Stev. 216
IZHAJA VSAK DAN
iadl ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. <6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolmina, Ajdovščini, Dornberpu itd. Zastarele Ste?, po 5 nv6. (10 stot.) OQLA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE; Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka cadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu.
TRST, v soboto 5. avgusta 1911
redaj XXXVI
ePINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
,V edinosti je moči"
NAROČNINA ZNAŠA
zrn celo leto 24 K., pol leta 12 K, 3 mesece G K; na na-ročbe br^z doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Vtroan<nt na atdtljcko lsteoj« „EDINOSTI" atan«: M o«lo lato Kron 5-30, u pol lota Kron 9-60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma «e ne »prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino og'ase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatt! 20 (Narodni doa). Izdaj teli in odgov mi urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li^ta „Edinost". - Natisnila Tfskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20.
PoStno-hranllnRnl ra?un Itev. 841-652. TELFFOM 5t. 11-57
BRZOJflUNE' UESTI.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 4. Na današnji seji je zbornica najprej trikrat glasovala po imenih, na to je pa nadaljevala generalno debato o obrambnem zakonu. Posl. grof Josip KaroIyi (48 ti brez stranke) je govoril proti predlogi. Govornik je koncern govora predloži! sklepni predlog, ki zahteva samostojno ogrsko armado. (Živahna pohvala na levici). Nato je bila razprava prekinjena in seja zaključena.
Prihodnja seja jutri.
Cetinjsko gledališče zaprto.
CETINJE 3. Cetinjsko gledališče, ki je v minoli sezoni pokazalo lep napredek vzlic temu, da je premenilo tri ravnatelje, je bilo na kraljev ukaz zaprto.
Obletnica izvolitve papeža.
RIM 4. Povodom osme obletnice izvolitve papežem je prejel Sv. oče mnogo če-stitek. Papež je čital mašo v svoji privatni kapeli in se je potem podal v vrt, kjer se je, kakor običajno, sprehajal.
Povodnji v Bukovini.
ČERNOVICE 4. Že d^a dni dežuje kakor bi bilo iz Škafa. Vse reke so narasle in pretijo prestopiti bregove. Ugroženih je več krajev. Bati se je druge velike povodnji, slične oni, ki je nedavno napravila toliko škode.
ČERNOVICE 4. Vsled nalivov v ^zadnjih 48 urah so močno narastle reke Čere-moš, Prut in Seret, tako da se je bati velike poplave. Več cest ni možno pasirati, ker so razdejani mostovi. — V Se-ledinu je ustavljen železniški in poštni promet.
Nalivi in nevihte.
DUNAJ 4. Tukaj silno dežuje med grom in bliskom. Iz Salzkammerguta poročajo o groznih nevihtah.
BEROL1N 4. Od danes zjutraj divja nad Berolinom in okolico silna nevihta. Temperatura se je znatno znižala.
Gozdni požar.
INOMOST 4. Gozd pri Franzensfeste še vedno gori. Od vseh strani Tirolske so poslali tja vojake, da nadomestijo moštvo posadke iz Briksena in Franzensfeste, ki so utrujeni. Ogenj se vsled ugodnega vetra čim dalje bolj razširja.
BRIKSEN 4, Gozdni požar pri Franzensfeste se vedno boij razširja. Franzensfeste je sedaj izven nevarnosti.
Zmešnjave v Perziji.
CARIGRAD 4. Tukajšnji perzijski liberalni komite je pozval evropske parlamente, naj obrnejo svojo pozornost ruskim spletka-rijam v Perziji, ter zaprosil Evropo za pomoč v boju proti Rusom, ki se poslužujejo prejšnega Šaha, da bi udušili vsako svobodno in napredno gibanje.
Z otoka Haiti.
NEW-JORK 4. Bivši predsednik republike Haiti Simon je včeraj iz Port-au-Princa dospel v Kingston na Jamaiki.
Kolera.
CARIGRAD 4. Danes je obolelo za kolero 22 oseb, od teh jih je umrlo 12.
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholonšek Poslovenil H. V
Kosovo polje.
Oba sta poprijela kopja, kajti do sedaj sta stala brez orožja na bojišču; in ne da bi čakala znamenja trobent, sta se zakadila drug proti drugemu. Oklopi so zazveneli, kopja so, da-si okovana z železom, pokala kakor bilke; oba sta sedela nedotaknjena na konjih; konja, ki sta se zaletela drug v druzega z glavama, sta se vspenjala; bori-telja sta ju komaj vkrotila, in ju podila nazaj na svoje prostore.
„Hoj! to je diven dvoboj!" je vpil Tvrdko, popolnoma vzradoŠčen.
„Kar sem živ nisem še videl takega dvoboja !" je vsklikal Kastriota.
„Toda, ali si opazil," se je obrnil k Lazarju, „kako je Obilić prebledel, ko ga Je Branković očitno obdolžil ?m
Lszar ni odgovoril, da, komaj slišal ga je; saj se niti za boj ni brigal 1 Tako močno je delovala njegova duša, kajti Branković je javno obtožil Obilica, in Obilic je prebledel; Lazar je pozabil, da se plemenite duše stra-
SOLUN 4. V Peču je na novo obolelo za kolero 42 oseb, od teh jih je umrlo 32. Zdravniki pravijo, da se brez strogih odre-deb nasproti Albancem ne da opraviti ničesar. Poslednji ovirajo izoliranje obolelih oseb, zabranjujejo uporabo antiseptičnih sredstev in zahtevajo, da se bolniki zdravijo doma. Zdravniki izjavljajo, da je možno bolezen pobijati le tedaj, ako se ljudi prisili, da se podvržejo zdravstvenim odredbam. Bati se je, da se bolezen ne zanese v Skader.
CARIGRAD 3. Od 24. do 30. julija je bilo v Smirni 27 slučajev kolere. Umrlo je 18 oseb.
Maroško vprašanje.
LONDON 4. „Standard" je zvedel iz zanesljivega diplomatičnega vira, da so v glavnih stvareh rešene preporne točke med Francijo in Nemčijo, čeprav ostanejo nerešene še mnoge posamičnosti.
Turčija.
CARIGRAD 4. Govori se, da je mini-sterski svet sklenil prepovedati izvoz konj v Grško in v Srbijo.
BEROLIN 4. „Wolffov biro" poroča: Na razgovorih med francoskim poslanikom Cambonom in državnim tajnikom Kiderlen-Wachterom je prišlo do zbližanja o načelnem stališču. Vspeh priobči cesarju državni kancelar.	_
Vratislava 4. V KrzeIowu ob rusko-šle-zijski meji je bil velik požar, zgorelo je tudi 9 oseb.
Rima-Szombad 4. Včeraj popoludne je v vasi Rima-Topova nastal ogenj, ki je upelil 110 hiš. Pogorela je tudi luteranska cerkev in občinska hiša.
Kodanj 4. Danes je bil otvorjen peti mednarodni kongres stenografov. Navzočih je 150 delegatov.
Rim 4. Danes popol. je umrl drž. minister Urbano Rattazzi, bivši minister kraljeve hiše.
Moravska Ostrova 4. V Reichenwaldu so našli v kleti soprogov Kider zadavljenega njunega 13-letnega sina. Ugotovilo se je, da ga je umorila njegova lastna mati, ne ve se pa še iz kakih razlogov. Žensko so zaprli.
Karlovi vari 4. Bolgarski car Ferdinand je dospel semkaj inkognito. Car ostane v tukajšnjem zdravilišču več časa.
Skupen slovanski klub.
„Slovenski narod" priobčuje članek svojega dunajskega dopisnika. Znano stališče dra. Rybara označuje člankar tako-le:
„Prvič bi bilo grupiranje Jugoslovanov v dve skupini „pomenjalo perpetuiranje in pooštrenje strankarskih nasprotstev" v največjo škodo Istri in Trstu. Morda. Toda to velja kot argument proti stari zvezi južnih Slovanov,, ki bi stala v ostrem nasprotju napram Šusteršičevi Zajednici, ne velja pa kot protidokaz, da je bilo združenje „Nar. k." s „Zajednico* prenagljeno. Kajti med tema dvema točkama je toliko možnosti uravnati vsaj provizorno medsebojna razmerja v jugoslovanski delegaciji, da ni bilo težko najti zlate srednje poti. Dr. Rybar in tovariši so biii na podlagi svojih parlamentarnih in političnih izkušenj in v interesu
Šijo sence zločina, kakoršnega je zavratni Branković vrgel Obiliću v lice; pozabil je na to, ta nesrečni, plemeniti car.
In spremstvo obeh vojvod je pozdravljalo z navdušenjem vsako svojega voditelja, nemeneč se za pravila dvoboja. Pa saj se ni brigala za nje niti carska straža in je glasno proslavljala oba junaka; ti, ki so videli strašni spopad, so vpili oddaljenejšim ; tako se je širilo poročilo do najskrajnejših mej tabora.
„Bij 1" je vpil Obilić z glasom, ki je nadviadoval hrup.
„Bijje kričal Branković.
V enem skoku je preskočil Kazančić s težkim buzdovanom ograjo.
„Tukaj, vojvoda!- je vpil, „in razbij mu že enkrat. lobanjo, za vraga 1 Da že enkrat onemi njegov izdajniški jezik.
MDa, tako stori, vojvoda !" je kričalo za njim vse spremstvo, „brani svojo čast in čast svojih bojevnikov."
„V prah ga zvrnil" je kričalo Branko-viću njegovo spremstvo, „ne osramoti svojega imena, vojvoda!"
Oba sta prijela težke buzdovane in že sta se zakadila drug proti drugemu ; saj sta oba vojvoda proslavljena v boju! Dobro se znata boriti s sulico, z buzdovanom, ali pa z mečem. Zdajci sta se počasi bližala drug drugemu; prežeč na trenotek, ko se moreta kakor blisk zagnati na nasprotnika, in mu prizadeti smrtno rano. Sem in tja, na vse
svojih okrajev ter tudi skupne jugoslovanske stvari upravičeni misliti na novo grupacijo. Če so prišli do spoznanja, da s staro .Zvezo" ne gre, nihče bi jim ne bil mogel očitati, da so si ustanovili lastni „Narodni klub" morda še s poudarjenim programom delovati za združenje vseh skupin. V tak klub bi bil tudi ljubljanski poslanec lahko vstopil, in pridružitev istrskih poslancev k Ivčevičevi skupini, ki bi bila po prepričanju dra. Ryb£ra „dala signal za strankarske boje v Istri" bi bila preprečena, ne da bi nastale one konsekvence, ki so vzbudile toliko polemike in odpora ter v jugoslovanski delegaciji tako globoke diference."
Na to meni .Narodov" člankar, da se je, po združitvi „Narodnega kluba" s Šu-steršičevo „Zajednico" zgodilo ravno to, Česar se je dr. Rybar bal: poojstrila in perpetuirala da so se tista stara nasprot-stva, ki so v prejšnjem parlamentu obstajala med klerikalci in zvezo južnih Slovanov. Razlika da je le ta, da je na Šusteršičevi strani še veča sila in Še veča — neizprosnost. Morda je res, da je „Narodni klub" se svojo akomodacijo k „Zajedniclu odvrnil to ostrino glede onih okrajev, ki jih zastopajo njega člani Se stališča jugoslovanske skupne ideje pa to ne more biti odločilno, ker bi posledice takega principa dovedle do pravila, da je smeti oškodovati celoto, ako je to koristno lokalnim težnjam. (Vendar pa tu člankar ne more drugače, nego da na-glaša, da interesov Trsta in Istre ne smatra le lokalnimi vprašanji).
Mi se vzdržujemo vsakega reagiranja. Le to bi hoteli naglasiti, da je dr. Rybar v svojem odgovoru dru. Masaryku hotel pov-darjati le, da ni odločilno za izvrševanje kake zveze ali pogodbe besedilo dotičnih pravil. Češki klub je imel natančno določne točke, ki spadajo v skupno postopanje zveze, a ukljub temu so nastala takoj v početku diference. Tudi če bi zveza med „Nar. klubom" in „Hrv.-slov. Zajednico" slonela na istih določilih ali pravilih, kakor si jih želi „Slov. Narod", vendar ne bi bile izključene nejasnosti in prepiri, kaj spada v avtonomijo posameznih klubov ali ne, in ni izključeno, da bi dr. Ryb£r in dr. Gregorin mogla postopati na podlagi pravil „Hrv.-slov. kluba" ravno tako, kakor če bi ta pravita bila identična z onimi enotnega češkega kluba.
To smo imeli tržaški Slovenci pred očmi, ko smo izrekli svoje odobravanje in zaupanje dr. Rybaru in dr. Gregorinu, ker ju dobro poznamo in ker smo o njiju — kakor o Spinčiču, Laginju in Mandiću — prepričani, da bi tudi na podlagi onih pravil se točno držali programa, na podlagi katerega so bili izvoljeni, da se ne bi dali od nikogar izrabljati v strankarske namene in da bi služili le naši skupni narodni stvari, skrbeč seveda pri tem za svoje volilne okraje.
Naravnost blagodejno in nadebudno vpliva nastopni pasus v članku „Slovenskega Naroda":
9Veliko nalogo si nalagajo dr. Rybar in njegovi tovariši, kt hočejo premagati skoraj neprodime težkoče. Ker je cilj visok in lep, treba pozdraviti pojav zdravega optimizma, ki veje iz dr. Rybarevega pisma: vztrajajmo!"
strani, sta obračala konja, naskakujoč drug drugega. Ali nobenemu se ni hotela nuditi taka prilika; oba sta bila pazljiva, in sta pozorno motrila vsako kretnjo drugega.
Globoka tišina ]e vladala naokoli; noben izmed gledalcev skoro dihal ni; celo oni, ki niso mogli ničesar niti videti niti slišati, so stali tiho, nepremagljivo, kakor bi oni lahni vetrič, ki je vel črez planjavo, ozna-njeval taboru, kako se borita nasprotnika; in zdelo se je kakor bi se bili oni tisoči razvnetega ljudstva po širnem taboru spremenili v marmor.
Naenkrat sta zagnala vojvodi bojni krik; žvižgaje je vzdihoval veter pod težkimi buzdovani, ki so z naglico rezali zrak. Kakor blisk sta se vrgla drug na drugega, oblaki prahu so ju zagrinjali, da ni bilo ničesar videti — samo en votel udarec je zazvenel tako, da so se nehote stresli vsi na okoli.
Obilić je vstal iz prahu nepoškodovan, in prah, padajoč k tlom, je padal tudi na Brankovića, ki se je zastonj trudil, da bi se dvignil iz-pod svojega konja. Obilićev buzdovan, naperjen proti Brankovićevi glavi, je spodrsnil ob njegovem buzdovanu; da-si s tem že oslabljen, je vendar-le raztreščil konju glavo.
„Hahoj I Obilić!" je vriskala njegova družina, in to veselje se je mešalo v krik sramote in obupa, ki ga je zagnala Branko-vićeva družina.	(Pride Še).
Ljudsko štetje.
(Dopis).
„Piccolo" se je slednjič vendar zbudil iz svojega spanja, iz omamljenja, in je objavil zanj grenko vest, da je ukazana revizija ljudskega Štetja, izvršenega po navodilih kamoristične klike na magistratu; tudi ne prikriva bojazni in strahu pred reviz/jo, istodobno pa narekuje in odrejuje, kako se ima vršiti revizija, ki baje mora dovesti še do sijajnejših vspehov (za Italijane namreč) in mora še znižati število 38 000 Slovanov, 'naštetih od magistralnih organov. Le počasi boter „Piccolo", ki nam podaješ istodobno tako dragoceno priznanje, da skoraj ves Trst je slovanskega pokoljenja. Drzna trditev je, da v Trstu ni prav nič slovenskega življenja. To trditev uničuje „Piccolo" sam s priznanjem, da nas je 38.000, ki nas je dobrotno naštela magi-stratova strahovlada.
Primera z Dunajem in Celovcem je neslana, neumestna, češ da je na Dunaju 200.000 Čehov, ki pa so morali priznati nemški obč. jezik. Ne pravim, da ni bilo nasilja tudi na Dunaju, a tako imperti-nentnega kakor v Trstu gotovo ne. Čthov na Dunaju je ena desetina, Slovencev v Trstu pa je najmanje tretjina, in ako bi nas bilo res samo 38.000, nas je še vedno petina. Dalje joče „Piccolo", zakaj da ni tudi onih 38.000 Slovanov v Trstu že asimiliranih, ali poitalijančenih. — Z logiko in s pameijo je „Piccolo" v vednem navskrižju.
Kamori je stalo na tem, da bi Čim več Slovanov potajili Italijanom v korist, da bi tim ložje zadobili svojo univerzo v Trstu; a vedite, da s prisleparjenim številom na škodo Slovanov nikdar ne dobite univerze. „Piccolo" toži farizejski, da bo revizija stala ogromnega denarja, za denarje, pa ki jih je brez potrebe trošil magistrat za neresnične podatke, ni prav nobene Škode, nobene solze!
„Piccolo" naj se da že enkrat poučiti, da o občevalnem jeziku nimajo odločevati ne magistrat, ne magistratov! organi (revi-zoriji), ampak to je stvar posamičnikov, oziroma družinskih glavarjev; izjave teh bi bili morali magistratni komisarji in revizorji spoštovati brezpogojno, n e p a, da so popravljali in uničevali števne pole.
Tudi za vladne revizorje mora veljati izjava družinskega glavarja !
Mi ne zahtevamo nikakega favoriziranja ; zahtevamo pa odločno, naj se ugotovi naše število na pošten način, naj se prikaže svetu faktično stanje prebivalstva po narodnostih v Trstu.
Ako izvrši vlada res strogo, objektivno revizijo, ne bo to nikakoršno favoriziranje slov. elementa, ampak bo akt pravice in poštenja, akt, s katerim naj se v Trstu enkrat za vselej zapreči zločinsko nasilje in prikrivanje faktičnih razmer! In slednjič bo to akt v obrambo državne avtoritete, ker vlada vendar ni mogla kar tako prezreti vspehov zadnjih volitev in vspehov ljudskega Štetja samega. Politično sleparjenje krog „Piccola" in med njegovimi zaplečniki mora ;enkrat prenehati — zato hočemo že poskrbeti.
Prirastek 12% Slovencev od predzadnjega ljudskega Štetja dela mnogo skrbi strahovladi krog „Piccola". Kaj bo pa še, ko se ugotovi resnično Število Slovanov in bo znašal prirastek od 120—160 odstotkov, ko bo razkrinkano vse dosedanje sleparsko manipuliranje z ljudskim štetjem! 1
Konečno zahtevamo od „Piccola", naj nam pojasni, kako to, da je že do sedaj ugotovljenih mnogo falsifikacij glede obč. jezika.
S tem naj se otvori v „Edinosti" stalno poglavje o ljudskem štetju, dokler ne bodo ugotovljeni resnični rezultati!
Namen ustašev v Albaniji?
Ustaja v Albaniji bi torej bila končana. Kdor je le nekoliko zasledoval zadnje dogodke, ki so v zvezi s to ustajo, bo to vest sprejel brezdvomno precej skeptično. Tako bo treba pač počakati par tednov, preje ko bo možno izreči definitivno sodbo, če se gre za resničen mir, ali je to le mir na papirju. Po dolgem posredovanju črnogorske vlade med ustaškimi voditelji in turškim odposlancem na Cetinju, je med obema strankama došlo do sporazuma. Turška vlada je morala ustašem dovoliti znatne koncesije. Kakor glavni pogoji,. pod katerimi se ustaški Malisori vrnejo iz Črnegore v domovino, oziroma položijo orožje, so :
1. Vlada bo pošiljala v Malesijo v prvi vrsti uradnike, ki razumejo albanski jezik.
8tran ]T.
»EDINOSTc St 216.
V Trstu, dne 5. avgU3ta 1911
2.	Vlada bo ustanovila in vzdrževala ljudske šole v albanskem jeziku. Te Šole so bile dosedaj le turške, dočim je vlada zasebne albanske šole zaprla.
3.	Vlada se je obvezala graditi nove ceste, izsušiti en del modarškega jezera in urediti reko Bojano.
4.	Pastirji in poljski čuvaji morajo imeti orožje. Ker so Malisori itak znani pastirji, bo torej dovoljeno vsem Mali-sorom, da bodo smeli nositi orožje.
9. Vojaki bodo morali služiti le v domači deželi in jih vlada ne bo smela več pošiljati v Afriko ali Azijo, kakor dosedaj.
6.	Oproščeni bodo za dve leti vseh davkov.
7.	Za zgradnje razdrtih hiš se porabi sultanov dar v znesku 10.000 K.
8.	Do žetve dobe ustaši potrebna živila od vlade.
Poleg gori omenjenih glavnih pogojev je seveda dovoljena tudi splošna anmestija, tako da se ne bo smelo nobenemu izmed ustašev skriviti lasu.
Vidi se torej, da je turška vlada pač dovolila vse, kar je sploh dovoliti mogla.
Drugo vprašanje je, če bo svoje obljube tudi držala.
★ * *
SOLUN 4. 150 oboroženih Albancev se je utaborilo pri Čohremu, baje z namenom, da napadejo v tamošnji bližini se nahajajoč vojaški oddelek. Bili pa so obkoljeni od čet, ki so pozvale ojačenja, da bi ustaše prisilili, se udati.
SOLUN 4. Iz Bitolja javljajo: Gorica je zasedena po vojakih. Pri zadnjih nemirih so bile 4 osebe ranjene z bajoneti, 2 ženski in dve deklici in en mohamedanec so bili zadeti s krogljami iz pušk ter ubiti. Zveza je pretrgana, dasi so ceste zasedene po vojakih.
Konec ustaje ?
GARIGRAD 4. Na podlagi avtentičnih poročil doznaje „Zia", da so se začeli Malisori vračati danes in da bo to trajalo nekaj dni. Vprašanje treba smatrati za definitivno urejeno. List dementuje vest, da Je Črna-gora stavila gotove pogoje za povratek Malisorov. Pri včerajšnjem vsprejemu diplomatov je minister zunanjih zadev naznanil diplomatom, da je vračanje Malisorov urejeno. Dočim vladni listi odobravajo ureditev vprašanja Malisorov, izrekajo opozicijonalni listi težke pomisleke, očitajoč vladi, da je postopala brez programa, ter vprašujejo, ali je turška diplomacija doživela vspeh ali poraz ?
CARIGRAD 4. Glasom neke brzojavke sk^peljskega valija so se podvrgli vsi politični begunci v okolici Djakovara.
CARIGRAD 4. Uradni list objavlja zakon, s katerim se, s pridržkom parlamen-taričnega odobrenja, odreja, da se ima čim-preje začeti z gradnjo ceste Prizren—Skadar —Janina—Rešedija—Struga in Šibra—Sv. Ivan Medijski. Gradnja teh cest tvori en del koifcesij, ki so bile dovoljene Malisorom.
CARIGRAD 4. Doslej ni prejel minister za unanje stvari še nikakega poročila, da se vračajo Malisori domu. — O spopadu čet z ustaši pod poveljstvom Muharem Rešida pri Filatu poroča janinski vali: Ustaši so imeli štiri mrtve in enega ranjenega ter so pobegnili, ko so zvedeli, da se bliža ojače-nje. Vojaki zasledujejo ustaše. Prebivalstvo iz Rešadije in Margeliča podpira čete. — Vali janinski poroča dalje: Albanci, ki so bili zbrani v okolici Argirokastra, so se pričeli vračati. Tudi Albanci iz Delvina so se že deloma povrnili. V janinskem in elba-sanskem sandžaku vlada mir. Vodja Albancev Sulejman Batuš in vsi politični obsojenci so se podvrgli oblastnijam in prisegli, da hočejo svojo zvestobo do vlade dokazati s čini.
DUNAJ 3. V dobro obveščenih diplo-matičnih krogih se govori, da je turška vlada ugodila predlogu Črnegore, da se za Albanijo imenuje posebnega guvernerja s kompetenco valija. Kakor prvi tak guverner bo baje imenovan Peril paša.
Domače vesti.
Imenovanja. Minister za uk je imenoval: gg. Adamiča Emila in Skabarja Matka učiteljema, gospo Engelmanovo Marijo učiteljico, gospoda Kosa Fr. pod-učiteljem, gospici Plaper Ljudmilo in Z a -meječ Emo podučiteljicama. Gosp. Mah-kota K. je povišan v X. činovni razred. — Razven gospice Plaper, ki bo poučevala slovenščino na državni dekliški ljudski in meščanski šoli so vsi imenovani prideljeni slovenskim zasebnim šolam v Trstu.
Nov kanonik. — Včerajšnja „Wiener Zeitung" je objavila: Cesar je imenoval častnega kanonika stolnega kapitelja v Trstu in mestnega župnika pri Starem sv. Antonu Antona L u p e t i n a kanonikom omenjenega kapitelja.
Smrtna kosa. Doznajemo, da je pre-minol včeraj popoludne gospod Leopold Martelanc iz znane ugledne barkovljanske rodbine Ivana Martelanca. Pokojniku je bilo šele 32 let. Zapušča udovo z dvema otro-čičema. Bil je radi svojega mirnega značaja obče spoštovan in priljubljen. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje.
Pogreb nesrečne Natalije Jakilove se je vršil sinoči v Rupi ob velikanski udeležbi. Splošno se je sodilo, da se je udeležilo pogreba med 4000 do 5000 ljudi, pri čemer pa treba še posebej uvaževati, da je bila ura pogreba naznanjena le v včerajšnji „Edinosti", ki pa je v mnoge kraje na Goriškem dospela še le popoludne. Reči se more torej, da je bila ta žalobna slavnost pravi plebiscit o spoštovanju in ljubavi, ki jo vživa Jakilova rodbina vseobče. Kondukt je vodil velečastiti gospod župnik mirnski ob asistenci dveh duhovnikov. Vencev je bilo poklonjenih veliko število deloma s trakovi, deloma brez trakov. Posebno se je ' opažal venec s slovensko trikoloro, ki ga je poklonilo delavstvo Jakilove tovarne v znak globokega sočutja do priljubljenega gospodarja. Večino vencev so nosila dekleta v belih oblekah, ostale pa moški. Pred hišo in ob grobu je pel prekrasno pretresljive žalostinke močan improviziran moški zbor iz Gorice, sestoječ po večini iz pevcev Glas. Matice.
Po dovršenih molitvah na grobu je spregovorila v imenu svojih tovariŠic in vsega druzega občinstva pokojnici v slovo gospica Medvedova iz Gorice. Ta govor, sestavljen v prekrasnih oblikah in govorjen najglobjim čutstvom, je napravil na vse občinstvo pretresujoč utis. Govornica je zaključila nekako tako-le: Cvetje, ki smo ti je draga Natalija — hotele v kratkem vplesti v poročni venec, ti pokladamo sedaj v hladni grob, tvoj novi dom, kakor postelj, na katerej počivaj mirno in snivaj svoj večni sen. Srca pretresujoča je bila ločitev starišev in bratov od pokojnice. Vsej množici se je črtala na obrazu globoka žalost. Ta manifestantni izraz vseobčega sočutja in ljubavi naj bo družini Jakilovi blažilen balzam na krvavečo rano provzročeno jej po silni izgubi.
♦ » ♦
O načinu kako se je zgodila nesreča smo doznali to-le: Nekako ob 1 in pol popoludne so se šli kopat bratje pokojnice in brat nje zaročenca avskultant Jrgolič. Ti so se kopali nekoliko nižje od mirenskega mlina. Kake pol ure pozneje sta se prišli kopat zopet par sto korakov nižje proti Vipavi sestri Natalija in Mihaela Jakilova. Sklenili sta preplavati Vipavo na mestu, kjer je na drugem bregu voda precej deroča in silno globoka. Ko sta priplavali do blizu nasprotnega brega, se je začela Natalija naenkrat potapljati, ne da bi dala kak glas od sebe. Mlajša sestra 12-letna Mihaela (gojenka „Mladike" v Ljubljani) je mislila v prvi hip, da se Natalija šali, izlasti, ker jo je ob enem zagrabila za roko, ali Natalija se je pogrezala vedno bolj ter vlekla za seboj Mihaelo v globino, ki znaša na onem mestu kakih 5 metrov. Po pravem čudežu se je deklici posrečilo iztrgati roko iz roke utopljenke ter se prikazati na površje, ali v isti hip jo je utopljenka zagrabila za nogo ter jo zopet potegnila v globino. Tu pa se je v grozni nesreči prigodila velika sreča. Utopljenka je držala le za čeveljček, čeveljček se je snel, ostal v roki utopljenke, a Mihaela se je pojavila zopet na površju. Da se ni to zgodilo, bi bili gotovo utonili obe sestri. Na grozni krik Mihaele so pritekli nje bratje in g. avskultant Jrgolič, a malo pozneje tudi nesrečna roditelja. Bratje in g. Jrgolič so se neštetokrat spustili pod vodo, ali pri vsem svojem naporu niso mogli najti utopljenke. Voda je namreč tam kakor že rečeno deroča in globoka. Zanesla je truplo kakih sto korakov nižje in ker je voda tudi močno motna niso mogli videti trupla. Nesrečen slučaj je bil tudi, da v bližnjem mirnskem mlinu onega dne ni bilo čolna. Iskati so ga morali skoro uro daleč. A ko so ga priveli, so kmalu našli utopljenko, toda bilo je že prepozno.
Kakor so nam zatrjali domačini, so bili naravnost neopisno grozni prizori na obrežju, ko sta oče in mati v neopisnem obupu ponujala ljudem vse svoje premoženje, ako jima rešijo hčerko. Toda, kakor rečeno, vsi obupni napori so bili zastonj.
Dr. Tresić-Pavičić je odgovoril v „Slavisches Tagblattu" na dr. Rybar-ev odgovor. Stvarnega in novega ni odgovoril čisto nič, zato pa nadaljuje z osebnimi napadi in insinuvacijami in to v nenavadno odurnem tonu.
Dr. Rybar se nahaja na počitnicah, zato za sedaj ne more in tudi noče odgovarjati dr. Tresicu. Prepričani pa smo, da čim se vrne, gotovo ne ostane dolžan odgovora.
Preteriranje slovenskih finančnih uradnikov in uslužbencev. Prejeli smo: Pred nekaj meseci je c. kr. finančno ravnateljstvo imenovalo finančnega komisarja Brandolina v X. činovni razred. Pri tem je bil prezrt finančni komisar Naglič, ki je še danes v XI. plačilnem razredu, dasi stareji od Brandolina in popolnoma vešč treh jezikov, dočim Brandolin še pismene italijanščine ne pozna dobro.
Minuli teden se je zgodilo zopet nekaj podobnega. Imenovana oziroma predlagana sta bila za VIII. plačilno stopnjo gg. Gas-persich in Damianich in pri tem prezrta Slovenca Zorn in Eržen, dasi sta starejša in imata večjo šolsko izobrazbo.
Priporočamo zato finančnemu ravnatelju
dvornemu svetniku g. Koberju, naj stori temu konec, ker sicer se bodo pritožbe množile.	Več finančnih uslužbencev.
Koncert." Češka Beseda" v Trstu prireja danes 5. t. m. ob 9. uri zvečer v „Slovanski Čitalnici" v „Nar. domu" koncert. Sodelovali bodo členi slavnega plzenskega kvarteta „Palla" in členi opere novega gledališča kralj, mesta Plzenj. Nudil se bo torej poslušalcem krasen in izvanreden vžitek. Opozarjamo slavno občinstvo, naj ne zamudi te edine prilike, vživati v teh vročih dneh čisto neskaljeno umetnost.
Priporočamo pozornosti slovanskega življa v Trstu to lepo priliko, ko bodo slovanski umetniki proizvajali čisto slovanski program: torej popolnoma slovanska umetnost.
Program je sestavljen tako-le:
1. Thomasiko: Hymna Slovanu. 2. a) Križkovsky: Žaloba, b) Paukner: Ruže a rožmarina. 3. dr. Antonin Dvorak: arie Vodnika z opery „Rusalka". 4. a) Košat: Žal. b) Pospišil: Budička. 5. a) Paukner: Sen, b) Molat: Kdybys mčla ma panenko.
6. Pivoda: Pisne v narodnim tonu. Zpiva Hanuš Kypta. 7. a) Vašak: Kde deva ma ? b) dr. I. Ipavec: Mraku. 8. Novotny: Libicke pisne. St. Meisner. 9. Stopfer: Ba-biččin valčik. 10. Palla : a) Cibulari, b) Vrtak.
Vstopnina za osebo je 2 K. Dostop je dovoljen vsem, ne le članom „Besede" oz-zoma „Čitalnice" — Torej na svidenje pri slovanskem koncertu 1
Sestanek absolventov kmetijske šole na Grmu dne 19. in 20. avgusta 1911. Vsprejem na kolodvoru bo ob dohodu vlaka, torej ob polu petih in ne ob polu šestih, kakor se glasi pomotoma na vabilih. Kdor si želi ogledati državno klet, si jo lahko ogleda po dohodu ali pa pozneje in ima pripravljalni odbor potrebno dovoljenje v to. Korporativni ogled je pa nemožen, ker je državna klet za tako udeležbo veliko premajhna. Drugi spored ostane. Glede stanovske organizacije je vse preskrbljeno in so pravila za ustanovitev društva absolventov že izdelana. Zborovanje se prične takoj po obedu. Vsi vdeleženci so naprošeni, da even-tuelne želje in predloge pošiljajo neposredno na pripravljalni odbor. Za sestavo zaznamka udeležencev je treba polnih naslovov. Prosimo, da jih udeleženci, ako tega dosedaj niso storili, sporoče po dopisnicah. Pripravljalni odbor preskrbi prenočišča za vse udeležence in tudi tozadevne želje sporoči na pristojno mesto. Prosimo tudi druge liste za ponatis teh vrstic. Pripravljalni odbor.
Št. Jakobčani si dostikrat zmislijo kaj posebnega in tako je tudi št. Jakobski semenj, ki se bo vršil jutri v nedeljo, nekaj posebno originalnega. Nič za svoj dobiček, vse za prekoristno družbo, če drugače ne pa s prodajanjem punčik — seveda iz cunj hočejo naše gospice in gospe pripraviti lep dar družbi. Upamo, da bodo svoj namen tudi dosegle.
Semenj se začne ob 5. uri popoludne, to je ob Času, ko se vročina nekoliko poleže. Iz semenjskega prostora se jako lepo vidijo razni avijatiki v Žavljah, vsled česar občinstvu niti ne bo treba iti v Žavlje, da vidijo te velike — metulje; samo na se-menjski prostor naj pride vsakdo in imel bo prekrasen razgled.
Vstopnina na semenjski prostor znaša 40 stotink, a k plesu je treba plačati za vsak komad eno „petico" t. j. 10 st. za osebo.
Plesalo ne bo na pesku, ampak na nalašč zato pripravljenem plesnem odru.
Če želi še kdo kaj več vedeti, naj pride le pogledat, ne bo mu žal.
Tržaška posojilnica in hranilnica. Z ozirom na to, ker so sklenili vsi tukajšnji denarni zavodi, da bodo imeli za naprej do preklica ob sobotah le do 1. ure popoludne uradne ure, naznanja imenovana Tržaška posojilnica in hranilnica, da bo imela tudi ona od danes naprej ob sobotah uradne ure za stranke od 9. ure zjutraj do 1. pop. in to do preklica.
Koča na Poreznu oskrbovana. Vsled leto za letom naraščajočega obiska koče na Poreznu se je odločil odbor podružnice S. P. D. v Cerknem, da se nastavi v koči stalnega oskrbnika. To se je zgodilo in oskrbuje sedaj kočo do 15. septembra Franc Kumer. Koča je preskrbljena s pijačo, kon-servami in svežim kozjim mlekom.
Planince tudi opozarjamo na novo av-tomobilno zvezo Cerkno-postaja Sv. Lucija-Tolmin. Avtomobil (35 HP) prične voziti 16. avgusta t. I. in bo imel zvezo s prvimi jutranjimi in popoludanskimi vlaki. To progo bo prevozil v eni uri. S tem bo omogočena nova, krasna, enodnevna tura z vlakom do Podbrda, oziroma Hudajužine — koča vrh Porezna (1632 m) — Cerkno — Idrijska dolina — postaja Sv. Lucija-Tolmin, ali pa obratno.
Iz delavskih krogov smo prejeli: Dne 13. t. m. bo slavila šentjakobska „Čitalnica" 10-letnico svojega obstanka z razvitjem svoje zastave. Povsod se marljivo pripravlja in priglasilo se je veče število pevskih in sokolskih društev iz mesta, okolice in celo celo iz Notranjske, za sodelovanje na tej slavnosti. Sedaj nas veže tudi nas narodne
delavce, osobito Šentjakobčane, narodna dolžnost, da razvijamo povsodi agitacijo za čim večo udeležbo na tej slavnosti. Mi delavci smo pokazali ob vsaki priliki, da tvorimo večino tržaškega Slovenstva; tako moramo pokazati.tudi na slavnosti „Čitalnice". Šentjakobska Čitalnica si je v času svojega obstanka z delovanjem na narodnem polju stekla nevenljivih zaslug. — Mi moramo to upoštevati in z veliko udeležbo priznati Čitalnici, da umevamo nje delo na narodnem polju. Zato : dne 13. t. m. vsi na slavnost šentjakobske Čitalnice!
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" vabi na prvo letošnjo ljudsko veselico ki jo priredi ob priliki II. jugoslovanske cestne dirke 1911 v nedeljo dne 6. avgusta 1911. Vspored : v soboto, 5. avgusta : Točno ob 7. in pol zvečer zbirališče došlih dirkačev iz Hrvatske, Kranjske, Goriške in Trsta v kavarni Minerva. — V nedeljo 6. avg.: Ob 5. in pol zjutraj zbirališče dirkačev v Bazovici pred gostilno „pri Lipi". Ob 10. zjutraj prihod prvih dirkačev. Ob 4. popoludne ljudska veselica v„Nar. domu" pri sv. Ivanu, pri kateri sodelujejo pevski društvi „Trst" iz Trsta in „Primorec" iz Trebič ter Sv. ivanska narodna godba.
a) Godba, b) Petje, c) Nagovor predsednika jurije in razdelitev nagrad d) Sreč-kanje kolesa, e) Ples do 12. ure zvečer.
Vstopnina k veselici 50 vin., k plesu moški 1 K, ženske 50 vin. Srečke za dvo-kolo 40 v., ki se jih bo ta dan razprodajalo.
Poseben vlak v Zagreb na sokolsko slavnost dne 13. 14. in 15. avgusta bo vozil iz Trsta, ako se oglasi najmanj 300 udeležencev. Vlak odide iz Trsta v soboto, dne 12. avgusta ob 10. uri zvečer, tako, da bodo imeli zvezo i Goričani i Kraševci, kajti vlak se ustavi v Nabrežini, na Prošeku, na Opčinah, v Sežani, Divači, Št. Petru ter eventuelno tudi v Postojni, ako se od tam oglase udeležniki. Iz Zagreba se bo vračal vlak dne 15. t. m. okrog 10. ure zvečer.
Ker je treba naročiti vlak najpozneje v ponedeljek, se opozarjajo vsi udeležniki, da se priglase vsaj do nedelje, ali pismeno: dr. E. Rekarju, Trst, ul. G. Galatti št. 20, ali pa pri vratarici „Nar. doma" v Trstu.
S posebnim vlakom se popelje lahko vsakdo, torej tudi nečlani sokolskih društev. Vožnja tja in nazaj stane le 11*10 K.
Prošnja. Dne 10. t. m. pride v Trst nekaj čeških dijakov, ki potujejo po jugu. Tiste rodoljubne družine, ki bi imele kaj prostih postelj, da bi jih ob tej priliki lahko dale na razpolago češkim bratom, so napro-šene, naj naznanijo to ali pri blagajni v kavarni „Balkan" ali pa pri slugi „Slovanske Čitalnice" v „Narodnem domu." Zadostuje dopisnica. Posebno so naprošeni tudi oni tržaški Čehi, ki jim je mogoče, da se odzovejo tej prošnji.
C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Tau-rus" dne 2. t. m. priplula v Kostanco (v Romuniji), kjer ostane tri dni. Na ladiji vse zdravo.	_
Tržaška mala kronika.
Nov slučaj kolere na morju. Noben nov slučaj v mestu. Zdravstveni oddelek pomorske vlade naznanja:
Včeraj je na braceri „Stella", ki preskrbuje transport premoga med Trstom in bližjimi pristanišči, nagloma umrl 52-letni mornar imenom Anton Steffe iz Kopra, brat gospodarja ladije. Dasi smrt ni bila dozdevno sumljivega značaja, vendar je bila bracera, z ozirom na prejšnje slučaje kolere odpravljena v pomorski lazaret pri Svetem Jerneju. Obdukcija trupla in bakterijologična preiskava sta dognali, da gre tu za slučaj azijatske kolere.
Vse moštvo je bilo stavljeno pod zdravniško nadzorstvo in bracera je bila desinfecirana.
Baje je bilo tudi konstatirano, da sta obe osebi moštva nositelja vibrijonov. — Lloydov parnik „Adelsberg" ki prispe danes v Trst, je naznanil, da se na njem nahaja slučaj kolere. Zato pripluje parnik takoj pred pomorski lazaret, kjer ostane v kva-ranteni.
Od zadnjič vgotovljenega slučaja kolere (Ambrožič) ni bil več konstatiran v mestu nikak nov slučaj kolere. To opravičuje upanje, da se epidemija ne bo razširjala. Nekolikokrat so mikroskopično preiskali morje ob nabrežjih in v Velikem kanalu in so konstatirali, da ni v njem nikakih vibrijonov kolere.
Posebno sumljiva sta se dozdevala izlasti slučaja pred tremi dnevi interniranega Biekerja in Romilde Colognatti. Bakterijo-logična preiskava pa je imela v teh dveh slučajih popolnoma negativen rezultat.
V Magdalenski bolnišnici je interniranih sedaj vsega skupaj 15 koleroznih, ki vsi okrevajo.
Poročilo v „Edinosti" od minulega petka treba popraviti v toliko, da na simptomih kolere oboleli Pavel Hoscheck ne stanuje v Skednju št. 301 ampak v Škorklji št. 301.
Nesrečen ulomilec. Predsinočnjem je Josip Vladinovič hotel šiloma odpreti barako krošnjarja Aristida Fabris na nabrežju V
Jutri na šentjakobski semenj!
V Trstu, dne 5. avgusta 1911.
»EDINOST« St. 216.
Stran U7
v novi prosti luki. Zasačili so ga ravno na delu.
Okradenec v luknji. — Josip Filippi, 31-letni pek iz Trsta se je skregal s pleskarjem Ivanom Slejko, kateremu je očital, da mu je ukradel srebrno uro In verižico. Z debelim polenom je naklestil dozdevnega tatu. Oba sta se potem bratovsko znašla v ul. TigorI
Znorel je 28-letni kmet Miha Oljak iz SoČerge pri Buzetu. Nesrečneža, ki je besen, so pripeljali v Trst in izročili g. Trevesu, ki ga je odvedel v opazovalnico mestne bolnišnice.
Besen, ker je ostal brez pijače! Predsinočnjem je bil na Borznem trgu aretiran kmet Mihael Franza, star 22 let, iz Sv. Antona pri Kopru, ker je s krivcem prežal tam na nekoga, ki ga je povabil najprej na pijačo, a ga je potem lepo pustil na cedilu, Zdi se pa da ni Franza prav pri zdravi pameti.
Koledar in vreme. — Danes: Marija Snežnica. — Jutri: 9. ned. po Binkoštih. Spremenenje Kristovo.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 30° Cels. — Vreme včeraj : lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno, lokalne padavine, temperatura malo spremenjena, lokalni vetrovi.
Društvene vesti.
„Trgovsko izobraževalno društvo"
sklicuje nujno vse člane k posvetovanju v nedeljo dopoludne ob 9. uri.
Odbor kolesarskega društva Balkan prosi društvenike, da pridejo danes zvečer na sestanek kolesarjev ki bo ob 8. uri.
Tržaško pogrebno društvo pri sv. Jakobu ima drevi ob 8. uri redno mesečno sejo v „Konsumnem društvu" pri sv. Jakobu. Vabimo tudi nove člane, ki se lahko oglasijo pri seji.
Tržaško vojaško veteransko društvo
priredi v nedeljo na 6. avgusta t. I. od 1 ure popoludne naprej društveno streljanje v tarčo na c. in kr. vojaškem strelišču v Bazovici. Rezultati odstotkov bodo upoštevani tudi pri končnem razdeljevanju daril. V interesu društva se prosi člane, da se udeleže strelnih vaj in da pripeljejo s seboj svoje družine in znance.
DAROVL
—	St. jakobski podružnici CMD so nadalje darovali: g.a Pina Babič 2 Šarklja, g.ca Marija Nabergoj domače rezance, Marija in Kristina Vouk biškotine, Milka La-panja štruklje, Ana Fegič in Marija Vouk sladčice, Lucija in Antonija Ceglar milanski kruh, g a Jelisava Gulič 1 šarkelj, g.ca Zora Gulič 3 galanterijske predmete, Olga La-pajna omot čokolade, Ema Lapanja, učenka CM šole, omot čokolade, Lina Obreza 1 šarkelj, Rezi Obreza 1 rolat, g.a Amalija vd. Križman 1 šarkelj, Ivanka Strušjevic biškotine, Marija Nabergoj štruklje, N. N. biškotine. Vsi ti darovi se bodo prodajali v šotoru na št. jakobskem semnju.
—	Isti podružnici so nadalje darovali za „Kolo sreče" : Trgovina Križmančič in Breščak 1 ducat žepnih rutic in par ženskih hlač, K. A. K 120, Dobrila Edv. K 1/Jakob Merhar 10 škatelj sardel, g.a Merhar 3 galanterijske predmete. Vsem darovateljem: prisrčna hvala !
—	Ruski kružok ie daroval stavbenemu skladu slov. šole 40 K, uradniki prve skupine pa K 3767. Srčna hvala!
Proces „Banca popolare Gorlzlana"
pred goriško poroto. V četrtek dne 3. avgusta.
Začetkom obravnave sporoči predsednik, da je sodni dvor odklonil predlogo brani-teljev, da se ugotove stroški lividacije.
Račun dr. Luzzatta,
Izvedenec Vierthaler govori o odpisu zneska 10.346:45 iz Luzzattovega računa in o prenosu istega na Colle-tov račun.
Ta vpis je dal misliti likvidatorjem, kakor je osupnil tudi izvedence. Le-ti so prišli do prepričanja, da se je s tem hotelo znižati Luzzattov dolg.
Dne 17. februvarja 1909 je preostajalo še 4591^ K dolga.
Drž. pravdnik: To je ravno istega dne, ko je Colle dobil od Luzzatta v ta namen 2000 K ! Pisma, naslovljena na Luzzatta, so popravljena deloma s črnilom deloma s svinčnikom. Izvedenec popolnoma izključuje, da Luzzatto bi ne vedel o igri.
Porotnik Velicogna se oglasi in pravi, da zanj je zadeva še vedno nejasna. Najbolje, da bo o tej stvari vedel Piani, zakaj njemu da so bile dobro znane igre Luzzatta. Piani izpove, da je preiskovalnemu sodniku rekel, da ko je prišel v banko Luzzatto in je dal sebi odpisati 10.000 K dolga, se mu le dozdevala dotična izjava Colle-ta malo verjetna.
Drž. pravdnik potrdi, da je Piani resnično tako izpovedal še predno je bil aretiran Colle. Zato da je ta okoliščina največje važnosti v tem procesu.
Piani se spominja, da je prišel Luzzatto meseca februvarja 1909 v banko z ono izjavo Colie-ta in da je dosegel znani odpis iz svojega in prepis na Colle-tov račun.
Luzzatto pravi, da se prav ničesar ne spominja o onem izbrisu.
Branitelj Luzzatta, Pincherle, pravi, da Luzzatto ni storil tako kakor Naglos, ki se je branil plačati dolgove od igre sklicavši se na odločbo najvišjega sodnega dvora, marveč je kot poštenjak poplačal. Pincherle čita neka pisma, ki bi naj dokazala, da omenjeni dolg dejanski ni bil Luzzattov.
Drž. pravdnik odvrne, da ta pisma nimajo nobene zveze z današnjim procesom, ker nosijo poznejši datum od dne kaznjivega dejanja. Ugotovljeno da je, da je Luzzatto, oprt na izjavo Colle-ta, dne 24. februvarja prišel v banko, da si je tu dal od svojega dolga odpisati 10.000 K, in da je odkupil teh 10.000 K z 2000 K, danih Colle-tu. V dokaz temu govore izvšeni odpis ter izpo-vedbi Piani-ja in Colle-ta. Kažnjivo dejanje obstoji od on^ga dne. Kar je storil Luzzatto pozneje, to je povsem brezpomembno. On je skušal oškodovati banko in je napravil dobro kupčijo: z 2000 K je kupil 10.000 KI To je „ pribito in to so dognali tudi izvedenci. Čudi da se Vierthalerju, da danes ni še prišel do kakega zaključka v svojih izvajanjih.
Pincherle pravi, da izvedencu ne gre delati zaključkov, dočim se Pangrazzi pritožuje, da je izvedenec glede Colle-ta celo prekoračil svoj delokrog, glede Luzzatta pa da kar noče z dokazi na dan. Zahteva naj se ravna z vsemi obtoženci enako.
Predsednik opominja Pangrazija, naj ne Žali izvedenca.
Pincherle predlaga, naj se zaslišijo kot priče uslužbenci Luzzatto ve pisarne. Branitelj skuša predočiti neverjetnost, da bi Luzzatto, ki je prostovoljno plačal za izgube 50.000 K malo poprej, zakrivil goljufijo radi 10.000 K.
Colle se oglasi in trdi, da ko bi bil on vedel, da bo šel Luzzatto z ono njegovo izjavo k banki in bo tam dal z isto odpisati 10.000 K dolga, prav gotovo bi mu ne izdal rečeno izjavo.
Vierthaler nadaljuje svoje poročilo.
Med drugim pove, da knjige Luzzatta se nahajajo še precej v redu. Iz teh da so razvidni razni dobički na pr. onih 2000 K, ki so bile dane Colle-tu pa ni vpisanih.
Dr. pravd, stavi izvedencu razna vprašanja. Na ta odgovarja Vierthaler, da poročilo izvedencev sicer ni popolno, a vendar popolnejšega bi bilo težko napraviti, ker pri B. P. so izvedencem manjkali vsi pripomočki. Leta 1907 da je bila ta banka v popolnem polomu. Kjigovodstvo, da je bilo, kakor nalašč vstvarjeno za prikrivanje. Ce je kdo hotel, je lahko poskril zneske po skrivnostnih potih.
Skrivnostne poti.
Drž. pravd.: Tako torej, da če je kdo hotel igrati za sto tisoč kron z denarjem banke, bi bil |lahko vtaknil morebitni dobiček v žep, ne da bi se to opazilo ?
Vierthaler: Gotovo. Banka bi izpostavila svojo glavnico, toda izgubila bi sadove rizika, ki bi šli v žepe onih, ki bi banko zlorabili.
Drž. pravd.: Torej vzemimo, da bi banka izpostavila 600.000 K in pri igri da bi dobila 100.000 K. Po igri bi se onih 600^000 K postavilo zopet na svoje mesto. Je-li mogoče, da bi onih lOO.OOo K pospravil v žep, ne da bi se to opazilo ?
Vierthaler: Pri načinu knjigovodstva, ki je bilo v navadi pri banki, bi bilo to prav lahko mogoče!
Izvedenec trdi ponovno, da so bile knjige B. P. kakor navlašč urejene za prikrivanja.
Nato sledi nekaj manj važnih odgovorov, na kar se obravnava prekine ob 1. uri popoludne.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE
ulica Sanite 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes dne 5. t. m. od 9. do 12. predpoludne in od 3. do 6. popoludne :
Velika množina odrezkov zefira, batlsta, satin, fuštanja, prti, srajce, spodnje hlače in kiklje, predpasniki, pajčolani iz volne in platna, baržun, suknje, trikot-srajce, robci, ovratnice, Čipke, svilene šerpe, pasi, nogavice, zapestnice, ovratniki, brisače, nadmo-derci in drugo perilo.
t
IVANA BEZEK
je po dolgi in mučni bolezni v 45. letu svoje starosti, previđena s sve-totajstvi za umirajoče dne 3. t. m. popddne v Gospodu preminula.
Žalujoči soprog Anton, hčerka Marija, sin Anton, sestre in bratje naznanjajo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Pogreb drage pokojne bo danes v soboto 5. t. m. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti ulica sv. Marka 32.
TRST, 5. avg. 1911.
Žalujoča rodbina.
Novo pogrebno podjetje Corso št 47.
[ssnss
*
Tužnim srcem in z zbegano dušo naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je dne 31. pr. m. ob 11. uri zvečer na Dunajski kliniki po dolgi in mučni bolezni, previdjen s svetotajstvi za umirajoče mirno v gospodu zaspal naš preljubljeni oče
Ivan Šiškovic
trgovec.
Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil dne o. avgusta t. 1. ob 5. uri pop. direktno na glavno pokopališče na Dunaju.
ŽALUJOČI OTROCI Albin, sin.	Karlota - Valerija, hčerki.
VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE"
TRST — ulica Belvedere štev. 10 — TRST
= V soboto 5- avgusta in nedeljo 6. avgusta: =
1) Mesto Praga, - 2) Tatovi časti, pretresajoča drama. 3) Povratek, grozna tragedija. - 4) Komična novost.
\l\l\l NB. V ponedeljek dne 7. avgusta eno uro šaljivih NB. "j/j/J/ prizorov, nove slike, smeha toliko, da bodo rebra pokala. ^/Tj^L
Trgovina pohištva Peter Jeraj
v Trstu, ulica Vincenzo Bellini št. 13
«tar se je preselila 24. julija t. L ""22K
v ul. San Giovanii! 5
vogal ulice Nuova.
(Hiša Morpurgo).
99
Slavij a
»»
vzaj. zavoro«, banka o Praži
Rezervni fondi K 53,758.285 24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron 115,390.603 61.
Dividend se je doslej izpl. K 2,598 081-85.
Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
0. CEGNAR, ul. Caserma 12,1.
TELEFON št. 21-47.
80.000 UR
===== bo darovanih I =
Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju
eksportna trgovina h, spingarn
Krakov štev. 240.
Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak riziko.-—
UME
ZOBJE
Phm&irftnje sobov
fzdirasiie zobav tsrsz
Oglasi treba aaslavllatl na Inaaratal aidolak „Etinaati"
Dr.J.Čerm&k
: zabs^ravaU :
- TRST -
afiio^ deli i	£t i 3, II, n.
V. Tuscher
koajssij. zobai teluU
Ako bcčete imeti mf" dober Gramofon
vpraSajte vedno Znamko „A N G E L J"
ti deluje perfektno z navadnimi jeklenimi iglami. Ne dajte te opehariti od gotovih novih sistemov, ki nikdar ne dosežejo zaželjenega uspeha. Predno kupite PLOŠČE obiščite edino le
Tržaški grafični zavod - Trst
Piazza dtlla Borsa št. 13,1, nad. - Telefon 742
ki olajšuje plačilne pogoje. — CENIKI ZASTONJ.
Mehanična delavnica in poprave gramofonov. Tovarna pečatov iz kavčukov, številk in hišnih tablic, pisalnih miz, stekla, na-
Nizke cene. pisov itd. Nizke cene.
® Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki iz klobučevine prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporlj kap za potoranje in za šport.

Stran IV.
JEDINOST" St. 216
V Tretu, 5. avgusta 1911.
Vesti iz Goriške.
Toča. Iz Temnice nam poročajo: Dne 3. t. m. med 3. in 4. uro je padala v naši občini tako debela toča, da je pobila vse pridelke. Močan naliv, ki je sledil toči, je razril vse poti.
Suša. V Gorici so zopet zaprli vse vodne cevi po hišah, ker primanjkuje vode. Vojaštvo se skozi ves dan tere za vodo pri javnih vodnjakih, in polnitev posode gre le polagoma izpod rok. Ob takih prilikah prav čutimo, kako nas ima magistrat z novim vodovodom za norca!
Vesti iz Istre.
Kolera na Koprščini. Prejeli smo: Dopis „Ed." dne 4. t. m. glede kolere v Lazaretu je neresnična.
1.	Je bil en sam slučaj v Bertokih, in dotična oseba je že iz nevarnosti.
2.	Interniranih v šoli je skupaj 9, vsi so bili prej in so tudi danes zdravi in so Izolirani le zbog previdnosti, ker so bili v dotiki s pokojnim Slamičem.
3.	Ni res, da izolirani trpijo glad, re> pa je, da jim prav nič ne manjka ; če bi pa tudi vsakomalo trpeli, je to radi dijete, in je v tem slučaju več ali manj potrebno.
4.	Če je učiteljeva soproga preskrbela in poslala svetilko, je to storila, ker je hotela vstreči svoji botri Tonci.
5.	Ni res, da so se ljudje izjavili, da ne bodo več pošiljali svojih otrok v Šolo radi kolere, ampak ker jih učitelj noče po-dučevati, češ, za šolo je bolan, a za lov je zdrav.
Opomba uredništva. Ker se nam ne gre za osebe, ampak za stvar, objavljamo gornji dopis v obliki, ki je primeren za javnost, dasi nam je došel dopis pisan o tem, ki je naravnost nedostojen. Gospodu dopisniku pa priporočamo, naj se v bodoče poslužuje tona, ki je dostojen omikanega človeka, ker zapomni naj si: S psovkami se nikdar ne doseže zaželjenega namena, psuje le oni, ki nima argumentov. Saj se tudi brez psovk lahko doseže svoj namen.
Druge slovenske dežele
Velika poletna veselica v Postojnski jami se bo vršila dne 15. avgusta t. 1. V čarobno razsvetljenem podzemeljskem svetu bo igralo več godb, plesaželjeni gostje se bodo veselo vrteli v prostranih dvoranah. Da bo imzla prireditev značaj ljudske veselice, v to je preskrbljeno za najraznovrst-nejše zabave. C. kr. jamska pošta bo ura-dovala in za telesni blagor p. n. udeležencev poskrbita jamska restavracija in kavarna. Posebni vlaki bodo vozili po znižanih cenah v Postojno, med drugimi tudi letos prvič poseben vlak iz Gorenjske in bo na ta način dana prilika tudi gostom od severne strani, da si brez posebne zamude in malimi stroški ogledajo ta na daleč sloveči biser naše slovenske zemlje. Vstopnina v jamo je znižana na 2 K za osebo, veselica se bo vršila pri vsakem vremenu.
Razne vesti.
Pisalni stroj, ki misli. — Prvi pisalni stroj je iznašel Anglež Henry Mills pred 200 leti, ki pa ni bil za praktično rabo. Še-le pred kakimi štiridesetimi leti je konstruiral Amerikanec C. L. Scholes prvi v resnici praktičen pisalni stroj, kateri je kupila tvrdka Remington. — Od tega časa se stroj neprestano izpopolnuje in dosežena je že taka popolnost, da dober tipist z najnovejšim strojem lahko tako hitro piše, kakor izurjen stenograf. Toda najnovejša iznajdba presega vendar vse dosedanje. Mr. Wahl v Chikagu je iznašal soštevaini stroj, ki je pravo čudo te vrste. Soštevalne stroje smo poznali že pred, toda Wahl si je postavil nalogo, spojiti soštevaini s pisalnim strojem.
In ta rešitev se mu je tudi posrečila v polni meri. Wahlov soštevaini stroj je tako majhen, da niti ne zapažaš, da je pripojen k pisalnemu stroju in tehta tudi komaj 1*5 kg. Tvrdka Remington je taj stroj kupila ter z njim tako spopolnila svoj pisalni stroj, da bi se lahko reklo o njem, da v resnici misli.
Tipist samo tipira besede in Številke, kolikor hitro more; aparat automatično so-Števa in sicer tako naglo in nezmotljivo kakor noben brzoračunar, kar se jih je Še kedaj produciralo na odrih. Sume kaže soštevaini aparat na ciferniku. Ako bi tipist napačno čital in bi tipiral pogrešeno sumo na konec, recimo: 1,407.903*11 mesto — kar je aparat seštel in pokazal na svojem ciferniku, 1,437.90311, bi na ciferniku naenkrat zabliščalo število 30.000, katero je tipist iz sume izpustil. Novi pisalni stroj tore| ne samo da misli, temveč tudi po-svarija tipista, ako je po zanikarnosti ali pozabljivosti kaj pogrešil. Več menda ni možno zahtevati.__
Listnica uredništva.
G. F. B. — Vi imate zelo čudne pojme o dolžnosti časnikarjev. Kako naj mi znamo, da se je s tem, da je nemški ali italijanski uradnik A. bil pomaknjen v višji plačilni razred, zgodila krivica slovenskemu uradniku B? Naj se nam take stvari temeljito sporoči, pa bomo gotovo po svoji dolžnosti ožigosali vsako krivico.
(HIHALI06LASIEEI
MALI OOLAS1 se računajo po 4 ttot. besedo. Mastno tiskane be-■ede se računajo enkrat več. Naj* manja pristojbina znaša 40 stot. Plača s« takoj laser. oddelku.
y. n	■ Je zenQlj's^e Približno 6 700 ki
N3 prOUdl Zgladiti se pri Ant. Može Kojan - - - - « • ■	1*52
škalhšan-a St. 222.
Prnfia CD dobro "Peljftn fotografični atelje rrUUd OB s stanovanjem zraven, v zelo obljudenem kraju mefta. Pogodba do 23. avgusta 19 7. Atelje in stanovanje 8 prostorov fOO K let' o Dotični k se definitivno odpove delu radi tolezni — Naslov pove Ins. o< delek Edinosti.	1353
llnnrino prilika za Ietoviš'nike, ki se želijo uyuuila koj ati: v P«,rtorose St. 182 se dobi od 5. 8. naprej Boba po ceni	1354
Ctnuonr! 'n	1 Vllša dolžnost je Ha
O I UVcilUl ee poslužujete le v slovenski briv-nici v ulici ^ette Fontane 13, za to se Vam toplo priporoča udani Ant n Novak, brivec. — SVOJI K SVOJIM!	13
V/OI i I/ A Pitane zaJce Schwab, bi dosežejo do VcllKu 30 funtov mlhdi «d K 150. za pasmo od K 6 — naprej prodaja Schwab Dunaj Ulimmer-gasse 1. Cenik itd zast nj.	1358
7actnnnilfi za t>Timi)rie 86 sprejmejo. Nudi
LdoLUplllM se dober zatdužek pri količkaj delavnosti. Dop *e je nasloviti na inseratni oddelek Edinosti pod „O-jeČka zadruga št. 1331	1331
Krojaškega
pomočnika sprsjme takoj Ivan Š.rca, krojač v Dutovljhh
11349
Odda
ea takoj v najem mebliraca aoba. —
5>tJ Ulica Media 7, L
1333
Noš fotograf Je Anton Jerklč, Trst,
Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
P0(I||Q n ril i k/O S»eie slike Kr stus na nolllld |JI lil (Vda Kalvariji in krasne Ma-done v krasnih zlatih okvirjih velikost 127X102 cm. Cena sliki E 36 Dobi se v Slovanski knjigarni Josip Gorenjec Irst ulica CaBerma 16.	1339
JCine-Bioskop ,JSdria<
—i—— v Škednju i
— Vsako soboto —
Nov, interesanten program Bacacsa
Gostilna „Pri fldriji"
Trattoria „ALL'ADRIA" v BARKOVLJAH na obrežju štev. 132.
Priljubljeno večerno sestajališče tržaških Slovencev
in Barkovljanov.
pristna d mafia vina
ln
ToSlJo a« aamo
Dreberjevo pivo prve vrsta.
Pobiva se tudi peneče vino po 2*4.0 steklenica.
Maršala in vsakovrstni likeri Kuhinja je vedno preskrbljena % gorkiml in mrzlimi Jedili
Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom
svoji k svojim i Vekoslav Kocijančič,
\LEKH. FRANC MAVER - TRST
žgalmca kave
TELEFON 1743.
Vajboljftt vir u dobivanje pfećeao kav«.
EHmilEiiliaiiEiEH3iiHEaiHi
Ei El §1 Ei ti Ei li
CENIKE
JEDIL IN PIJAČ
za gostilne, restavracije in hotele v slo-venskem, italijanskem in nemškem jeziku je založila v raznih obli-_ kah in po zmerni ceni
tiskarna „Edinost" v Trstu
ss ulica Giorgio Galatti 20. :::
II II
Ei Ei Ei Ei Ei Ei Ei Ei Ei
Neznosna stanovanjska dra-
■ J teži vse kroge, kdor le more ei ossrbi tjllljd lastno h šco. Pri sv. Mariji Magdaleni t gornji so Še d^ psrčeli po sež jev po etni na pTodaj. V Kolonji i'iša in »50 sež .jev □ zemljišča za K 7200. Dalje već malih hiš z vrtom in večjih ztmljišč. — Pojasnila daje: Rudulf Može. Campo S. Giaccmo 3 II i<0.	__ 1359
Hnliln se sprejme takoj. Rojan, Vicolo delle UeKia Rese 445.	1261
Prinrift- nPi* ca mizar M. Majcen, ul. Bel-II IJJUI UU6 OC vedere vogal Torquato
Tsbbo. Izdeli je spalne sobe in vsikovrstno pohištva.
Najbolj varno naložen denar! Največja slov. hranilnica!
Penamega proiucta do 31. decembra 1910 nad 564 milijonov kron.

T3
C3 C
tuO
C
S 2 >
551 E G
~ o
C S*
cz
£ S
O o •p ^
č/5
tO
o o o o o
o
3
50
m
NJ
rn
TO <
g
ni >
t->
o
3 CJ G.
Mestno hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, ? Prešernovi ulici št. 3
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4 7*% brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Denar in knjižnice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima lične DOMAČE HRANILNIKE, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
== kreditno društvo. =
Posoja na zemljišča po 5% in proti poplačevanju dolga pa najmanj V/o. Dolžnik pa more svoj dolg poplačevati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
j
• •
Restaurant Wiirschinger ::
Trst - ulica Stadion štev. 10.
Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost
Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo 1. vrste.
cene navadne. Senčnat in hladen vrt, cene navadne.
Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement —s Dopustom 20%	—
«8 i ■-S
Sg
»O **
CS CB pa
J* 08
VSI
]\a obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika tzbera volnenega blaga. ^ajzmernejše cene,
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II._
INI
src/:
tO 9?
1— . mm ti »
o. < —-
M <"* • rt
S " S °
cn a
Pridna In Stedlllua
gospodinja Kupule
KOLIDSKO CIKORIJO!
-v
AUSTRO - AMERIČANA
-— brza zveza z Ameriko.--
• •
TRST—NEW-YORK
„Eugeniau 12. augusta. „Martha Waschingtonw 19. augusta
Potne cene: m. razred K 200; H. razr. od K 300 naprej; I. razr. od K 350 naprej.
Trst- Buenos-Ayres
Parnik „Sofia Hohenberg" 31. avgusta 1911.
Iz Trsta v Buenoa-Ayrea, ter bo ustavi med-potoma v Cadix-u, Las Palmaa, Santos, Monte-— video in Rio de Janeiro. —
m. razr. K 200; II. razr. od K 525 naprej; I. razr. od K 675 naprej.
V prevozni ceni III. razr. uračunjena je hrana in prenottSče v TRSTU, pred odhodom parobroda. — V vseh cenah uračunjena je obilna hrana.
NajTočjl konfort. - Električna razsvetljava ln ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in III. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadix in Lax Palmaa obrniti se je na .Urad za potnike v Trstu", nliea Kolin plooolo it. 2, za tovor in blago pa pri O. TABABOCHIA & C.o, Trst, ulica Ponteroaso it. 3, I. nad.
Nova trgovina
z oljem, kisom in milom
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
SII pdT™ - - - ulica Giulia it. 25.
Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI.