvoljenih 298 vladnih, 124 opozioijonal-nih poslancev in 16 divjakov. Ožjih volitev je potreba 58. Izid 12 volitev je še neznan. Od 125 opozicijonalnih poslancev je 40 Rudi-nijevih pristašev, 39 levičarskih opozicijonal-cev, 31 radikalcev in 14 socijalistov. Petrograd, 28. maja. Svetnik v ministerstvu zunanjih zadev Giers je imenovan poslanikom v Rio de Janeiro. Pariz, 28. maja. Zbornica je predložila danes načrt zakona glede obdačenja pijač. Glavna debata, za katero se je oglasilo 23 govornikov, bode trajala več dnij. Vigo, 28. maja. Francoski parnik „Don Pedro" je trčil včeraj ob predgorju Corru-bedo ob neko skalo. Parni kotel se je razpočil in parnik utopil. Večina ljudij se je rešila, le 80 je utopljenih. Foulard-svila 60 kr. do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Henneberg-svila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poitnlne ln oarlne prosto na dom. — Vzorci prosto na dom. — Dvojnati pismeni poito v Švico. Tovarne za svilo G Henneberg 44 c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 17-6 2 Umrli so: 27. maja. Lorenc Treo, tesarski mojster, 45 let, Cesta na Rudolfovo železnico 8, otrpnjenje srca. V hiralnici: 25. maja. Neža Blažek, delavka, 94 let, ostarelost. V bolnišnici: 25. marca. Martin Mervar, delavec, 75 let, vodenica. — Franc Marinko, gostač, 77 let, marasmus senilis. "Vremensko sporočilo. a * a Ca« Stanje Veter Vreme a S 1 •go« S S * a opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celziji 28 7. n. zjut. 2. a. pop. 9. «. iveč. 736-7 737-3 7370 17-2 20 7 173 vzhod n zm. vzh. oblačno jasno n 0 00 Srednja temperatura 18'4", za 2-1° pod normalom. 363 1-1 Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naia iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, hči in sestra, gospa Ivanka Vogelnik roj. Didic danes opoldne po kratki a mučni bolezni v 25. letu svoje starosti, previdena 8 sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage rajnce bode v četrtek, dne 30. t. m., ob 4. uri popoldne v hiši žalosti blagoslovljeno in potem na pokopališče pri sv. Križu k večnemu počitku vloženo. Sv. maše zadušnice se bodo brale pri sv. Barbari in pri sv. Križu. Prerano umrla bodi priporočena v blag spomin in pobožno molitev. Idrija, dnč 28. maja 1895. Ivan Vogelnik, e. kr. učitelj, soprog. Franc Didič, župan in posest., s t a r i a i. Franc Didič ml., brat. Štefan Lapnjne, e. kr. okr. komiBar, svak. Fanči Vogelnik, hči. Katarina Didič, Jerica Lapajne, sestra. Poslano. 360 1-1 Blag. gospodu Fran Punčuh-u in drugovom u a Slape ni. Po občnem zboru sadjarske zadruge na S'apem blago-izvolili ste mi iz prijaznosti naznaniti, kar sta dva gospoda iz Ljubljane javno v zboru o prejšnjem poslovodju sadjarske zadruge razžaljivo govorila in ste mi naglašali ter me pozivali, da naj se za svojo i-ast potegnem. Na Vata in drugov besede sem jaz potem tudi onima gospodoma v istem zmislu pisal ter se tudi ustno z njima dogovarjal, in rekla sta mi, pa tudi še prej pisala, da sta govorila iz vtisov prejšnjih govorov nagla-šajoča „če je to res tako". Posebuo hvaležna Vam pa menda nista bila za Vaše netaktično reportiranje — '». Z besedami, katere sta omenjena gospodu govorila in ste jih Vi meni ponavljali, storjena je meni krivica in povod dali ste Vi in drugovi. Dokaze imam orne na belem. Res je, da me je odbor sadjarske zadruge kot voditelja kupčije pred štirimi leti poslal iskat kupcev v razna mesta, toda povrnjeni mi niso bili niti moji gotovi potni stroški, kir tega tudi zahteval nisem ; a res pa ni, da sem jaz vse kupce, katere sem na onem potovanju pridobil, zadrugi provzel potem, ko sem odstopil, kajti zadruga oddajala je iani vsem tistim sadje, kakor prejšnja leta, razun neki tovarni v Ljubljani, katera ni hotela imeti lani z zadrugo zveze potem ko sem jaz odstopil in pričel na svoj račun s sadjem kupčevati, nad katero izvolite se znašati, a ne nad manoj, ako je sploh umestno, da se more koga siliti, kje mu je kupovati blago. Ni res. da sem se jaz trgovine na Slapeni priučil, kajti ako bi jo bil jaz kot trileten voditelj zadružne kupčije tako vodil, kakor so jo prejšnji nje funkcij jnarji nekaj let vodili, ne bila bi na robu propada visoča sadjarska zadruga z V6pehi kupčije že prvo leto rešena, vzlasti ker se je pod tedanjim predsedstvom uvel novi jedino pravi zistem. Spomnite se, v kakem redu prevzel sem jaz račune, knjige, in koliko bilo je dolga! Tudi ni res, da nisem hitel lani sprejeti zopet voditelj-stva zaradi kontrole. Poznate me vsi — da se mi ni bati in ne bojim se kontrole v mojem delovanju. Odstopil pa sem zaradi tega, ker so gg. odborniki slapenski z namenom, da ne bom prevzel, take pogoje narekavali, da sem tudi moral izstopiti. in dosPtrli so s tem, kar so želeli. Ker pa Vi z drugovi meni sedaj kot konkurentu nedostojno nasprotujete, izjavljam, da sem pripravljen tisti trenotek odpovedati se sadni trgovini sad arski zadrugi na ljubo, dasiravno niti nje član več nisem, kakor hitro mi dokaž-te, da vsled konkurence, katero jaz pospešujem, trpi občni blagor vipavskih sadjarjev in še posebej Slapencev. Dokler pa tega ne dokažete, tržil bodem i dalj« na podlagi poštene konkurence sebi in sadjarjem v korist. V Št. Vidu, dne 20. maja 18H5. Spoštovanjem A. Vršič. VABILO občnemu zboru uae dob duh 31. (lne maja 1895 ob 7. uri zvečer v mestni dr orani. Dnevni red: Poročilo o dohodkih in izdatkih koncem decembra 1894. Določba o računskem poročilu blagajniškega na-čelniStva in nje-;a izteženje. Volitve: a) volitev nadzorovaluega odbora šesterih članov; b) volitev raz odižča peterih članov. 4. Razni nasveti. Načelništvo okr.bolniške blagajnice ljubljanske dnč 29. maja 1395. 361 1-1 Načelnik: Anton Klein s. r. NB. Brez izkaznice ni nikomur dovoljen pristop v dvorano (§ 29. blagajniških pravil). Ako bi bil ta zbor nesklepčen, vršil se bo dne 7. junija t. 1. ob vže določeni uri drugi zbor in sicer (po § 30. bla£. pravil) brez ozira na število udeležencev. Sto tisoč opeke za zidanje 359 3-1 je na prodaj pri oskrbništvu graščine Faal pri Mariboru. Postavi se na železniško postajo Faal tisoč za 12 gld. Vrnivšim ee dijakom priporoča se po potresu ne-poikodovano £5" stanovanje s hrano. Prostora je za 5 oseb. — Naslov: Joslpina Pelle, Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 16, pritličje na desno. 362 2--1 Konjski cvet (pomnoženi reHtitucijaki tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po iz- kušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, InjSa otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvr-ščenje) po kakem trudapoluem delu. Stena mina stnia. za živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro401et ■l najboljšim vspe-lioni večinoma po hlevih, ako žlvinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., B zamotkov z rabilnim navodoiu samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 15 Ubald pl. Trnkoczy, Ljubljana, Kranjsko. T.l PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj cenj. naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo nvaževati. m t m ** ** .Ji« tiiKs tatu J»i t$t t« laSšsSšslfiSSiSiSBSS AntoH Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 18 priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld. 60 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 50 kr. do 22 gld, nepremočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld.. haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld.. mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago sc jamči. Uradne Cjin trgovske 1 KOVERTE K s lirmo priporoča KAT. TISKAENA v Ljubljani. S 9 | Josip Tomec j j usnjar in zaloga usnja : v Ljubljani J Streliške ulice j % priporoča preč. duhov- > ' | ščini in slav. občinstvu i | f trpežno doma strojeno • usnje za vsakovrstno £ j! porabo, po nizki ceni. | ■......... copoocoooooooooooooooooao Ilailfvli flfnež najboljše kakovosti, dobiva se pri 1S tovarna za flrnež v Ljubljani, Sv. Petra cesta, liustrovani ceniki potiebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. PV Prodaja na debelo ln drobno. ooooo 31 °0 0 = 0 t 0 | 5 iš 01 of 0 s- V >05 uoo ooooooo oooooooooooo Karol Dostal t a p e t n i k v Ljubljani, Sv. Petru cesta 31 se priporoča v najkulantnejše izvrševanje |j| vseh v svojo stroko spadajočih del. kakor k modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. | C e ji e n i k k c. Valentin Accetto m> zidarski mojster v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini iu slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = v zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih žtedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni. Janez Dogan |i mizarski obrt ln zaloga pohištva v Ljubljani J |jj Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu | svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. Mati j n Horvat | čevljarski mojsterv Ljubljani,sv. Petra cesta32 ^ # priporoča sc prečast. duhovščini in sluv. občinstvu & v naročanju raznovrstnega ^ gtr obuvala t katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga • 3» od najpriprostejše do najfinejše oblike. K Valentin Šubic podobar in pozlatar v Poljanah nad Skofjo Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih jjar podobarskih del z zagotovilom poštenega in solidnega tlela po možno nizki ceni. I JOSIP ŠUBIC 5 kipar v Gorenji vasi nad Skofju Loko S priporoča se prečast. duhovščini in slav. 9 S občinstvu za izdelovanje % $ kipov iz lesa in kamena . novih « ^ oltarjev iz lesa in marmor-cementa , J v vsakojakera slogu; dalje v prenavljanje! J starih oltarjev in drugih predmetov zago-1 % tavljajoc kar nainatačnejšo izvršitev in 1 J nizko, delu primerno ceno. •I . J&£L <» 1» sem. ^ 9 svečar v Gorici, Vo56arna Prodajalnioa Solkanska cesta 9, Goapodska ulica j priporoča veleč, duhovščini, cerkv. oskrb- 1 ništvom ter si. občinstvu garantirane, pristne j čebelno-voščene sveče klg. po gld. 2 45 Sveče slabejših vrst za i pogrebe in drugo upoiabo prav po nizki ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, | okrašeni in preprosti po najnižji ceni. /vvvvvvvvvvvvvvvvvv^^ Alojzij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijuuske ulice št. 7 1 priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. Prodaja na drobno in debelo ter zago- ' tavlja uljudno postrežbo. S StavbeBio ]io(ljetniit¥o in felmiskl Inž. B. 3orkovec in arhitekt 309 10-7 O. Dvorak v Ljubljani (Hotel ..pri slonu") prevzema vsapvezidavanja. poprave in izvršitev novih stavb zagotavljajoč najtočiiejže in solidno delo po nizki W" nekarteli- rani Hi ceni. Izdeluje tudi vse v inženirsko in arhitektsko stroko spadajoče stavbene načrte v najkrajšem času. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras Wien, I. Bezirk, tefa nsplats Nr. 11, Partorre. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpeino, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje o. kr. dei. priv. to- varne. ustanov, leta 1835 na Dunaji Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Femolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crime za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 62—11 Išče zmožen se v zemljeknjižnih in občinskih poslih z letno gotovo plačo 520 gld. in postranskim precejšnjim zaslužkom. — Zruozni in pošteni reflektanti prošeni so takoj se oglasiti pri vredništvu ^Slovenca" v Ljubljani. 354 8_2 Razprodaja. Nikdar v življenju ee ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil lamo za 2 gld. 20 kr. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. 20 kr. in sicer: 1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno idoeo, s triletnim poroštvom; 1 krasno kravato za gospode iz čiste svile; 1 krasna igla za kravato z umetnimi briljanti; 1 oficirska usnjata denarnica; 1 jako elegantna broška za ženske po pariški fagoni; 1 krasen prstan iz zlatoinimita z lepim kamenom ; 1 krasno škatljieo za smodke; 1 krasno cevko za smodke; 3 komadi zelo krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti; 2 krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom ; 2 double gold gumba za manšete; 10 komadov finega angleškega pismenega papirja; 10 komadov finih angleških pismenih zavitkov; Vseh teh 35 komadov krasnih stvarij sem prisiljen dati za dosedaj nečuveno smešno ceno 2'20 gld. Da .zkljueim vsak dvom, izjavim, da je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalea \sak riziko izključen. Vse to je dobiti, dokler je še kaj na razpolago, po poštnem povzetju po 345 5_2 krakovski razpošiljaviiici ur F. WINDISCH, Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F i_Priporočen o l pollkllnlike dlrekolje. Uporablja se proti duiljivema kailju, boleznim v grln, v prsih in proti otrodjlm boleznim. . Konjaka sladni izvleček Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-51 I Tovarna konjak-sladnega izvlečka | v Leipniku. sprejme v službo podpisano vodstvo. Kdor ni kako nižjo kmetijsko šolo z dobrim vspehom dovršil, naj se ne oglaša. Nekdanji učenci deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu ali sedanje vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu imajo prednost. Letna mezda znaša 360 gld., namestek za kurjavo 20 gld. Prosto je stanovanje, prosta svečava (petrolej) in užitek majhnega zelenjadnega vrta. — Nastop službe je dne 1. avgusta t. 1. Prošnje je poslati do 15. junija t. 1. podpisanemu vodstvu. Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu, dn^ 24. maja 1895. 353 3—2 Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne f1 gospe prestolonaslednice- vdove liadvojvodinje Štefanije. Kapljice za zobe 3 odlikovane S lekarne Piccoli ,pri angelju' f! v Ljubljani, Dunajska cesta. i Kapljice kanjone na pavolo in dejane v votel zob takoj j" olajšajo bolečine. r&Ot 588 50-29 ftt Stekleničica Q O kr. ^W^^^^a.*'ju* £ urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejsih Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, buclilnikov, zlatnino in srebrnino ua. ua. W po zdatno znižani ceni.-« Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje. V ceniku zaznamovane cene znižal sem za lO°/0- V prav obilno nakupovanje se priporočam najuljudneje. Ceniki se zastonj razpošiljajo. ■•"Edina zaloga bi ciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Pueh v Gradcu. 285 9 A. Vidia krasno uro. katera točno in zanesljivo kaže? B. Ah, res presenetljivo! Kje si jo neki kupil in kolijco velja? A. Pri znanem urarju Čudnu v Ljubljani za res čudovito ceno. B. Takoj idiva, omislim si tudi jaz podobno uro. Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa v • 1 1 • • O. in kr. dvorni zvonar 60 12—5 Albert Samassa v Ljubljani. Livarna harmonično in melodično ubranih str zvonov. Zaloga cerkvene priprave iz masivnega broD», svečnikov, lestencev, svetiljk, altarhih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd. najboljše konstrukcije za razno uporabo: za pivovarne, tovarne, rudnike itd itd. Vodnjake (štirne) popolne vodovodne naprave, kletne sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumija in ko-nopne cevi, ho Koti kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, mazilne priprave itd. Livarna za medenino in kovino po modelih. jm D vi 11 a j s k a borza. Dn6 29. maja. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta .......123 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1074 „ Kreditne delnice, 160 gld............402 „ London vista...........121 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ 20 mark............11 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................6 „ 45 kr. 35 „ 25 _ 50 „ 40 „ 10 „ rt 75 , 81 . 50 „ 91 n 65 „ 05 „ 71 „ Dne 28. maja. 1% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5