Stev. 35.
V Ljubljani, v ponedeljek, dne 13. febrnvarlja 1905.
Leto XXXIII.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 151— za tet rt leta „ „ 6-50 za en mtscc „ „ 2-20
V upravništvu:
za telo leto naprej K 201— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ ,, 1-70
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo J* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
- dvorlSfa nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vratajo; nefranklrana pisma sc n< sprejemajo. (IrcdnISkcga telefona Stev. 74.
Političen M za slovenski narod
Inserati:
Enosiop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo l'e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_i_ Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Ornis contro Cnučar.
Dr. Tavčar vdarja — na narodno strujo.
V petek je dr. T a v č a r jugoslovanske poslance presenetil z v resnici narodnim govorom. Bilo je to prvič, odkar je državni poslanec. Popred je vedno le sramotil svoje slovenske rojake in najljubše ves svoj narod. To pot pa je govoril korektno. Ni čuda, da so bili jugoslovanski poslanci prijetno iznenadeni in da so mu nekateri še celo čestitali.
Le škoda, da lepi narodni govori, in še na Dunaju, nič ne pomenijo — dokler 'se na Kraajskem tlačani pri S c h w e g 1 u in H e i n u. Dokler poslednje ne neha — toliko časa na vse narodne besede, naj bodo govorjene v Ljubljani ali na Dunaju, ali pa zapisane v .Narodu", prav nič ne moremo dati.
Kaj je privedlo dr. Tavčarja, da je nakrat nastopil zopet kot narodnjak?
Žalibog le njegova osebna zadeva.
Ptujski O r n i g je tožil „Slov. Narod" odnosno dr. B r u m e n a kot pisca nekega članka in d r. T a v č a r j a kot odgovornega urednika. Stvar bi morala priti po zakonu pred ljubljanske porotnike, ker se tiska „Narod" v Ljubljani. A O r n i g, zagrizen nemški nacionalec, dosegel je delegacije mariborskih porotnikov. S tem se je sevč pravdni položaj hipoma izpremenil — namesto slovensko-liberalnih naj sodijo dr. Tavčarja in Brumna nemškonacionalni porotniki. To je bil prehud tobak. Dr. Tavčar se je stogotil in se v petek hudo zadiral v grofa Gleispacha in voditelja justične uprave dr Kleina. Prvič je začel „na kveder šivani škorn" kazati in skoro bi bil človek mislil, da se je oživela stara radikalno narodna žila.
A upravičene vprašujemo pri tem dr. Tavčarja:
K d o j e kriv, da so na Slovenskem postale take razmere ? K d o je na neču-ven način povzdignil ugled in pomen nem-štva v slovenskih deželah ? Kdo je kriv, da danes celo na Kranjskem Nemec gospodari? Kdo drugi nego isti dr. Tavčar s svojo nesrečno dinamitno politiko, ki se danes pritožuje, da utegne sam postati osebna žrtev razmer, koje je sam v prvi vrsti zakrivil! On se pritožuje danes zoper nemško nacionalstvo, ki se ni sramoval, prusjaške Vsenemce mobilizovati proti dr. Susteršiču Čudno se svet suče — božji mlini počasi meljejo, pa sigurno.
Naše stališče!
Lahko bi danes rekli: Oko za oko, zob za zob! Lahko bi danes rekli, da se dr. Tavčarju prav godi, saj ima »Slov. Narod" organizirano sistematično obrekovanje že skozi leta in leta, — svest si, da ga ljubljanski porotniki ne obsodijo in da ga ščiti tudi še imuniteta. Vemo tudi — in izkušnje imamo, žalostne izkušnje, ki to dokazujejo — da bi se dr. Tavčar r a d o v a 1, če bi se kaj podobnega, kot njemu, pripetilo kakemu „klerikalcu", recimo kakemu uredniku „Slo-venčevemu".
A tako nizko stališče je nam tuje. Resnico povemo, pikro resnico, in smo jo zgoraj povedali — a objektivne krivice ne zagovarjamo. Spominjamo se, da smo tudi mi v pravdah, ki smo jih imeli z ,Narodom", opetovano prosili za delegacijo vna-njih porotnikov, sklicujoč se na to, da ljubljanski porotniki načeloma le liberalcu prav dajo, — a bili smo vedno načel o m a odbiti in izročeni na nož političnim nasprotnikom. Tako je prišlo, d a smo postali na Kranjskem brezpravni. To boli. — Nemški nacionalec Ornig je pa kar brez vse težave dosegel, kar se je n a m vsikdar dosledno odreklo.
Take pravice načeloma ne moremo in ne smemo priznavati.
Pa še nekaj drugega je. Nevarno načelo, da se zoper slovenske liste delegirajo nemškonacionalni porotniki, kadar je nemški nacionalec tožnik, — se ne sme nikdar udomačiti. Na tem je in-teresiran ves slovenski narod. Tu se ne gre za trenutni strankarski položaj pri nas, tu se gre za eminentno narodno stvar, in zato pričakujemo od naših poslancev, da se v tej stvari nič ne ozirajo na naše liberalce, naj bodo še tako slabi in malovredni, temveč da jih vodi edinole skupni narodni interes. Nikdar ne sme katoliško-narodna stranka pasti na nizki nivo nekaterih naših liberalcev. Pred očmi mora vedno le imeti prihodnjost celega naroda. V takih slučajih mora narodno čuteče srce pozabiti vsa druga, četudi še tako bolestna čutila.
Upamo, da bodo naši poslanci iz teh vzrokov glasovali v državnem zboru zoper izročitev dr. Tavčarja sodišču.
Nauk.
Ali se bode dr. Tavčar — ki je e d i -n o merodajna oseba v liberalni stranki -kaj učil iz tega slučaja. Ali bode sprevidel, da so marsikatere zadeve veliko v a ž n e j e , nego „boj zoper klerikalizem«, ki ni rodil drugih sadov, nego da Nemec ošabno gospodari na slovenskih tleh. Ali sprevidi, k a m je odvedla nesrečna politika — da se pričenja čas političnih per-sekucij slovenskih mož, inda s e n e m -ško-nacijonalna zagrizenost nikakor neustavi predlibe-r a 1 c e m ? Kam smo prišli! — Duhovi iz dobe meščanskega ministrstva menda zopet vstajajo. Ali gremo š e n a p r e j ? Ali nismo Slovenci še zadosti ponižani ? Ali je „boj proti klerikalizmu" še vedno g 1 a v-n a stvar — tako dolgo, da sovražnik naše narodnosti prav vse dobi v svojo pest, tako, da bodemo celo združeni še preslabotni proti njemu ?
Ni dolgo, ko je „Slovenski Narod" v zadevi ljubljanskega vseučilišča prinesel članek, ki je vzbudil dokaj pozornosti v merodajnih katoliško narodnih krogih Članek je bil pisan mirno, pošteno, v resnici narodno in končal se je s stavkom, da utegne napočiti nova doba strankarskega življenja na Kranjskem.
Ne vemo, če je ta članek dr. Tavčar sam spisal. Če ga je, mu je le čestitati. — Bila je v njem marsikaka pametna beseda in ves vtisek je bil oni resničnega rodoljubja.
Ali naj smatramo v petkov govor kot dopolnitev onega članka ?
Dejanja morajo to dokazati — besede same so kakor soparica, ki izgine.
Za dejanje pa bode kmalo prilika. Dva mandata za kranjski deželni zbor sta v veleposestvu izpraznjena. Ali gremo pod slovensko zast?vo v skupen boj? Biezupen danes ni več!
Izdojalstoo soc. tiemoRra-clje u tLitiji.
KTa shodu „Slov. katol. delavskega društva v Ljubljani" se je včeraj razpravljalo o ponesrečeni stavki delavstva v litijski predilnici. Shodu je predsedoval predsednik društva tovariš Kos. Prvi govornik tovariš Moškercje govoril o vzrokih, povzročiteljih in o posledicah stavke v litijski predilnici, kjer je socialna demokracija, milo rečeno, naravnost izdala delavstvo.
V litijski prtdilnici vsled brezbrižnosti ni bilo organizacije. V tej tovarni so vladale neznosne razmere. Znano je čitateljem iz .Slovenčevih" poročil postopanje z delavci v tej tovarni. Navajal je še nekatere kri čeče slučaje v predilnici, ki našim čitateljem še niso znani. Tako je neka delavka pred Božičem dobila, dasi je delala celi teden, samo 6 krajcarjev, neka druga delavka samo 17, in neka druga delavka, ki je zaslužila 4 krone, je dobila za celi teden le 1 krajcar. Ostalo si je tovarna kar zaračunila za kazni. Neka druga delavka je pa bila kaznovana dvakrat po 80 krajcarjev, ne da bi bila vedela zakaj, in se ji tudi v pisarni ni povedal vzrok kazni. Vse to in pa običajno psovanje ter tepenje v tovarni je povzročilo, da je bilo delavstvo litijske predilnice nezadovoljno. Ker se je letos pričelo kaznovati bolj pogosto, je raslo razburjenje med delavstvom litijske predilnice To nezadovoljnost je porabil soc. demokraški agitator, znani Mihael Čobal iz Zagorja, da je napeljal vodo na svoj mlin. Pričel je prirejati shode in posrečilo se mu je pridobiti približno 40 članov za socialno demokraško strokovno zvezo tekstilnih delavcev v Avstriji. Kakega duha je poizkušal na teh shodih vcepiti med delavce, razvi-dimo iz tega, da so njegovi učenci pričeli kazati svojo pristno socialno demokraško oliko s tem, da so psovali nesocialno de-mokraške tovariše „proklete ajmohtarje". Govornik naglaša, da osebno ne sovraži nobenega socialnega demokrata, ravno nasprotno ljuti vsakega soc. dem. delavca in to tembolj, ker vč, da so ti nezadovoljni reveži zapeljani po socialnodemokraških judovskih voditeljih, ki delajo z de-monično vztrajnostjo po vsem svetu na to, da bi iztrgali iz src zapeljanih revežev zadnjo iskrico krščanskega mišljenja.
Med delavstvo litijske predilnice je zašel socialno-demokraški duh Jeli čudo? Nikakor ne ! Saj je nadzorovalno osobje samo skrbelo zato, da je rasla med delavstvom nevolja, ker je postopalo ž njim res jako nelepo. Treba je bilo le iskrice, da se je vnel plamen: stavka. Socialni demo-kratje so se natihoma že dalje časa pripravljali za stavko, čakali so samo prilike, da bi dvignili „punt", kakor nazivlja delavstvo v litijski predilnici stavko. In posrečilo se jim je. Znano je, kaj je neposredno povzročilo stavko. Nastop Siigerjev proti delavcu Tomažiču je povzročil, da je pričelo vse delavstvo stavkati z namenom, da sprejme podjetništvo na delo nazaj s Tomažičem vred odpuščeno delavstvo. Stav-kujoči delavci so brzojavili v Zagorje „Pod hruško" po Miha Čobala. In prišel je. Pri Oblaku je imel preteklo sredo velik delavski shod. Na tem shodu je bilo kakih 400 stavkujočih delavcev in delavk. In Čo bal je na tem shodu nastopil kot zmage-zavestni delavski voditelj. Krasno je go-
voril. Navduševal je delavstvo, naj vztraja
v boju, češ: „Z brani smo skupaj in hočemo držati stavko, dokler se ne udasta gg. Schvvarz & Zublin. Kako bomo mogli vzdržati stavko, ko je organiziranih delavcev pri vas le 47 ? Mi bomo dali to v časnike, po vseh delavskih društvih in tovarnah bomo iskali podpore. Od hudega ne bomo konec vzeli, ker ga še niso nikjer". Opisaval je delavcem razne velike stavke, v katerih se je moral ud^ti^a gospodar. Kakor so delavci skupaj izsto^Tl pili iz dela, tako bodo šli zopet skupaj na^ delo. Stavka se poprej ne bo končala, je govoril Cobal, dokler ne bo Schwarz mehak kakor hruška in dokler ne bo sprejel vseh delavskih zahtev, če prav ima stavka trajati še tudi 16—20 tednov. Seveda je moral tak govor vzbuditi med delavstvom veliko navdušenje v boju za zmago delavskih zahtev: „Tovarna sprejmi nazaj vse ali pa nobenega delavca" !
„Rdeči prapor" je pisal o tej stavki med drugim: Delavci v Litiji so hujše izkoriščeni, kakor v staroveški sužnji. Torej če so ustavili delo ni kaj čudnega, temveč nekaj razumljivega, saj tudi vrč gre samo tako dolgo do studenca, da se ubije, tako tudi delavci, ki niso mogli več prenašati, so se postavili po robu. Seveda, ošabni tovarnar, ki odira nezavedno delavstvo do skrajnosti, hoče zraven tega, da se v nje-; govi tovarni poštene delavce pretepava, . vzgojiti jih prav po pasje, da bodejo lizali roke svojemu mučitelju. On patetično končuje : „Delavci združite se, da bode preje konec teh parasitov!"
Kdor je opazoval razvoj stavke, je moral biti prepričan, da bo mogočna (?) avstrijska soc. demokracija izvojevala stavko tako, da ne bo odpuščen noben delavec in da bo zopet sprejet na vsak način Tomažič, zaradi katerega se je pričela stavka.
A prišlo je drugače. Konec stavke je pokazal socialno demokracijo v pravi luči! V četrtek so se pričela menda pri glavarstvu pogajanja s Schwarzom in seveda iih je vodil Miha Čobal. Uspeh pogajanj je Čobal naznanil na shodu pri Oblaku, po svoji navadi v dolgem govoru. Rekel je: „Gospcd Schwarz se je v toliko udal, da greste zopet vsi na delo, a štirje delavci so odpuščeni! — Nadalje ste sedaj dosegli, da se „štrafovat" ne sme več, nego zasluži delavec na en dan, ljudij tudi ne bodo smeli več pretepavati in jih kaznovati če bi kako pisemce prebrali v tovarni. Mislim, da ste s tem zadovoljni. Po vsi pameti je, da greste zopet na delo, ker takšna množica se v stavki ne more vzdržati. Seveda zdržala bi se že, a poprej bi mogli po vseh tovarnah peklat in fehtat krajcarjev skupaj To pa je težko, in ljudje cepajo eden za drugim na delo nazaj. (Prvi dan jih je delalo 8, drugi 4!!) Najboljše je, da greste zopet na delo in se pripravljate na novo stavko s tem, da se vsi organizirate in stopite v strokovno društvo.
Pri glasovanju je bilo samo 15 delavcev za konec stavke in en delavcev je za-klical „pfuj!" Drugi dan, v petek je pa šlo malone vse delavstvo na delo. Kaj je hotelo storiti drugega, ko je je zapustil polubog Čobal!
Izid stavke je naravnost izdajalski! — Malo je bilo stavk s tako sramotnim koncem. O Tomažiču niti govora več ni, dasi je bila pričeta stavka zaradi njega. Malenkostne obljube podjetja ne pridejo v poštev, saj bi jim bil moral g. Schwarz tudi brez stavke ugoditi. Nastop socialne demokracije v Litiji je izdajalski in kaže, da se socialni demokraciji ni šlo za nič drugega, kakor da pridobe delavce za svojo drago soc. dem. „unijo", kjer morajo plačati visoke prispevke, a imajo le malo koristi od nje. Saj je namen teh zvez le ta, da se rede z delavskimi groši po večinoma judovski soc. demokraški voditelji
Kako misli nadzorovalno osobje držati pogodbo, dokazuje dejstvo, da je bil že v petek dopoldne kaznovan neki Grum, ki
zasluži na dan 88 krajcarjev, za 2 Kroni. In znani Anton Kobil je že v petek osuval delavko Mici Mulh. Resnici naljubo pa bodi povedano, da je podjetništvo zaradi tega kaznovalo Kobala, in govori se, da mu je tudi odpovedalo službo. Upajmo da bosta naročila gg. Scbvvarz & Zublin nad-zorovalnemu osobju, naj ravna z delavstvom milo in odpravita strogi kazenski zistem.
Litijska stavka ostane v slabem spominu v zgodovini slovenskega delavstva. Cobal je rekel na shodu v Litiji, da ker pulfra ni, se tudi stavka vzdržati ne more. In vendar je vse sočutstvovalo z delavci! Lahko bi b li nabrali podpor! Če soc. demokracija ne more vzdržati litijske predilnice, kdo ji naj verjame, da bo dosegla delavstvu vsega sveta, kar mu obljubuje! Torej boj soc. demokraciji!
Dr. K r e k je govoril nekako takole: Neuspehi soc. demokracije izvirajo iz nje nih napačnih načel. Soc. demokracija stoji na m čelu razrednega boja in pravi da vojska mora biti, drugače ne bo nič. Tudi soc. demokraška strokovna društva imajo glavni namen vojsko proti človeški družbi. To gre predaleč, ker odbije delavstvu druge stanove. Štrajk je rekurz delavstva na človeške družbo. Vsi stavkujoči ga podpišejo s tem, da stavkajo. Soc. demokracija je pa iz teh rekurzov napravila vojsko. Pri nas je ob stavkah glavna stvar ta, da se celo občinstvo prične zanimati zanjo. Tako je delal ^Slovenec" ob raznih stavkah. Ob takih prilikah se je veliko nabralo, ker so vsi stanovi sočutvovali z delavci. Če se pa soc. demokracija loči s sovraštvom od vse druge družbe, se pa tudi družba soc. dem. štrajkov boji. Z nekako skrbjo gleda človeška družba na soc. dem. štrajke in strah pred soc. dem. potlači sočutvovanje in ljubezen do delavstva.
Organizacija soc'alne demokracije meri na to, da morajo biti vsi delavci pod enim klobukom. Socialni demokratje ustanove najprej centralo. Ta centrala pošilja potem svoje agitatorje po raznih tovarnah, da pridobe za socialnodemokraško strokovno dru-štvo članov. Tam pri centrali mislijo najprej na svoj list in da dobe denarja za tajnika in agitatorje. Dokler nimamo takih organizacij, ki bi vlekle delavce same nase, toliko časa bo delavstvo vedno na tleh. S silo, z lažmi, sleparijami in z nespametnim hujskanjem se ne smejo vleči ljudje v strokovno organizacijo; mora biti taka, da delavci sami uvidijo njeno korist.
Strokovna organizacija mora nastati v kraju samem Trdne krajevne organizacije pa osnujejo močno centralo. Prvo je delo doma. In tukaj smo nasprotni socialni demokraciji, ne s strankarskih, marveč z načelnih razlogov. Vstop mora biti mogoč delavcu vsakega prepričanja. Socialni demokratje pa delajo nato, da bi bili vsi člani strokovnih društev tudi člani socialnodemo kraške politične organizacije, naročeni na strankarsko glasilo, naj plačujejo strankarski davek itd.
Socialnodemokratična strokovna dru štva dajejo ves denar v centralo in iz tega denarja se vzdržujejo agitatorji in časopisje. Tisti groši, ki se pa pošiljajo na Dunaj, so izgubljeni za delavstvo.
Socialna demokracija ima to načelo, da se ne sme pričeti noben štrajk, če ga ne dovoli stranka A centrala gleda predvsem na politično korist socialnodemokratične stranke in se boji za svojo blagajno. Ni boljšega zagovornika za kapitalizem, kakor so socialnodemokratične centrale. Da mečejo delavcem pesek v oči, se dogovarjajo s kapitalisti za kako drobtinico. Čakati na dovoljenje centrale pri stavkah je nesmiselno, ker povod stavkam daje večinoma naglo razburjenje.
Ce vprizore socialni demokrati stavko, je njih končni namen povzročiti strah. Pri naših stavkah je pa končni name i prisiliti vodstva tovarn na to, da priznajo strokovna društva in njih odbor kot zastopnika delavstva. socialni demokratje se tolažijo pri stavkah s prihodnjo soc. dem. državo. A doseči moramo pri stavkah, da se o njih ne bo govorilo, kakor o puntih, marveč da bodo to svetli žarki v boju za pravico delavskega ljudstva.
Predsednik strokovnega društva jeseniškega delavstva Glavič nato vrlo dobro ožigosa nastop socialnih demokratov ob lanski stavki na Savi in na Jesenicah. Šli so najprej k ravnatelju g. Luckmannu in potem so svetovali delavstvu, naj gre brezpogojno na delo, potem pa naj delo odpovd ter čez štirinajst dni prične zopet stavkati. S tem bi bili soc. demokratje vse pokvarili, če bi jih bil kdo poslušal. Naznani, da šteje strokovno društvo na Jesenicah že 440 udov
Tovariš K a r 1 i č govori o uobalu, ki je vodil stavko v Litiji, in pravi, da je Cobal nekak „Pantoffelheld". Opisuje nekaj nečednih dogodkov iz soc. dem. organizacije osobito v denarnih zadevah.
Tovariš C a t a r govori o boječem nastopu soc. demokratov povodom lanskih demonstracij v tobačni tovarni. Medtem ko je večina delavcev in delavk demonstrirala,
so se pa soc. demokratje poskrili, ker so se bali za svojo kožo.
Tovariš Jeriha popisuje izdajalsko nastopanje soc. demokracije ob stavki v Vevčah, kateri je sledila ustanovitev kršč.-soc. strok, društva. Ce so pisali soc. dem. „Naši zapiski", da se je strok, organizacija pri D. M. v Polju ponesrečila, so pisali v toliko resnico, ker se je istinito popolnoma ponesrečila soc demokraška strokovna organizacija pri D. M. v Polju.
Tovariš Gostinčar je poživljal delavstvo na osnovanje nepristranskih strok, delavskih društev.
G. dr. E. L a m p e govori o razločku med soc. dem. in med strokovno organizacijo. Prva je le politična in povzdigne nekatere osebe, a za maso delavstva ne doseže nobenega zboljšanja Strokovna organizacija pa mora imeti kot edini namen zboljšanje delavskega položaja v posameznih krajih. Zato pa mora vsako strokovno društvo imeti svojo blagajno v lastnih rokah, da mu služi v slučaju potrepe.
Končno opisuje tovariš Snoj iz lastne izkušnje stavke v Ameriki
Predsednik Kos zaključi zborovanje in povabi navzoče na shod prihodnjo nedeljo ob pol 10. dopoldne v Selenburgovih ulicah št. 6. II. nadstr.
Rusko-joponskn vojsko.
Ob Sahu in Hunhu.
Tokio, 11. febr. Japonci so v četrtek vzeli višino južno od Ibanohibja, potem ko so pregnali dve stotniji ruske pehote. — Rusi nadaljujejo obstreljavati levo krilo in centrum japonske armade. — Maršal Ojama poroča, da so Japonci do 10. t. mes. pokopali v okolici Heikontaja približno 2000 mrliče v.
Kuropatkin poroča 10. t m.: Naše patrulje so napravile 7. t. m. zasedo in ujele dva Japonca. Dne 9. t. mes. so vrgli naši strelci Japonce raz neko višino, 3 vrste jugozahodno od Tunkuja.
Hullska komisija.
Iz zanesljivega pariškega vira se poroča, da so vsi člani hullske komisije edini v tem, da je ravnal admiral R o ž d e s t v e n s k i popolnoma pravilno. Sedaj bo komisija preiskavala, ali so bile res navzoče torpedovke in čegave so bile. Štirje admirali so tega mnenja, da so bile, peti si še ni ustvaril končne sodbe.
Steselj o vojski.
Dopisnika listov „Petit Parisien" in „Echo de Pariš" sta v Adenu prašala generala Steslja, ali bo Rusija mogla zopet dobiti Port Artur. Steselj je dejal: „Da, toda pod pogojem, da postanemo gospodarji na morju. Ako ne, nam more p o z m a g i vrniti izgubljeno trdnjavo le pogodba, i n m i bomo zmagali, o tem bodite prepričani. Mandžurijska armada bo naredila to, česar ni moglo izvršiti brodovje." Stesljevi spremljevalci so se nevoljno izražali o Alekse-jevu, ki ni ničesar videl naprej in ničesar pripravil.
General R e i d t je dejal: „M i bomo carju vse povedali, izvedel-bo vse storjene napake in slišal, zakaj smo bili premagani."
Steselj na potu domov.
„Daily Mail" poroča: General Steselj bo v peterburških dvornih krogih sprejet brez vsakih slovesnosti, lzprva je bilo rečeno, da mu bo šla nasproti do Port Saida vojna ladja .Saratov", ki naj ga pripelje v Odeso ali Sebastopol, kjer bi mu imele biti prirejene velike ovacije. Sedaj so pa to misel opustili.
Za Kondratenkov spomenik.
V Mukdenu so pričeli zbirati denarne doneske, da se napravi generalu Kondratenku spomenik ali kaka dobrodelna ustanova, ki bi nosila njegovo ime.
O Kuropatkinu.
„Varšavsky Dnevnik" priobčuje pismo nekega ruskega častnika od mandžurijske armade. O Kuropatkinu se glasi tu: Kuropatkin je cel ženij. Za najmanjšo malenkost je vse preskrbljeno Ne verujte, ako izveste, da ruska armada trpi pomanjkanje. V*ega je v izobilju in general Kuropatkin ne štedi sredstev, da imajo vojaki in častniki vsega dosti na razpolago. O strate-gičnih uspehih armade nočem govoriti. O tem imam svoje prepričanje, ki ga pa nočem vsiljevati nikomur. Rečem le, da ni vse, kar se je izvršilo, tako slabo, kakor se marsikomu v Rusiji zdi.
Car in Gpippenbepg.
Peterburg, 11. februarja. Car je poslal tajnika Bezobrazeva naproti Grippenbergu. Njegova naloga je, preprositi Grippenberga, da bi se vrnil k armadi in mu dal dokumente, ki jih prinaša I z bojišča, kakor znano proti ruskim povelj-' nikom.
Rusija napo6a na Angleškem podmopske čolne.
»Standard" poroča, da je iz neke angleške luke odplul 9 t. m. parnik, na če-gar krovu se je nahajal podmorski čoln. List trdi dalje, da je Rusija naročila v angleški ladjedelnici 12 podmorskih čolnov.
Kupopatkin ne bo odpoklican.
„Daily Mail" poroča iz Peterburga: General Kuropatkin ne bo odpoklican, kar želi Aleksejeva stranka na ruskem dvoru, ker car dobro ve, kako je Kuropatkin priljubljen pri armadi in pa ker v tem času noče noben veliki knez prevzeti nadpoveljništva. Kako je pazdeliena ruska armada v Mandžuriji.
Ruska armada v Mandžuriji je razpostavljena sledeče: Desno krilo, druga armada, prej Grippenberg šteje: Osmi, deseti evropski, prvi sibirski kor ter drugo in peto evropsko strelsko brigado, 10000 mož konjenice, 350 topov. Tretja armada, Kaulbars, ki stoji v centru, šteje: Prvi, šestnajsti in sedemnajsti evropski in četrti sibirski kor, prvo evropsko strelsko brigado. Prva armada pod Linevičem na vzhodnem krilu šteje: Drugi, tretji in peti sibirski kor. Kje stoji šesti sibirski kor, se ne ve.
Apgentinija
svojih ladij ni prodala res Rusiji. Tako zagotavlja argentinski poslanik v Londonu. Torej ne bo resnična vest, da je 7 argentinskih ladij ž2 na potu k baltiškemu bro-dovju.
Obleganje Vladivostoka.
„Daily Telegraph" poroča preko Šan-gaja iz Tokia: Japonci so naročili štiri vojne ladje po zgledu najnovejših angleških ladij. Vsi topovi, vredni 500.000 funtov, se na-roče na Angleškem. Ko bo milejše vreme, bo glavni cilj Japoncev obleganje Vladivostoka. Sodijo, da bo admiral Kamimura poizkušal, ko se bo pričela bitka ob Sahu, Vladivostok odtrgati od kopnih zvez.
Baltiško brodovje.
Baltiško brodovje še vedno leži v zalivu Nossy Bj. Iz Peterburga ne dobi ni-kakih poročil. Brodovje je spremljano od 17 transportnih parnikov, vštevši francoski parnik .Esperence", ki ima na krovu 1000 ton zmrznjenega mesa Pred koncem febru-arija ne bo zapustilo zaliva. — Iz Zanzi-barja poročajo 11. t m., da je že od četrtka usidranih pri Dar es Salumu 5 ruskih križark.
Ne bo miru.
Iz Peterburga poročajo listi, da je zopet izginilo upanje na mir, ker se je car odločil za energično nadaljevanje vojske — Pariška izdaja „Newyork Heralda" pravi, da ni resnična vest, da bi bili veliki knezi prestopili k mirovni stranki
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič ne gpe v Mandžurijo.
Peterburg, 11. febr. V inozemstvu razširjene vesti, da bo veliki knez Nikolaj Nikolajevič odpotoval v Mandžurijo, se ne potrjujejo.
Japonska in Mandžupija.
Japonski poslanik Hajaši se je izrazil v nekem razgovoru, da Japonska ne namerava anektirati Mandžurije. Japonska ima ondi velike trgovske interese. Ravno vsled tega so nastale sovražnosti. Ako bo Japonska zmagala, bo Japonska odprla Mandžurijo svetovnemu prometu ter jo postavila pod kitajsko suverenost.
Fpancija in vojska.
V Londonu sodijo, da bi Francija rada videla, da bi baltiško brodovje kmalu zapustilo francoske luke. Francija poizkuša vplivati na Japonsko, da bi stavila lahke mirovne pogoje. A ti poizkusi nimajo uspeha. Vsled tega sodijo, da vojska ne bo kmalu končana.
Košut pri cesarju.
Dunaj, 13. februarja. (Kor. urad.) Cesar je tu včeraj ob 11. uri dopoldne sprejel v posebni avdijenci predsednika združene ogrske opozicije, Franca Košuta. Košut je natančno pojašnjeval politični položaj s stališča neodvisne stranke. Česar je jako pazljivo sledil izvajanjem ter jih vzel na znanje. Košut se je mudil pri cesarju tri četrt ure, nakar je bil odslovljen z največjim odlikovanjem. Ko se je voditelj neodvisne stranke vračal v svoj hotel, mu je priredila ovacije več sto glav broječa množica.
Dogodki na Ruskem.
Peterburg je miren. Število štrajkovcev se je očividno zmanjšalo v Putilovi tovarni še ne delajo. Garnizija v Peterburgu je za vsak slučaj pomnožena. Splošno senzacijo vzbuja hišna preiskava pri W i t -t e j u.
V Varšavi je v vseh tovarnah zopet ustavljeno delo. Splošna stavka se je v Varšavi zopet pričela.
V Sosnovicah traja stavka dalje. Pri spopadu pri Katarinskem rudniku dne 10. t m. je bilo ubitih 27 delavcev in neki dijak, ki je slučajno šel mimo, 12 delavcev je umrlo v bolnišnici, 36 jih je bilo težko ranjenih, število lahko ranjenih je neznano
Angleški listi poročajo, da je starejši sin grofa Tolstega imel dveurno avdijenco pri carju. Car se je menda izrazil, da že dva meseca izdeluje program, po katerem bode v kratkem sklicano ljudsko zastopstvo
Gorkega bodo menda pripeljali v Rigo, kjer bo sojen. Žena ga je smela sedaj že drugič obiskati. Da bi mu izročila zimske obleko, se ji ni dovolilo. Gorki sme v Ječi pisati, a vse mu potem sproti uničijo. Žena je prosila, naj se pospeši preiskavo, ker je Gorki vedno bolj jetičen.
Na dan 27 t. m. je določena deveta mobilizacija na Rusko-Poljskem in sicer to pot v Varšavi in Lodzu. Bati se je nemirov.
V	B ttumu stavka traja dalje. Ustavljen je ves tovorni promet na železnicah. Srednje šole so zaprte. Strojnika nekega vlaka so stavkujoči umorili.
V	Lodzu se posestniki tovarn dovolili delavcem 60 urni delavnik na teden in zboljšanje plače pod pogojem, da danes zopet prično delati. Če danes v Lodzu ne pridejode-lat,bodo tovarnarji tovarne za nedoločen čas zaprli.
Car je naznanil, da se poseben odbor posvetuje o vzrokih delavske nejevolje v Peterburgu in okolici in o sredstvih, da se v bodoče to prepreči. — V odboru bodo tudi industrijci in delavci. Predsednik bo carju osebno poročal.
Vesti, ki so napovedovale za včeraj nove nemire v Peterburgu, se niso obisti-nile. Kakor smo že zgoraj povdarjali, je v Peterburgu mir. Ceste kažejo navadno lice.
Iz Kutaisa poročajo, da se je ondi dne 1. februarja pričela stavka. Cestni nemiri so bili udušeni. En stražnik je^bil obstreljen, 40 oseb, med njimi nekaj srednješolcev je aretiranih.
Plemiči v Samari so poslali na carja adreso za reforme
Iz O p o č k e , okraj Pskov, se poroča, da je bilo med ondotni rezervni bataljoni razdeljenih mnogo revelucijonarnih prokla-macij, v katerih se je vojaštvo pozivalo naj se upre proti edpošiljatvi na bojišče.
V	Tiflisu so se zbrali mestni zastopniki na posvetovanje, kaj naj se stori, da se zopet napravi red. Ker je došle povelje, da mora biti posvetovanje tajno, so mestni zastopniki se razšli, češ, da na tak način ne morejo pomiriti duhov.
Občni zbor ruske cesarske tehniške družbe je sprejel resolucijo, katera zahteva kongres prizadetih faktorjev za ureditev delavskega vprašanja in popolno prostost pri teh posvetovanjih.
Iz Aten se poroča, da je grška vlada prepovedala vsa cerkvena opravila za žrtve ruskih nemirov.
CarlgroisKi nadškof.—Zanimivosti.
Carigrad, 1. febr.
Sredi meseca februarja dojde novi nadškof carigrajski, Giovanni Tacci Porcelli, ki je bil doslej škof v Citta della Pieve na Laškem. Škof je šele 41 let star in je bil gojenec papeškega zavoda „Dei nobili". Značilno je, da ga je sv. stolica imenovala za carigrajskega nadškofa, ne d a b i s e bila poprej posvetovala s francosko vlado, dasi je bilo to doslej stalno v navadi. To je posledica proti-verske politike na Francoskem. Mimogrede bodi omenjene, da je Francija prav radi te svoje politike izgubila zlasti v Orijentu zelo veliko na svojem ugledu.
Sv. stolica bo odslej, kakor se čuje, brez posredovanja francoske vlade občevala s turško vlado, za kar se je trudil že prejšnji papež in se turška oblastva tudi želela. Toda Francija je stavila vedno zapreke. Prihodnji nadškof bo imel tudi te nalogo, da Turčija dobi lastno zastopstvo pri Vatikanu in se osvobodi; v tem oziru francoskega varuštva; zato je sedanji papež imenoval za škofa takega moža, ki je absolviral diplomaiiško šolo „Dei nobili".
23. januarja je umrl grški založnik knjig v Carigradu, Christodulos, ki je vse svoje premoženje zapustil v narodne namene, in sicer : 200.000 frankov za grško bojno ladjevje, knjigarno v Atenah pa za ondotno narodno knjižnico. Svojemu sinu je prepustil prav skromni ostanek in pa knjigarno v Carigradu. Takih novic seve listi v turškem cesarstvu ne smejo objavljati, ker se z njimi po turškem mnenju mir kali. — Pretekli teden je ušel iz klavnice močan bik, ki je pomandral na ulicah več ljudij, zlasti otrok v Peri ; eden naših patrov se je komaj izognil nesreči. Tudi tega naši listi niso prinesli. £ato pa domače časopise berejo le tisti, ki tujih nimajo. Prihodnjič vam sporočim o obisku sultanove palače.
Dnevne novice.
»Slovenec" in strankarstvo.
S Štajerskega smo dobili več jako prijaznih priznanj, ker smo v zadevi dr. Tavčar-Ornig takoj pokazali, da nam je predvsem za pravioo in da pozabimo takoj na strankarstvo, kadar moramo biti pravični svojemu nasprotniku. Tega načela se bo držal ^Slovenec" vedno! A gospodje, ki nam v tem slučaju izrekajo svoje priznanje, naj pa bodo dosledni in naj gledajo, kako se »Narod" obnaša proti nam, in naj nas potem sodijo!
Tavčarjeva impertinenoa.
Sobotni 3S1. Narod" je čutil potrebo obr-cati radi Gleispacha tudi dr. Suteršiča in .Slovansko zvezo", češ, „da ni pričakovati, da bi spravili škandalozne razmere o gra-škem nadsodišču pred drž. zbor dr. Šusteršič in njegovi prijatelji, o katerih se v6, da se nahajajo v tajni, a intimni zvezi z velikim »prijateljem' slovenskega naroda, grofom Gleispachom". To je navadna Tavčarjeva impertinenoa. Samo to je res: Ko so osebno trpeli naši somišljeniki vsled neznosnih sodnih razmer, in ko je Gleispach puščal naše pristaše obsodbi liberalnih porotnikov, smo tiho prenašali. »Slovanska zveza" v celoti in po-samni njeni člani posebej so pa že večkrat najodločnejše nastopili proti krivicam, ki se gode slovenskim uradnikom pod graškim nadsodiščem, ko je šlo za splošno korist. „Narod" meni, da slovensko javnost lahko farba, kakor hoče, zato si upa na dan z zgoraj omenjenimi impertinencami, ki pa nas in naših poslan-seveda ne morejo odvrniti, da ne bi čuvali slovenskiih pravic tudi takrat, če je to v prilog dr. Tavčarju. Nam in našim poslan-oem je dr. Tavčar nič, splošno slov. stališče pa vse.
Zahvala Stossmayerjeva. Bi-
skup Strossmayer objavlja : Proslava moje devetdesetletnice mi je prinesla toliko če-stitek, dragocenih dokazov velike ljubezni in spoštovanja, zlasti iz rojstvenega mi mesta Osjeka, da ob svoji previsoki starosti tudi ob najbolji volji nisem res v stanu, da bi se vsem posebej zahvalil. Zato prosim, da vsi vsakega spoštovanja najdostojneji čestitelji, prijatelji moji, izvolijo tem potom vzprejeti mojo najprisrčnejo zahvalo. Tudi jaz vračam vsem in vsakemu ljubezen za ljubezen, spoštovanje za spoštovanje, ter se v cenjeni spomin, zlasti v sv. molitev naj-topleje priporočam. — Djakovo, 8. februarja 1905. — Strossmayer.
Dr. Krekov „Sooializem". Kakor znano, je dr. Krekov »Socializem" že davno popolnoma razpečan. Popraševa-nje po njem pa je še vedno veliko; zlasti bi to znamenito delo rade nabavile razne knjižnice, ako bi se moglo dobiti. Zato se obrača .slovenska krščansko socialna zveza" do vseh onih gospodov, ki imajo »Sociali zem", pa bi bili pripravljeni, knjigo odstopiti, i uljudno prošnjo, da to naznanijo »Zvezi", ki drage volje plača zanjo prvotno ceno (18 snopičev k 30 v — 5 K 40 v, vez. 6 K 40 v).
— Zadnji pok v železniškem predoru. Iz Bob. Bistrice, 9. t. m. Včeraj so minerji zanetili zadnjo mino v predoru. Bil je to zadnji pok v predoru. Ko so težaki odvedli razstreljeno kamenje ven, so minerji prostor, kjei je počila zadnja mina, okrasili z mlajem, zelenjem ter napisom: Bog daj srečo — Gltick auf! Zapeli so par slovenskih pesem ter radostnim obrazom še-le na večer po napornem delu prišli peš iz predora. Podjetnik jih je radostno sprejel ter jim poleg hvale podelil še precejšnjo vsoto nagrade. V spomin na končano delo dobi vsak delavec še posebno kolajno (svetinjico), Na tej je na eni strani vtisnjeno gorovje s Črno prstjo in sv. Barbari, držeča roko nad portalom predora; na drugi strani pa je napis »v spomin" ter »me podjetništva grofa Ceooni. Na farnem pokopališču bo podjetnik postavil dostojni nagrobni spomenik onim, ki so med delom umrli ali se ponesrečili. Pravzaprav se je ponesrečil ves čas le eden, edino ta je bil, kojegi so mrtvega iz predora prinesli. Drugi so vtčinoma umrli v bolnioi. Nagrobni spomenik bo marmornat veličasten obilisk. Na nj«m bodo vpisana imena umrlih delavcev. Tudi bo oskrbel podjetnik, da se bo vsako leto na dan sv. Barbare opravila za
vse čase sv. maša grajenju predora.
—	Promoviran je bil na vseučilišču v Černovicah za dohtorja filozofije realčni profesor v Ljubljani gospod Maks M a n d 1, ki je bil že pred 20 leti promoviran v Heidelbergu.
—	Nova prepoved. Šolske oblasti so prepovedale šolskim učencem raznašati politične časnike.
—	Žganje na delu! Posestnik Šimen Lukan iz Lazov pri Zg. Tuhinju je dne 9. t. m. že precej pijan prišel na Selo k Petelinšku, kjer so ravno .flgovec" kuhali Tu je še pil, šel v listnjak in - umrl. Ali se je v njem žganje vnelo, ali ga je zadel mrtvoud, ali je zmrznil, to bo določil sodnijski ogled, ki je pa počasen. — Sicer pa cveto po solnčnih rebrih trobentice.
—	Dr. Durst, suplent na goriški gimnaziji, radi katerega je bil nedavno nastal štrajk v sedmem in osmem razredu, je iz Gorice premeščen v Pulj.
—	Poneverjenje. Včeraj je prignal orožnik v litijski zapor Marijo A n ž u r, poštno potovko z Jančega. Obdol-žena je, da je defravdirala že pred 6 meseci 300 K, katere je nekdo iz Amerike poslal svoji ženi. Potovka trdi, da jih je izgubila ali \ a, da ji je kdo denar vkradel, da je zapazila to takoj, pa se ni upala povedati.
—	Za župana v Litiji je bil izvoljen prejšnji župan g Damjan.
—	Nesreča na železnici. Ponesrečil je včeraj v nedeljo na kolodvoru v Šmarjah pod Ljubljano Jožef Habjan, posestnik iz Luč pri Žalni. Peljati se je hotel iz Šmarja v Žalno ter šel kljub opominu železniškega uslužbenca proti vlaku št. 2215. Med tem ga zgrabi lokomotiva prihajajočega vlaka štev. 2216 ter ga podere. Veliko čudo je, da ga ni popolnoma raztrgalo. Poškodovan je na glavi. Prepeljali so ga z vlakom, ki dohaja ob pol 9. uri zvečer v Ljubljano na južni kolodvor in od tod z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
—	Uspešno pogozdovanje go-ličav kmečkega posestva i Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo je v letu 1904 naslednjim posestnikom iz Kranjskega priznalo premije oziroma pohvalna pisma za uspešno pogozdovanje goličav in sicer: a) pohvalna pisma (diplome): Francetu Magajna iz Gor. Vrema, Josipu Smerdel iz Nemške-vasi, Francetu Klemen iz Črnošnjic, Avgustu Novak iz Železnikov in Ivanu Jonke iz Mo-zelja; b) premije v znesku po 40 kron: Mariji Vehovc iz Trzina, Matiju Švigelj iz Bo-
dislav Pintner v svojo domovino na Moravsko. - Predpustna veseli c a avstr.-ogrske naselbine v Aleksan-driji se je vršila, kakor poroča H. Messag-git re Egiziano minolo soboto v korist avstr. dobrodelnim napravam in je uspela izborno radi velike udeležbe najimenitnejšega občinstva izmed vseh evpropskih naselbin Dvorana hotela New Khedivial je bila krasno prirejena in ozaljšana z doprsnim kipom cesarja Fr. Jož. Gen. konzul grof K o z i e -brodskijes fino dvorljivostjo sprejemal skupno s soprogo povabljene. Ko je vstopil guverner, ga je pozdravila godba s himno kedivijevo. Ni mogoče popisati krasnih to-alett gospa in gospic. Z eno besedo: cvet aleksandrijskega občinstva je tekmoval pri tej priliki. Prisostvovali so razni konzuli kot italijanski s soprogo, francoski, angleški, nemški, perzijski itd kakor tudi častniki angleške križarioe „Essex" in oni iz posadke v mestu. Bufifet je bil najraznovrst-nejši in najtočnejša postrežba. Damam je posebno ugajala elegantna borsetina, v kateri je bil plesni red. Pred plesom se je v hodniku dogodil ta le komični prizor: Advokat C. je podal gospej B. roko, ko jo je pozdravil, a ona j« je zavrnila in odklonila. V istem trenotku vstopi g. B. in razžaljeni advokat zahteva od njega zadoščenja ter mu razburjen žuga. G. C. prehiti žuga-jočega in mu priloži dve zaušnici, katerih mu pa tudi on dolžan ne ostane. Udje komiteja so ju pomirili in prosili, da naj se odstranita iz dvorane.
—	Občni zbor muzejskega društva za Kranjsko bode dne 27. t. m., ob 6. uri zvečer v konferenčni sobi I. državne gimnazije
—	Občinski odbor na Bledu je soglasno sklenil v svoji zadnji seji, protestirati zoper samonemške napise pri novi železniški progi Beljak-Celovec-Trst in napraviti prošnje, da se napravijo na tej progi dvojezični napisi.
—	Poštna vest. Provizorična poštna pomožna uradnica Marija Tratnik je premeščena iz Kamnika v Ljubljano, provizorična poštna uradnica Ana Merše pa iz Komende v Kamnik.
rovnice, Petru Schemitsch iz Reintal-a in Francetu Perz iz Male Gore; c) premije v znesku po 20 kron: Jakobu Kobal z Broda, Janezu Kandare iz Dau, Janezu Cvetnič iz Nemškevasi, Francetu Zupančič iz Kamnič in Janezu Rovšek iz Dola. En prosilec se je zavrnil, ker izvršena pogozditev ne odgovarja stavljenim pogojem.
—	Sin razsekal očeta. Iz Trsta poročajo: Te dni so našli v viziniški okolici na polju glavo nekega moža. Poizvedovanja so dognala, da je 161etni sin posestnika Oclena umoril v postelji svojega očeta. Nečloveški sin je potem mrliča raz sekal, prekuhal in očetovo meso dal žreti psom. Morilca so 11. t. m. zaprli. Rekel je, da je umor 1 očeta zato, ker je hotel preprečiti. da bi se oče še enkrat poročil.
—	Nevaren tat zaprt. Zaprli so v Gorici nekega 40letnega Pikuša s Kranjskega, ker so našli pri njem velik zavoj cvetk in drugih rečij; rekel je, da mu jih je dal neki cerkovnik v Ljubljani — Pi-kuša pozna policija kot nevarnega tatu.
—	Vojaške vesti. Ker se tako naglo ne more preskrbeti vojašnice za oni eskadron huz»rjev, ki pride v Gorico dne 1. aprila, bodo ti začasno nameščeni pri posameznih posestnikih, ki imajo za to pripravne hleve. Ker ni danes v Tolminu dovolj prostora, da bi se tam namestil jeden celi lovski bataljon, nameščene bodo začasno 3 stotnije v Kanalu, a jedna v Tolminu.
—	Nepošteni polir. Jožef Sladek tesarski polir z Dunaja je bil v službi pri* tvrdki Rella & Comp. na Boh. Beli. Zgradil je dvema tamošnjima zasebnikoma 2 baraki, in ker dotičnika nista imela v to svrho dovolj materi jo la, vzel je potrebno Sladek
i iz posesti tvrdke, ne da bi ta zato vedela ! in jo je na ta način oškodoval za okoli 70 ' kron. Sodišče ga je obsodilo na 6 tednov ! težke ječe
—	Iz Aleksandrije 4. febr. 1905. Slikanje cerkve sv. Katarine so ta teden dovršili italijanski slikarji, pričeli so z delom lansko poletje. Cerkev krase podobe svetnikov, ki so bili rojeni ali živeli v Aleksandriji. Okusno, dasi priprosto je prenovljena sedaj naša edina župnijska cerkev. V našem samostanu se je nastanil dragi sobrat Fra Ignacij Strukič iz Bosne, znani hrvaški pisatelj. Podal se je v Egipet, da bi okrepil svoje rahlo zdravje v milem podnebju elensinske riviere. — Danes j« odpotoval tukajšnji nemški kurat P. L a -
Štajerske noulce.
š Zaupni shod so imeli minoli petek, 10. t. m. celjski Slovenci. Razpravljale so se važne šolske zadeve. Izdal se ni nikak
komunike.	.. .
š Umrl je pri Spodnji sv. Kumgundi bivši župan Jožef Čeme, star 77 let.
š Prestavljen je g. dr. Mohorič od sodišča v Ormožu v Marenberg. Zopet uspeh nemške gonje.
š Slovensko delavsko podporno društvo v Celju, katero so celjski Nemci iz dosedanjih prostorov pregnali, je dobilo mnogo ličnejše prostore v posojilnični hiši v Savinjski ulici. Tukaj se ne bo bati preganjanja in je mnogo prijetnejše v vsakem oziru. Društvo se je že preselilo, v nove prostore.
š Častnim kanonikom v lavan-tinski vladikovini so od cesarja na novo imenovani sledeči p. n. gg.: Slan-der Anton, dekan v Starem trgu; Bežen-š e k Juri, župnik v Čadramu; Erjavec Peter, župnik v Trbovljah.
š Bela zastava. Pri Sv. Lenartu v Sloveuskih Goricah zavihrala je dne U. t. mes. ob deseti uri dopoldne bela zastava raz sodno hišo — in še vihra. Ako bo vihrala vsaj pet dni, potem boste dobili zopet poročilo in sicer o mirnem in poštenem življenju prebivalcev lepih Slovenskih goric.	_
Ljubljanske novice.
lj Zdravstvene razmere v vojašnici. V novi infanterijski vojašnici se nahaja poseben objekt, kjer stanujejo oženjeni podčastniki z družinami. Tam se pa nahaja v drugem nadstropju, torej v neposredni dotiki s stanovanji imenovanih podčastniških družin, soba za vojaške bolnike, kjer se vrše tudi zdravniške preiskave. Vojaki, ki zahajajo k preiskavi, imajo vsekakor razne, čestokrat tudi nalezljive bolezni. Kako lahko je mogoče, da, bodisi na hodnikih, straniščih itd. nalezejo tudi otroci kako bolezen. Ali je potrebno in za zdravstveno stanje koristno, da je bolniška soba nameščena tam, kjer so stanovanja, mesto da bi bila izolirana, ko se vendar brez te Jave dobi drug in priklednejši prostor kje v pritličju. Pozivljemo mestni magistrat, naj uvažuje te vrstice in ukrene potrebne korake! - Tudi sicer se da glede sanitarnih razmer v vojašnicah mnogo pisati. Nezadostne priprave za kopanje, v najhujši zimi nezakurjene sobe, kjer vojaštvo prezeba itd. kriče po izboljšanju — Se to le: v šentpe-terski vojašnici nima vse moštvo niti
■nega zaprtega s
t r a n i š č a , in
še ta so tako oddaljena drug od drugega, kot nikjer drugod. Zadnji nedostatek je go-
tovo v premnogih slučajih vzrok prehlaje-njem, nemalokrat tudi, ker so klozeti zgrajeni kot grede za kokoši, povod nalezljivim boleznim.
lj Sedemdeset grošev. V soboto smo naznanili socialnodemokraško predavanje o revoluciji in Rusiji, ki so mu lačni .prireditelji" hoteli privabiti poslušav-cev in njihovih grošev s skromno opazko, da se vrši v »Katoliškem domu". Naša notica je pomagala. Nabralo se je — sedemdeset ljudi, kar pomenja sedemdeset grošev. Prizor za bogove! Tisti suhi, drobni fantek, Kojgel Linhart, ki mu ravno prve mehke muštafice poganjajo izpod noska, je stal na odru in deklamiral. Silno lepo se je podalo, ko je s svojim mladim gričem, ki ž njim še ne more izgovarjati trjih soglasnikov, klical živijo gjevoluciji in pobijal gjusko vlado. Vmes je vpletel tudi dr. Susteršiča in »Slovenca", ki je po njegovem glavni vzrok, da je Gorki še vedno zaprt. Z Rusijo je tudi v najožji trditvi prijazna laž, da so nemški socialni demokratje dosegli tamošnje starostno zavarovanje. Kojgelček, le tako naprej, morda te sprejmejo iznova h kaki kasi! Celoten vtisek fantkovega mehko -groznega sermona je bil tak, kakor če deklice druzega razreda pojo: ,Z orožjem in desnico nesimo vragu grom", ali če glinški dečaki pojejo tisto vojaško, ki se v nji berejo besede: „Če teče kri, iz nosa teče . Edina žalostna stran včerajšnjega predavanja je račun, lnserati so stali najmanj deset kron, dvorana 10 kron; dobilo se je pa le sedemdeset grošev. Kojgelček — božček!
lj Veliko palačo z modernimi tr govinami, veliko restavracijo in vrtom namerava zgraditi g. Degenghi namestu sedanje hiše št. 6 v Selenburgovih ulicah poleg pošte. Z g. Degenghiiem sta v družbi še dva druga kapitalista. Zgradba bo veljala baje dva milijona.
lj Lah z nožem. Predvčerajšnjim je prišel v neko gostilno v Kolodvorskih ulicah brezposelni ključar Alojzij Lanziner iz Solfeldena, okraj Briksen, in zahteval od natakarice poljub. Ker mu natakarica ni ugodila, je potegnil iz suknjiča dolg nož in s tem natakarici grozil, da jo bode zabodel, ako ne dd takoj poljuba. Ko je natakarica začela upiti in klicati na pomoč policijo, je Lanziner pobegnil, popustivši nož v go-
I stilni.	. . .
lj Predpust. V soboto in včeraj je bilo v Ljubljani 43 plesnih veselic!
lj Iz policijskega nadzorstva je pobegnil že I6krat kaznovani postopač Anton Poznik iz Kamne gorice.
lj Umrli so: soproga mestnega računskega revidenta gospa Lija D e b e v e c , kontorist Karol Crusič; v bolnici: Uršula Kavčič, gostija, 70 let; Gregor Aibert, 62 let.
lj Plesni venček pevskega zbora ,Glasbene IMatioe* bil je go tovo edna izmed najlepših plesnih zabav letošnjega predpusta. — To je bilo živahno vrvenje! — Zabava je bila neprisiljena, skoro bi rekli, familijarna, brez vsake pretirane napetosti, in to je prav. — Blizo 350 posetnikov, med temi impozantno število dražestnih plesalk v okusnih — a ne svilenih in baš zato lepih — toaletah napolnilo je veliko dvorano »Narod. doma*. — Prvo četvorko plesalo je 92, drugo 96 parov; to število se tudi pozneje ni skrčilo; skoro vsi navzoči so vstrajali do pozne jutranje ure. — Najlepša plesna točka je bila .Kolo". Za aranžma gre vse priznanje g. S a n c i n u , ki je z vso njemu lastno spretnostjo vodil plesne točke.
lj Slavčeva maskerada — „1001 noč" je v vsakem oziru dobro iz-pala. Mnogoštevilno občinstvo je napolnilo prostrano sokolsko dvorano. Videli smo lepo število mask, med kateremi so bile nekatere naravnost elegantne. Maskarado je med drugimi posetilo večje število častnikov tukajšnje garnizije.
lj Tatvina. V soboto dopoldne je prišel neki gost v Daksovo gostilno v Flo-rijanskih ulicah in zahteval četrtinko vina. Ko je bila natakarica odšla v drugo sobo, je gost snel z zidu neko sliko, vredno 8 K in odšel. Ko so tatvino opazili, jc šel gostilničar okrog starinarjev, kjer je res našel sliko pri starinarju Vidmarju. Tat jo je bil prodal za 1 K.
lj Poneverjenje. V soboto je dal pekovski mojster Franc Maskič v Florjan-skih ulicah št. 24, vajencu Josipu Tomažiču za 8 kron kruha, da ga je nesel prodat na Ig. Vajenec je na Igu prodal ves kruh, povrhu pa še koš in se ni več vrnil. Ko je prišel vajenec včeraj nazaj brez kruha in koša, ga je povabil policijski stražnik na ričet Tomažič je bil poneveril svojemu mojstru že poprej enkrat za 6 kron kruha, a ga mojster takrat ni naznanil, ker je mislil, da se bode vajenec poboljšal.
lj Razglas. Podpisani mestni magistrat mladeničem rojenim 1882, 1883, 1884 in 1886, ki stopijo letos v naborna, odnosno
črnovojna leta, naznanja: 1. da se bo dne 18. februarja ob 9. uri dopoldne vršilo žrebanje v smislu § 32. vojnih predpisov I. del, pri tukajšnjem uradu in sicer v pisarni vojaškega referenta. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1884) in torej letos pridejo prvič k naboru; 2. da so od 8. do 18. februarja imeniki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, pri tukajšnjemu uradu v uradnih urah, v pisarni vojaškega referenta, vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim, ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pi smeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu; 3. da so od 8. do 18. februarja pri tukajšnjem uradu, v uradnih urah —.v pisarni vojaškega referenta — imeniki domačih in tujih, leta 1886 rojenih, letos v črno vojno stopivših mladeničev na ogled. Pogrešk naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjem uradu. — Mestni magistrat ljubljanski, dne 31. jan. 1905.
Koroike novice.
Osmešil se je celovški magistrat s svojim vmešavanjem v boj za slovenske matrike. Ali ne ve, da so matrike popolnoma cerkvena in vladna zadeva. V zadnji seji mestnega zastopa se je sklenilo, zateči se radi enega slučaja, ki se je v mestni župniji vpisal slovenski, k deželni vladi za pomoč. Naslednja oblast bo že storila svojo pravično dolžnost in magistrat bo za en nos bogatejši
Vse jim prav pride nemškim hajlovcem. Slovenski vpis nekega krsta v krstno knjigo glavne mestne župnije v Celovcu izkoriščajo v škodo glede popravljanja omenjene cerkve, češ, ker se v tamoš-njem uradu uganja slovenska politika, ne damo nič No menda ne bo veliko škode! Hajlovci itak ne dajo veliko. Za slučajno škodo pa naj bo odgovoren tisti, po katerega krivdi je prišel ta slučaj v javnost. — Ali je bilo tega treba ? To je nemška nestrpnost!
Razne stvari.
Najnovejše.
Kazinsko gledališče v N e w Y o r k u je pogorelo. — Stroške za stavke v ruhrski pokrajini cenijo na 90 milijonov mark. — Stavka delavcev v pariških elektrarnah je bila včeraj končana. — Avstro-ogrska eskadra se mudi v Atenah. — Zatvoritev dekliškega gimnazija v Varšavi. V Varšavi na dekliški gimnaziji se dijakinje zahtevale, naj se uvede poljščina kot učni jezik. A ker ravnatelj ni hotel sprejeti tozadevne spomenice, so ga dijakinje med po ukom napadle in mu razpraskale obraz. Zavod so vsled tega zatvorili. — Krst najmlajšega avstrijskega nadvojvode je bil na Dunaju 11. t. m. Krstili s« najmlajšega sina nadvojvode Leopolda Salvatorja za Franca Jožefa Karola Leopolda. — Mlad morilec. Iz Oeden-burga poročajo, da je v St. Gotthardu 12letni Jožef Tomel zabodel na poti iz šole lOlet-nega Konrada Lukasza.
Spas. Srbski učiteljski pripravniki v Somboru so ustanovili antialkoholno društvo Spas. Dozdaj so imeli enkrat zabaven večer brez alkohola in tri sestanke. Z največjim veseljem pozdravljamo to gibanje med srbskim učiteljskim naraščajem. Gotovo bi se dalo tudi med Slovenci v tem oziru kaj napraviti. Tudi naši pripravniki in zgornje-gimnazijci bi gotovo imeli med seboj kaj idealnih mladeničev, ki bi se že za mlada pripravljali na boj proti alkoholizmu. A starodavni cofasti paragraf, ki prepoveduje dijakom vsako društveno življenje, zavira tudi to. Srbi so naprednejši!
Vodka. Odkar traja sedanja vojna, trudijo se čifuti, da bi pokazali svetu Ruse kakor družbo samih pijancev. Sam nemški polkovnik Gadke pravi, da uživajo Nemci in Angleži več alkoholičnih pijač, nego Rusi. On pravi dale, da če se Rus tudi napije vodke enkrat, prestane prav lahko brez nje tudi dalj časa. Ako jo uživa, temu je krivo mrzlo podnebje, v katerem prebiva, — a pri vsem tem je pričelo na Ruskem živahne ab-stinentično gibanje.
Mesto — žrtev morja. Iz Li-zabone poročajo: Pred nekaj meseci so pričeli morski valovi prvič prodirati v znano portugalsko^ribiško in kopališko mesto Es-pinho ter groziti najbližjim hišam. Kar se je zdelo takrat le enkraten slučaj, je postalo polagoma nevarno. Zopet in zopet je udarjalo morje v mesto in hiša za hišo se mu je umikala, cesta za cesto je prišla pod va-lovje. Na malem gričku sezidana cerkvica se je ustavljala dolgo časa, ker je masivno zidovje odbijalo morje; a velik orkan je razrušil nekega dne tudi cerkvico. Ostal je le še zvonik na gričku, a kipeči valovi so požrli tudi njega z 81 hišami, ki so jih ljudje že zapustili. Tam šumi sedaj že morje, ki pa prodira vedno naprej Prej ali slej bo ped vodo celo mesto.
O Egiptovskem mostu, ki se
je v Peterourgu podrl, ko je šlo čezenj vojaštvo, pravijo strokovnjaki, da je bil tako slabo zgrajen, da so ga mogli prepustiti prometu le po zanikrnosti. Zgradil ga je 1. 1827. inženir Hristianovič. Takih zgradb je v Peterburgu baje še več, zlasti Paotelej-monski most, ki bo tudi enkrat v Nevo padel.
Vesela dogodbioa iz ogrske volilne borbe. Na Erdeljskem se nahaja mal volilni okraj, ki nima več ko 160 volilcev. Ta okraj je pošiljal v ogrsko zbornico kot svojega poslanca že mnogo let nekega budimpeštanskega odvetnika. Volilci so mu bili tako zvesti, da se mu ni bilo treba ničesar bati. To pa je imelo seveda svoj tehten vzrok. Dotični poslanec je namreč vsako lete plačal svojim volilcem neko gotovo svoto, da mu ostanejo zvesti. Toda ne vsem, ampak le 82, da je imel večino Ostalih 78 volilcev se je sicer penilo jeze, a pomagalo ni nič ; dobili niso ni 7groša". Ko so se pa bližale volitve, prišel je k poslancu župan dotičnega okraja ter naznanil, da vlada med 78 volilci veliko razburjenje, tudi opozicijski duh se je silno okrepil, da je že nevarno. Poslanec se je zanašal na svojih 82 volilcev ter je župana precej ošabno odpustil. Vsled tega je razžaljeni župan zaprisegel maščevanje. Ko se je približal volilni dan, je imelo 82 volilcev shod, na katerem so postavili za kandidata budimpeštanskega odvetnika. Ostalih 78 volilcev pa se je temu uprlo in pričel se je pretep. Kar pride na volišče župan, ki da zapreti šest pretepačev, vsi pa so pripadali dvainosemdesetorici. Zaslišal jih je šele po volitvi; tako niso mogli voliti in izvoljen je bil kandidat, ki ga je postavilo onih 78 volilcev, z dvema glasovoma večine. Bu-dimpeštanski odvetnik je dobil le šestinse-demdeset glasov.
Razvoj novinarstva. Največ časnikov imajo sedaj Nemci, namreč 5500: od teh je 800 dnevnikov. Na Francoskem izhaja 2819 časopisov, od katerih jih četrti del izhaja vsaki dan, oziroma po večkrat na teden. Za Italijo, ki ima 1400 časopisov, prihaja Avstrija, potem spanjolska, Rusija, Grška in Švica. Vsega vkup se v Evropi tiska 20.000 novin. V Aziji izhaja 3000 časopisov, v Afriki 200, od teh v Egiptu 30. V Severni Ameriki se izdaja 12 500 novin v raznih jezikih, med temi je tisoč dnevnikov. Japonci imajo 1500 časopisov. Ako se računa prebivalstvo vse zemlje, tedaj prihaja en časopis na 82.000 oseb.
Obupno dejanje očeta. V Be-rolinu je v sredo ustrelil trgovec Ackerl svojega 41etnega sina v sobi nekega bero-linskega odvetnika, potem pa še sebe. Ackerl se je poročil pred 5 leti. V zakonu je imel 2 otroka: 41etnega dečka in 21etno deklico. Pred nekaj meseci pa je vložila njegova žena tožbo za ločitev. V sredo se je v tem razpravljalo v pisarni dotičrčga odvetnika. 41etnega sinčka bi moral oče pustiti materi. Nesrečni oče je prosil pisarniško osobje, naj ga en čas pusti samega z otrokom v sosedni sobi, kamor sta šla oče in sin. Nekaj časa je osobje še slišalo smeh otrokov, potem je postalo tiho, nato sta počila dva strela. Preplašeno osobje plane v sobo in najde očeta mrtvega, deček pa je umrl med vožnjo v bolnico.
Pisalni stroji. V Zedinjenih državah Severne Amerike je 47 tovarn za pisalne stroje. V minelem letu jih je bilo pro danih za 12 milijonov frankov.
Francoščina in Angleščina na gimnazijah. Te dni je na Dunaju pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika St. Kappa zborovalo več uglednih avstrijskih šolnikov, da se posvetujejo, dali bi ne kazalo uvesti na gimnazijah francoščino ali angleščino kakor obligaten predmet? Po temeljni razpravi so sklenili soglasno, da naj &e deluje na to, da se eden teh jezikov uvede na gimnazijah kakor relativno obligaten predmet.
Mlada stara mati. Tridesetletna stara mati živi v Potsdamu na Pruskem. In sicer je to neka delavka, ki je s 15 letom povila hčerko. Mati je dala otroka v vzgojo drugam. Sedaj pa je hčerka naredila po materinem vzgledu ter tudi kot 151etno dekle dala življenje otroku.
Književnost In umetnost.
*	Vojska na Daljnem Vzhodu.
Vsebina 12. snopiča: Kuropatkinov generalni štab. Japonske nesreče na morju. Lov na mine. Ljudstvo in vojska. Steselj. Bitka pri Kinčovu. Slike: Aleksandra, ruska ca rinja. — Ruski car Nikolaj II. — Carski grad Kremlj v Moskvi. Admiral Vitheft. Ruski zdravniki in častniki pri počinku. Lar Nikolaj II. blagoslavlja vojake pri odhodu na bojišče. Ruski koledniki. General Steselj. V Port Artur dovažajo proviant. Generalmajor Fok, poveljnik 4 sibirske strelske brigade v Port Arturju.
*	,Zora'. Pravkar izišla IV. štev. »Zore" prinaša sledečo vsebino : Franc Ter-seglav: Odprto pismo g. cand. phil. Pavlu Grošelj. Danimir: Oj mamka, kaj ste se
solzili ? Y.: Se ena beseda o podpornem društvu za slov. dijake. Iv. B.: Povratak k Majci (korač.). M.: Narodne pesmi. Glasnik : f dr. M. Prelesnik. — Promocija. — »Savica". — Rokovnjači na Dunaju. — Listek: Na »naših" vseučiliščih. — C. kr. nemška gimnazija. — Ženske študije. — Pojasnilo.
Iz slovanskega sveta.
si Vzhod odpira Rusiji svoje zaklade. Rusko je po triletni težavni stavbi dozidalo v srednji Aziji novo želez nico Orenburk-Taškent in jo je izročilo nedavno prometu. < Le-ta železnica, ki veže srednjo Azijo s središči ruske države, je zel<5 važna v političnem, strategičnem in gospodarskem pomenu. — Dozdaj ni bilo nobene naravnostne zveze z evropejskimi železnicami in z zakaspijsko črto. Sedaj gre železnica iz Krasnovodska in Usum-Ade čez Mero in Samarkand naravnost v Taškent. Po tih novih črtah okrajšala se je pot iz Orenburka v Taškent tako, da ni treba ovinkov čez Kaspijsko jezero. Ker je Oren-burk že zvezan z evropskimi železnicami, ima Rusko zvezo z najbolj oddaljenimi točkami srednje Azije: Nova železnica ima pa tudi velik strategičen pomen, zakaj sedaj Rusko lahko spravi svoje vojaštvo v razmerno kratki dobi do same meje Afganistana in Pamira, torej tja, kjer se sedaj hoče udomačiti Anglež. Cela pot od nemško-rusko meje do Taškenta bede trajala samo 2 tedna! Tretji in največji pomen nove železnice je narodno gospodarski. Neobdelani srednje-azijski svet bo pri modrem gospodarstvu bogat vir novih narodnih dohodkov in njegovi naravni zakladi bodo zelo povzdignili rusko obrtnijo. To velja v prvi vrsti o ruski tekstilni obrtniji, zlasti bombaževi obrtniji. Rusiji, ki danes dve tretjini bombaža dobiva iz tujine, bode imela v kratkem bombaž doma. Glavna naloga Rusije sedaj bode, da bi se na ozemlju, h kateremu se je po novi železnici približala, tudi gospodarski uveljavila. Zavolj tega mora obrniti izseljevalno strugo v notranjo Azijo in tako tja poslati živelj, ki bi domo-rodne Turkmene, Arabe, Perzijane, Kirgize itd. navadil rednega tovarniškega dela. urta Orenburk-Taškent bode ta cilj zel6 omogočila. — Anglija bode v kratkem dobila v notranji Aziji močnega konkurenta — rusko obrtnijo. Po novi železnici bode Rusija dobivala cene svilo, iz velikih notranje azijskih ježev množino rib, nova železnica bode povzdignila izvoz riža in sadja v Rusijo itd. Za zdaj je pomen nove železnice samo strategičen, a kmalu bode koristila Rusiji tudi v gospodarskem oziru, zlasti kedar se bode izpolnilo nadaljno upanje: sezidanje nove železnice počez Afganistana in Perzije do Perzijskega zatoka. Rusiji so se odprli novi bogati viri dohodkov, ki bodo nadomestili zgube, katere ji napravlja vojska z Japonci in notranji nemir. Vzhod odpira Rusiji svoje zaklade. — —
si Češka skladba za papeški glasbeni zbor. Edvard Albert iz Kro-meriža je zložil za papeški domači godbeni zbor v duhu čeških narodnih pesni zlasti hanaških, skladbe in posvetil je sv. očetu. Sv. oče je dedikacijo sprejel ter podelil skladatelju odlikovanje »pro ecclesia et pon-tiflce".
Italijanski kralj za kmete.
Dunaj, 11. februnrja. Italijanski kralj Viktor Emanuel III. je začel akcijo, da se osnuje mednarodna zveza za povzdigo po ljedelstva po vzoru Kanade, Amerike in Danskega K temu ga je nagnil ameriški ekonomist Lubin Predsednik francoske republike je brzojavno častital laškemu kralju k tej iniciativi. Tu se tej akciji ne pripisuje nobena važnost, ker Italija naj prej sanira svoje gospodarske razmere, preden vpliva na druge.
Telesna kazen na Danskem.
Odsek danske zbornice o predlogi glede vpeljave telesnih kazni za nekatera hudodelstva, je imel v soboto svoje poročilo. Večina odseka je bila za to, da se s telesnimi kaznimi kaznujejo razne nasilnosti in nravni prestopki.
Grofica Montignoso.
Grofica Montignoso je izjavila, da je postala le žrtev nove dvorne intrige in da so vse pravljice o novem ljubavnem razmerju neresnične. Saksonski soc. dem. poslanci, 21 na številu, so zažugali z interpelacijo, ako se bodo poizkušala nasilna sredstva proti grofici.
Telefonska In brzojavna poroma.
Litija, 13 februarja. Med delavci tukajšnje topilnice je splošna nevolja, ker jih 1 vodstvo sedaj sredi zime pošilja na daljši dopust. Sedaj dela komaj 30 oseb. Kaj je temu vzrok* Govori se, da ima vodstvo gotove špekulacije napram akoionarjem.
Dunaj, 13. februarja. Poroda se, da je pri včerajšnji avdijenci cesar Košutu obljubil znatnih gospodarskih koncesij Ogrski. Pol ure za Ko-šutom je bil sprejet v avdijenoi prestolonaslednik Franc Ferdinand, katerega je vladar obširno informiral. Tisza je danes došel sem in bo jutri od cesarja sprejet v avdijenci. Po otvoritvi ogrskega drž. zbora s prestolnim govorom in po konstituiranju bo zasedanje odgodeno, da se reši ministrska kriza.
Praga, 13. februarja. Češki agraroi se se laškemu kralju brzojavno zahvalili za njegov predlog na korist kmetom.
Lvov, 13. febr. Poljski listi poročajo, da je predsed. rusk. ministrskega sveta Witte dejal, da pride v 6 tednih pri posvetovanju na vrsto tudi poljsko vprašanje in da Poljaki dobe nekaj novih konoesij, na obširne reforme pa z ozirom na Nemčije ni misliti.
Berolin, 13. februarja. Ob rusko-nemški meji je dovoljeno ruskim orožnikom, da zasledujejo nekaj časa ruske begunce tudi na nemških tleh. Isto pravico imajo nemške obmejne straže glede nemških beguncev.
Peterburg, 13. febr. Med Anglijo in Rusije so razmere vedno bolj napete. Anglija je z denarjem zanetila rusko-japon-sko vojsko. Med obema se bije hud boj za prvenstvo v Aziji; le ena faza v tem boju je sedanja vojska. Za vojsko se ima Rusija zahvaliti le Angleški. Sedaj se pripravlja Anglija tudi v Indiji proti Rusiji, ter podpihuje Afganistan, da bi zgrabil za orožje. V Kabulu se zbira armada 80000 mož in znatne sile se mobilizujejo tudi v Herati.
Tokio, 13. febr. Parnik „paros", ki je vozil gradivo za zgradbo ladij in živila v Vladivostok, je bil zaplenjen na višini pri Jesso.
London, 13. februarja. Japonci pretiravajo število ruskih izgub pri Henhotaju. Japonci trdijo, da so Rusi izgubili 30.000 mož. Na mandžurijskem bojišču je silen mraz 40 stopinj C. pod ničlo.
Libava, 13. febr. Tretja eskadra je dobila povelje, naj bo pripravljena za odhod. Admiral Nebojatov je razobesil admiralsko zastavo na oklopnici »Imperator Nikolaj I." Admirala velikega kneza Aleksija danes tu pričakujejo.
London, 13 febr. Ruski poslanik je v avdijenci pri kralju izročil kral:u carjevo pismo, v katerem car popisuje razvoj dogodkov na bojišču.
Carigrad, 13. febr Izjava italijanskega ministra za zunanje stvari e sporazumu Avstro-Ogrske in Italije glede Makedonije in Albanije je pri turški vladi napravila velik vtisek. V pogodbi trozveze ni do-tičnih določil, skoro gotovo so bile dotične točko odobrene pri znanem sestanku v Opatiji.
»Katoliška BuKuarna"
v Ljubljani.
Književna poročila.
Novosti:
Petera, Liber Jesu Filii Siraoh sive ecclesiasticus hebraice K 3.60. Thomae He-merken a Kempis-Pohl, Opera omniat
Volumen VI : Sermones ad Novicios. — Vita Lide-wigis virginis K 5 22, - Sttikl - Wohlmuth, Lehrbuoh der Philosophie I. Band: Lehrbuch der Logik. Achte Auflage K 7.20, vezano K 9 60, — Neschler, Gabe des heiligen Pfingst-festes. 5. Auflage K 4.32, vezano K 6 24, — Bessmer, StSrungen im Seelenleben (87. Erganzungsheft zu den „Stimmen aus Maria-Laach") K 3 —, — Hense, GrundzUge der philoso* phisohen Propedeutik K —.84, - Prosoh" iMitzer, Der Katholik auf dem Leidens-weg des Herrn. Sehs Fastenpredigten >ebst einer Karfreitagspredigt. K 1.20. — ScM8r-Katschner, Fastenpredigten. I. Cyklis: die Parabel vom verlorenen Sohn. — II. Cyklus: die Schule des Kreuzes. — Gelegenheitspredigten fur die Fastenzeit. K 2 40. — Leicht, Die Klafelie-der des Propheten Jeremias. Fas:enpre-digten K t.08. — Diessel, Auf Kalvarias Htihen. Ein Wegweiser in uen Tagen der geistigen Einsamkeit. K 5.40. — Hortmanns, Herz Jesu-Predigten. K 2 40. — Landois, Das Stu-dium der Zoologie mit besonderer Kilcks'cht auf das Zeicbnen der Tierformen Ein Kandbuch zur Vorbereitung auf die Lehrbefahigunf fUr den naturgeseh. Unterricht an hOheren I.ehranstilten. Mit 685 Abbildungen. K 18.—. — Atlas d«r_Heil-pflanzen verfasst von Seiner Kaistrlichen Hoheit Erzherzog Josel von Oeslerreioh etc. Bildlich dargestellt von Ihrer Kaiserlichan Hoheit Margarethe Clemintine Fllrstin Von Thurn
und Taiis, Ercherzogin von Oesterreich. SSmtliche in I'ril»t Kneipp's Schriften vorkoraraende Heil-pflanzen auf 230 T^feln in Vielfarbendruck verteilt in 60 Lieferungen i 60 h, — Roh S. J., Die GrundirrtOmer unserer Zeit 84 vin., — Spillman. S. J., Tapfer und Treu. Memo-iren eines Officiers der Sctivveizergarde Ludwigs XVI. Historischer Roman. Vierte Auflage 2 zvezka K 6.—, vezano K 8.40. — Reinhard, Auf nach Bet-lechem zum Hause dcs Brotes. Dichtungen liber die heilige Eucharistie in betrachtender Form. Vezano K 3. , Kranich, Schlicte Spende Gedichte, Vezano K.2.40. — Schulz, Op. 13 Missa Sancta Caecilia fUr Sopran, Alt, Tenor und Uass. 1'artitura K 2.40.
Raznoterosti:
Klayer-Emonski, Mučenci. Starokrščanska povest K —.90, — Vrhovnik, Sv. Ahacij s
tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K .30, — Moravski, Wieczory nad Lemanem. Wydane trzecie. Cena brosz. 2 kor. — Knjižnica za vjeroufiitelje. Knjiga II.t Heffler, Pobjeda psihološke metode na pedagoško-katehetičkom tečaju u Salzburgu — Kerbler, Anleitung zur GeschSftsfahrung der Vorschusskasen-vereine. (Spar- und Darlehenskassenvereine) nacb dem System F. W. Raiffeisen. 4. Auflage K S.—.
»KatoIBka Bukuarna" v Ljubljani.
Zahvala.
Za mnoge dokaze presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Mateja Waide
zasebnika
in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekamo presrčno zahvalo vsem udeležnikom, osobito preč. g župniku Martinu Malenšku in prebl. g. županu Iv. Hribarju ter gg. uradnikom južne železnice.
Ljubljana, 12. febrrarja 1905.
Žalujoči ostali.
Globoko potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest o prezgodnji smrti iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
Karola Crušic
komptoarista
ki je v nedeljo, dnž 12. februarja 1005 ob 9. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni, v 45. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.	i6q
Pogreb bode v torek, dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše Žalosti, Slomškove ulice št. 3. k sv. Krištofu.
Nepozabnega pokojnika priporočava v pobožno molitev in prijazen spomin.
I j u b 1 j a n a, 13. febr. 1905.
Marija Crufic, mati.
Pavla Crušic,
sestra.
Mesto vsakega drugega obvestila.
VnŽnO za kolesarje!
Prosimo svoje cenjene odjemalce Koles, da nam že sedaj poverijo svoja popravila potrebna kolesa, ker se ta dela izvrie pred sezono brez izgube časa za kolesarje in mnogo temeljiteje.	249 3~2 Najvdaneje se priporoča
lu. Jax & sin,
trgovina Šivalnih strojev in koles v Ljubljani.


mm
Delniška stavbinska družba „Union" v Ljubljani
išče za centralno kurjavo hotela
266 2 -1
nor kurjača »
veščega tudi ključavničarskih del.
Kurjač bi bil obenem oskrbnik hiše v Frančiškanski ulici. Zahteva se popolno strokovno izobrazbo, znanje slovenskega in nemškega jezika. — Plača 1200 kron na leto in prosto stanovanje.
Ponudbe naj se vlože do 25. februarja pri podpisanemu.
Dr. V. Gregorič, predsednik.
St. 724
s. š. sv.
Razpis stavbe.
Zaradi oddaje zgradbe novega šolskega poslopja za dvorazrednico v Hinjah vršila sc bode zmajševalna dražba	267 3—i
dne 29. marca 1905
v prostorih občinskega urada v Žužemperku s pričetkom ob 10. url dopoldne.
Do tega časa se sprejmejo tudi pismene ponudbe (oferti), ki naj bodo sestavljene po predpisu § 1 stavbenih pogojev in se glasijo na c. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem.
Posamazna dela te šolske stavbe so proračunjena kakor sledi:
2.	Tesarsko delo
3.	Mizarsko „
5.	Kleparsko	„ ...........
6.	Pokritje strehe.............
7.	Pleskarsko delo.....,........
8.	Slikarsko ..............
9.	Steklarsko „ .............
10.	Pečarsko „ .............
11.	Naprava kapnice 1000 K in drvarnice 250, skupaj .
15 000	K	-	h
3471	»	52	n
2000	n	—	v
1129	»	50	rt
755	n	22	n
643	n	86	n
409	»	27	n
135	n	11	n
419	n	62	n
890	n	—	>»
1250	n	—	D
1331	»	—	n
Skupaj
27.435 K 10 h.
Zadevajoč pripomočke, t. j. načrti, troškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih urah pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Rudolfovem in pri županstvu v Žužemperku.
Pismenim ponudbam je pridjati 100/0 kavcijo onih del, na katere se ponudba glasi.
C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo
dnč 8. februarja 1905.
Knjigarna
Krajec nasl.
v Rudolfovem
priporoča iz lastne zaloge
spise Krištofa Šmida.
u.
m.
IV.
v.
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
XII.
XIII
Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hugolin Satt-ner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v. , Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K. Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl. P. Hugolin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v. „ Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko
vezan 40, trdo 60 v. „ Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
„ Jagnje — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. Pirhi. — Ivan, turški s6ženj. — Krščanska obltelj (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v. „ Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v. Najboljša dedščina. - Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v. „ Rozajelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo
v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v. „ Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje vežemo v primerno obliko.
Priporočamo
za telesno in posteljno perilo ki gledetrpežnosti ne zaostaja za ročnim delom. Dobi se v Ljubljani samo pri
Antonu Jarcu, specialna trgovina za opreme nevest, Sv. Petra cesta St. 8.
42 12-6
Dr. Ivan Orožen, zdravnik u Ljubljani
daje na znanje, da je otvoril na Turjaškem trgu št. 4 v prvem nadstropju svoj lastni
ortopedično - zdravilni zavod,
v katerem se bode zdravilo: raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, nejednake rame, skrivljene, ploske in čokaste noge, nejednaka ledja i. t. d.	4—4
Telovadili bodo tudi zdravi otroci, da se pri njih zabranljo taka pohabljenja. (Proste vaje in vaje na aparatih.)
Masaža za odrasle. Vse to se bode izvrševalo pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9.—10. dop. in od 2.-3. pop. v Wolfovih ulicah št. 12, 1. nadstropje.
•V Nakup ln prodaja « vsakovrstnih državnih papirjev, are6k, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„11E It C U R"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
W Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150-17
»SLOVENEC
mt se prodaja "Vi
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah ozlr. trgovinah:
Blsjak Ivan. Bohoričeve uMc« 10 Blasnlk Lovro, Stori trar 12 Blai N., Dunajska oeata 12. Brus Maks, Pred skt fijo 12 Ceinovar Lovro. Kolodr. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Elsner Marija Kop t«rteve ulice 1, Fnohs H., Marija Terezije centa 14. Kalil Alojulj, Jurčičev trg 2 Kano Albin, sv. Petra cesta 14 Kristan Ivan. Resljeva oeata 24. Kuitrln Agneaa, na Bregu 6. Mrsllkar Avg. Sodnijske ulice 4. Omejc Teresija, Karlovska cesta 32 Pihler Ivana, Korgresn trg 3. Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Baje Ant. Dunajska cesto 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Sninlk Josipina, Rimefea cesta 24. Swatek Jos., Mretm trg 25. Tenente Rudolf, Gradafika ulica 10 Tonioh Ivana, Flerijanske ulico 1. Volka vrh Antonija Sv. Jakoba trg. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhovo Ivan, Sv. Petra oeata 59.
Bohinjska Bistrioa:
Mio Giobotek, trgovec.
Ceieveo:
Josip oow*, prodaja časnikov.
Cerknica:
l«»n Lavrtf, (korvaumno društvo).
Gorica:
Jo«. Sclnvarz, Šol. ulio« 8.
££££££££r£W£ r£ r£ ,£ £ g r£ ^
Stef. Dulnik.
Hrenovioe:
Kruiica pri Jesenicah:
Katarina Krite.
Idrija:
Valent. Tre*en, trg, 102.
Javorntk:
St(f*n Ptdpac, trgovec. Leopold Zo»č, trgovec.
Jesenice:
Adela B«lcb.
Kamnik:
Fran Subelj, trg., 39.
Kranj:
Karol Fionan, knj gotritc
Leskovec pri Krikom
Franc Starec, trgovec.
Logatec:
Maks J« pel j, trgovec.
Novomesto:
J. Kra ec nasl, knjigotriiiica.
Postojna:
Helena OreSek, trg. 76.
Radovljica:
Oton Homan, trgovte.
Rtbnioa:
I. J. Vendelin Stare, trgovec,
Sedrailca:
Marija Kruc v Kmet. društvu.
Spod. Slika:
Maks Lavrer.jič, trgovte 3.
Stari trg p. Rakeka:
Ivan Tur« (kontumno društvo).
Škofjaloka:
Janez Potočnik.
Št Peter:
Fran Novak
Trnovo, Notr.:
Franc Cveta č (>*m» ti|«ko druStvr).
Trst:
Mihael LavrenCifi, Piazza Caserma 1. Vipava:
Fran Silvester.
Zidan most:
Mary Ptterroan, krlodvor.
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi > vsaki prodajalni in pekarni. TI piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik 8 H. Skerl. Sv. Ivan pri Tratn.
Mi bukuarna" v Ljubljani
priporoča
ženinom In nevestam
te-le Knjige:
Kratek poduk o svetem zakonu. Za slovenske zaročence in zakonske sestavil Janez Zabukovec, župnik. Cena 70 v., po pošti 10 v. več. Kdor naroči deset izvodov, dobi enega kot nameček, vrhu tega izvršimo naročila nad 25 izvodov poštnine prosto.
Pouk krščanskim staršem. Po naročilu knezoškofa ljubljanskega dr. Antona Bon. Jegliča, po nemški knjigi obdelal Frančišek Bleiweis. Cena 50 vin., po pošti 10 vin. več. Kljub izvanredno nizke cene dodamo na dvajset naročenih izvodov en prosti izvod.
Koristno darilo za ženine in neveste sta nadalje molitveni knjigi znanega škofa Avguština Egger: Der christliche Vater in der modernen Welt. Erbauungs und Gebetbuch. Die christliche Mutter. Knjigi sta vezani vsaka za-se v elegantno črno usnje z zlato obrezo. Cena obeh knjig K 7 80, po pošti 20 vin. več.
Diessel, Wegweiser ftir glaubige Eltern. Ein Beitrag zur christl. Hausbibliothek K 1*44, po pošti 10 vin. več.
Za uradno poslovanje služijo v tem oziru častiti duhovščini naslednje knjige : Kosec, Katol. zakonsko pravo
z ozirom na državne avstrijske postave. Cena K 2'—, vezano K 3 20, po pošti 30 vin. več (naročniki na homi-letični mesečnik „Duhovni pastir" dobijo nevezano knjigo za polovično ceno: K 1*—, oziroma K 2-20.
Poč, Duhovski poslovnik. Drugi popravljeni natis K 41—, vezano K 5-20 po pošti 30 vin.
Dannerbauer-Pugneth, Praktisches Geschaftsbuch ftir den Curat-Clerus Osterreichs. Zweite Auflage, vezano K 24.—.
Katoliška bukvama
99
u Ljubljani.
r Pijte "m
Klctuerjev
Triglav"!
najzdravejši vseh likerjev, f
5441 50-141 M
Cena škatljici 20 vin. — Manj nego tt škat-
ljic, ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja, i
_

Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, cs?
Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	mi is
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih izjemne oene,
Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi.
Maproda) je hiša
f z malim posestvom in velikim i vrtom na Dolenjskem, dve uri I od Ljubljane, blizu kolodvora.
Več se poizve na Gllncah pri Ljubljani št. 141.	24i 3-2
Iščem za župnišče na deželi izurjeno in pošteno
236 3—3
kuharico
katera bode imela tudi primerna dela opravljati. — Mesečna plača po dogovoru. Naslov pove iz prijaznosti uprav. ,Slovenca".
niiiiiiiiiiiiiiiiinmiiHiiiiiiiiiiuiiHiiiiHiimiiiiniiHiimiiuiiHuiiuonnuiin
1 Že skozi 19 let	f
boleham na želodcu. Po	i
poskušnjah z različnimi	i
zdravili sem začel leta	=
18U6. rabiti Vašo	|
« tinkturo	f
za želodec,	|
ki mi je vedno prav	|
dobro služila kot učin-	|
kujoče zdravilo, pa ne	|
le meni, ampak tudi	§
1 raznim tolehavim osebam, katerim sem jo po-	§
| daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	|
| ki trpi na želodčni bolezni. 790 50-40	§
§ Friderik Repolusk,	f
= iupnik v Št. Vidu nad Valdtikom, p. JHading,	s
S 1«. d«e. 1B03.	~
j	Resnici čast!
: Vaše „2tleznafO Vino" se mi je pri	|
| mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	5
§ kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	g
= posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	§
= krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	§
| rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	g
| morem Vaše res izborno železnato vino iz	g
I lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	g
| slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	g
I	Anton Žnidaršič,
= iupnik pri Beli cerkvi, p. St. Jrrmrd, Ooltnjuke	s g 1. marca 1004.
1 Naročila »sprejema proti povzetju ln točno Im nje	§
i odlikovani lekarnar G. PICC01I, Ljubljana	|
= lekarna .Pri angelu*, Dunajska cesta, dvorni	g = zaloinlk Njihove Svetosti papeia.	= .............iiiiiiiiiiii..........imunimi......iiiiiiihimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiii