Leto LXV PoStnl na plačane v gotovini V Ljubljani, v ïetrlck, rine 11. marca 1937 štev. 58 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/Ш SLOVENEC Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni nredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku «— Ilustrirana priloga „Teden v slikah" Preprečen puč na Madjarskem Danes bo madjarski ministrski predsednik v budimpeštanskem parlamentu baje dal nekaj pajasnil o nameravanem državnem udaru fašističnih organizacij, ki ga je pa vlada, opozorjena na to po voditeljih opozicije grofu Het li Ionu in Tiborju Echhardu, v zadnjem trenutku preprečila, a nato skušala vso zadevo pogrezniti v najgloblji molk. Do danes iz uradnih virov ili bilo mogoče dobiti nikakih zanesljivih pojasnil o dogodku, čeprav o njem govori vsa Evropa. Zdi se tudi neverjetno, da bo vlada sploh hotela kaj več odkriti. Zato tudi ni čudno, če so se v tej očividno hoteni poltemi rodile čudne vesti, ki rastejo od odmeva do odmeva in danes že pripovedujejo, da je nameravani puč imel tiho zaslonibo tako pri regentu Ilorthyju kakor pri predsedniku vlade Daranyiju, da bi po vzorih hitlerjevskega narodnega socializma režim na Madjarskem preuredil tako, da bi bil na znotraj bolj diktatorski in manj v rokah fevdalnega plemstva, na zunaj pa bolj na razpolago nemški zunanji politiki v srednji in vzhodni Evropi. Na čelu zarote, toliko je prišlo v javnost, sla stala dva odlična človeka. Prvi se piše Bela Morton, je narodni poslanec, najožji prijatelj pokojnega generala Gombosa ter vrhovni poveljnik pol tajne pol javne organi/.ucijc častnikov, ki so pri sprejemu prisegli, da so na vse pripravljeni M. O. V. E. imenovane. Drugi, katerega ime pa ni znano, je aktivni general n pripada najožjemu krogu regenta Horthyja. Organizacija MOVE je bila utanovljena leta 1922 in je bila poglavitno sredstvo, s katerim se je uveljavljal beli teror, a bila je tudi hrbtenica dolgotrajnega režima generala Gombosa, ki je imel, kot je znano, tesne stike z nemškim narodnim socializmom, tako tosne, da je svoje dni v svoji lastni hiši skrival morilce nemškega ministra Rathenaua. Gombos je rad posnemal metode hitlerjevstva in bi bil brez dvoma ravno 6 pomočjo te organizacije polagoma uvedel smernice narodnega socializma na Madjarsko. Regentu Hothyju pa je bila MOVE všeč. ker je zavzela strogo protihabs-burgovsko stališče in se torej postavila ob I lorthyja, ki je leta 1921 pokazal, da nikakor ni pripravljen odstopiti polovico svojega prestola kateremukoli drugemu kandidatu. Pod Gômbôsom je MOVE procvitala. Toda Gombos je nepričakovano umrl in njegova smrt je nekoliko zaustavila razvoj, ki je bil novi Nemčiji prijeten. Fevdalna aristokracija, ki se je Gomboševih reform bala, ker bi bila prišla ob svojo politično in gospodarsko veljavo. je v trenju skoraj 14 dni trajajoče vladne krize dosegla, da je moral Daranyi kot Gombošev naslednik hočeš nočeš dati neka zagotovila visokemu plemstvu, da začrtane reforme ne bodo šle tako daleč, da bi uničile politične predpruvice plemstva niti razlastile njegova veleposestva Daranyi je moral lo obljubo dati, regent Hortliy ji je pritrdil. Grof Bethlen in Tibor Eckhardt, ki sta voditelja opozicije, sta sicer še nadalje ostala v nasprotnem taboru, toda takoj se je pokazalo, da je njuno nasprostvo zelo dobrohotnega značaja. In o reformah se je govorilo mnogo manj. Novi predsednik vlade, ki je v globini srca ohranil svoje simpatije do fašističnih stremljenj po vzorcu nemškega hitlerizem, pa ni popolnoma delil zunanjepolitično usmeritev svojega prednika, ki je bil skoraj popolnoma navezan na Berlin in je bil zaveznik Italije le v toliko, v kolikor mu je to bilo potrebno pri zasledovanju svoje revizionistične politike. Gombos je bil [X) rodu Nemec. Daranyi je Madjar in mu slepa odvisnost od Nemčije ni všeč, čeravno občuduje nemško notranjepolitično ureditev. Tudi régent llorty je istega prepričanja. Zato se je Daranyi takoj potrudil, du je nu zunanjepolitičnem polju z velikim poudarkom naglasih da se hoče bolj naslanjati na italijanski del rimsko-berlinskega osišču. Obisk regenta Morthyja v Rimu, ki ga bo sedaj v kratkem v Budimpešti vrnil italijanski kralj, je dokaz za to. Notranjepolitično pa je tudi Daranyi ohranil svoje simpatije do organizacije MOVE in do vseii podobnih desničarskih gibanj, ki so zadnje čase nastala in ki vsa črpajo svoje ideje iz liitlerjevske zakladnice. Zato dejansko ni ničesar storil, da bi bil ta gibanja zatrl, čeravno sta ga grof Bethlen in I ibor Eckhardt opetovano opazurjala na teror, ki ga izvajajo na podeželju, ampak jih je mirno pustil, da so se razbohotila, v tihem pričakovanju, da mu bodo dobrodošla, kadar se bo hotel otresti pritiska visokega plemstva. Ni znano, če jih je podpiral tudi sam. toda dosti značilno je, da so se mogle razpasli vesti, da je bil z uporniki natihem domenjen. in dosti značilno tudi, da do sedaj o uporu noče črhniti nobene žal besede niti povedati, kakšne ukrepe je storil, da se puc ne ponovi. Njegova današnja izjava bo šele povedala, če so navedene vesti navadna natolcevanja. ali če so in koliko so resnična. Desničarskim fašističnim organizacijam, naj se imenujejo MOVE, ki ima med njimi očividno vodilno vlogo, ali »strelci», ki so nekako pol-državna ustanova, ali drugače, in ki vsa zajemajo iz idejnih skladišč nemškega hitlenzma ter vzdržujejo z zastopniki Nemčije na Madjarskem tesne stike, se je ta razvoj brez dvoma zdel prepočasen. Nemška zunanja politika, ki se je z vso vnemo vrgla na uprav križarsko propagandno delo nu črti Berlin—Dunaj—Bi-dimpešta, počusnost razvoja tudi komaj prenaša ker potrebuje mndjurske postojanke, na drugi strani pa ji preveč italijanska usmerjenost Daruuyijeve vlade ni po; godu. Zato je zadnje čase propagando podvojila in so tekli haje lepi milijoni pengojev (en pengo je 10 Din') v blagajne zasebnikov kakor tudi v blagajne hitlerizmn sorodnih organizacii, da se stvar pospeši. Daranyi, čeprav v pogledu notranje ureditve države in v pogledu llabsbur-ž a nov istih misli kot fašistični pokretniki, dela napotje z vidika zunanje politike, ker se osla- II jn preveč na Italijo. Namesto polovičnega simpatizerja, je dcjaia ta propaganda, je treba postaviti na njegovo mesto celega prijatelja. Kakšen zunanjipolitični uspeh bi na primer Avstrija - Češkoslovaška Obrambni zid proti narodnemu socializmu 99 Dunaj. 10. marca. TG. Veliko pozornost je v vseh političnih krogih vzbudil članek, ki ga je priobčil današnji »Morgen« pod naslovom »Osišče Dunaj—Praga«. Članek je posvečen dogodkom na Madjarskem, ki da so z žarko lučjo posvetili v tajne namene nemškega narodnega socializma, ki bi se rad razlit navzdol po srednji Evropi in dalje proti vzhodu — čez razvaline avstrijske in češkoslovaške državne neodvisnosti. Člankar pravi dobesedno: »Zopet živimo v času političnih »front«. Zopet so se v mednarodni politiki pojavila razna »osišča«. Državni kancler Schuschnigg je že večkrat udarno povedal, kako lažnjiva so poročila, ob katerih se napaja inozemstvo, in kako resnično je, da hoče Avstrija z vsemi sredstvi braniti neodvisnost svoje usode. Ravno tako kot države, ki so mnogo večje kot je Avstrija in tudi mnogo bolj bogate od nje, na primer Zedinjene države, Francija, Anglija, skandinavske države, Belgija, Nizozemska, balkanske države, se tudi Avstrija na .noben način noče rčleniti v nobeno fronto. V srednji Evropi bo oslšče Rim—Berlin morala križati še druga črta, še drugo osišče, ki je postalo naravno, to je fronta, ki pelje od Dunaja do Prage. Če primerjamo Evropo dlani roke, potem je ta črta na njej ona usodna življenjska črta, ki narekuje usodo Podonavja.« Avstrija in Češkoslovaška imata vsaka svoj notranjepolitični režim, ki drug drugemu nista skoraj v ničemer podobna. Toda navzlic temu imata obe državi eno veliko skupno nalogo, da zaustavita s svojimi prsi narodnosocialistično poplavo, ki dere proti evropskemu vzhodu. Avstrija in Češkoslovaška morata biti — in se tej nalogi ne moreta izneveriti, če hočeta svojo neodvisnost braniti — trdnjavski pas, ob katerem se bodo razbile dinamične sile hitle-rizma, ki na vsak način hočejo prodreti v Podo-navje in dalje proti vzhodu. Nemška država se je dne 11. julija 1936 obvezala, da bo avstrijsko neodvisnost spoštovala. Toda takoj za tem je osre- dotočila ogenj svojih propagandnih topov proti češkoslovaški. To je bilo preveč očitno opozorilo. Avstrija in Češkoslovaška sta dve državi, ki sta po svoji zemljepisni in politični legi podobni dvema posodama, ki se druga v drugo stekata. Vsako ogrožanje češkoslovaške države od strani hitleri-zma pomeni istočasno tudi ogrožanje Avstrije s severa doli, po Vltavi in Labi. »Anschluss« Avstrije z Nemčijo bi pomenil smrtno obsodbo češkoslovaške države. A zrušitev češkoslovaške države pomeni tudi smrtno obsodbo avstrijske neodvisnosti. To kar dela danes hitlerizem na Češkoslovaškem, ko se je skril pod streho Henlei-nove stranke, hoče ponoviti v Avstriji, kjer mu nudijo streho vsenemci pod imenom ljudske lige. Toda niti Češkoslovaška niti Avstrija se ne bosta dali preslepiti. Morda bo že najbližja bodočnost nudila tudi praktična sredstva, da se skupnost usode obeh držav in njuna skupna borba za obstoj, ki ga hitlerizem ogroža, uveljavi tudi v smotrni skupni zunanji politiki.« Daranyi o paču: „Ne bodite histerični !" Budimpešta, 10. marca. c. Madžarski ministrski predsednik Darany je danes v parlamentu opozoril, da nai ljudje ne bodo »histerični«; zaradi vesli o nekih fašističnih pučih iu da naj ne naeedajo pretiranim in alarmantnim vestem. Tudi so bile govorice o mahinacijah nemškega poslanika popolnoma neresnične. Njegovo delo v Budimpešti je popolnoma korektno. Maršal Graziani pride v Rim Rim, 10. marca. b. Maršal Graziani je bil odlikovan z največjim vojnim odlikovanjem Italije: velikim križem savojskega reda. Maršal Graziani je popolnoma ozdravel in je odpotoval danes z letalom v Asmaro. Od lam bo nadaljeval pot v Italijo, kamor pride na krajši odmor. Z maršalom Grazia-nijem prihaja v Italijo tudi general Liotta, vrhovni poveljnik italijanskih letalskih sil v Vzhodni Afriki, ki je bil istotako ranjen pri zadnjem atentatu na Grazianija v Addis Abebi. Dr. Mačeh se je vrnil Maribor, 10. marca. Danes ob četrt na 1 se je peljal dr. Maček v spremstvu dr. šuteja, dr. Poliča in posestnika Semena skozi Maribor. Vračal se je iz Gradca, kjer je imel sestanek z dr. Krnjevičem. Ob 11.55 se je dr. Maček pripeljal čez mejo v Št. Ilju, kjer so bile formulnosti glede prehoda hitro odpravljene, in je nadaljeval vožnjo, ne da bi se v Mariboru ustavil, samo na Grajskem trgu je vprašal stražnika. kje vozi pot čez dravski most. Rogaška Slatina, 10. marca. Danes ob pol 2 jo prispel semkaj iz Dunaja gosp. dr. Maček s spremstvom in se je ustavil v Rogaški Slatini Pozdravil ga je upravnik zdravilišča gosp. Gračnar Ivan. Razkazal mu ie zdraviliške prostore, potem pa je odšel gosp. Maček s spremstvom kosit v hotel »Pošta«. Odpeljal se je ob tričetrt na 3 proti Zagrebu. Zagreb, 10. marca b. Dr. Vladko Maček se je nocoj ob 17.30 nenadoma vrnil v Zagreb. Davi ob 10 je zapustil s svojim spremstvom Gradec. Dr. Jurij Krnjevič, ki je včeraj čez Insbruck prispel v Gradec, je davi ob 9.50 odootoval na Dunaj Snoč-nja konferenca med dr. Mačkom in dr. Krnjevičem je trajala do 8 zvečer, ko je bila prirejena skupna večerja. Po večerji sta odšla oba zopet v hotelsko sobo ter se razgovarjala vse do polnoči. Hotel je bil ves čas strogo zastražen. Ministrski pokal za smuške tehme na Roici Belgrad. 10. marca. AA. Minister za telesno vzgojo dr. Josip Rogič je daroval prehodni pokal za tekmovalce pri smučarskih tekmah za prvenstvo univerz 11. in 12. marca na Rožci nad Jesenicami. Pokal poslane dokončna last tistega vseučilišča, čigar tekmovalci trikrat po vrsti dosežejo to prvenstvo. Minister dr. Rogič je na prošnjo akademskega športnega kluba iz Ljubljane prevzel pokroviteljstvo nad to prireditvijo. i1 bil, če bi v aprilu ali majniku pozdravil itnli-anskega kralja v Budimpešti predsednik vlade, i l>i bil zanesljiv prijatelj Nemčije. Nameru-vuni puč je imel pred seboj tu cil j. Alarmirana voditelja opozicije sta zagnala vik in krik in sta z vsemi dokaznimi listinami v rokah Dara-nyija komaj prisilila, da se je zganil in preprečil, da na vladnih poslopjih ni zaplopolula zastava s kljukastim znakom v sredi. Nas razvoj dogodkov nu Madjarskem zanima bolj z zunanjepolitičnega stališča. Toda ta vidik je silno poučen. Odkril nnm je silno ofenzivo, ki jo nemštvo vodi iz Berlina v svoji stare smeri proti vzhodu. Včeraj smo se začudili nad izredno močnimi pojavi hitlerizma v Romuniji. Danes so nas presenetili na Madjarskem. O Avstriji smo si na jasnem. Na Češkoslovaškem doživljamo sunek za sunkom. Nemčija torej intenzivno grudi svojo pot proti vzhodu. Ničesar ne more zadržati pritisku njene propagande. Vsa sredstva so na fronti. Zakaj r Da bi lahko na tej cesti, ki si jn trebi proti Črnemu morju, prodajala svoje industrijske izdelke in kupovala surovine ter živež...? Rdeči priznavajo Francove uspehe Salamanca, 10. marca. c. Nacionalistične četo prodirajo naprej na odseku pri Sigvenci. Nacionalistične čete so vdrle skozi rdeče postojanke v širini treh kilometrov in so napredovale na tem odseku za 16 km. Tudi na odseku pri Jarami južno od Madrida napredujejo nacionalistične čete. Pri Jarami so zavzele danes Casas del Torcal in so prodrle tik do Argando. Ponoči so nacionalistična letala preletavala Barcelono in obstreljevala posebno vse vojašnice. Letala so krožila nad Barcelono vso noč Salamanca, 10. marca b. Na asturijskem bojišču je skušal nasprotnik izvršiti večje vojne operacije, ki pa so jih že v začetku preprečili nacionalistični bombniki. Nacionalistične čete so izvršile protinapad in zavzele nekatere strategične postojanke. Na sektorju pri Sigvenci so nacionalisti zavzeli nekatera mesta ter nato nadaljevali napredovanje, ki ga je podpiralo močno letalstvo. Nacionalisti so zajeli tri sovjetske tanke, v roke pa jim je padlo tudi 300 ujetnikov rdeče vojske. Na cesti Guadalajara so se nacionalisti približali na 17 km mestu. Na Sieri Guadarama se najiredova-nje nacionalistov uspešno nadaljuje. Nacionalisti so opazili, da so se pričele pom i k at i velike kolone težkih tovornih avtomobilov iz Madrida, kar bi pomenilo, da vladne čete že evakuirajo iz španske prestolice težko topništvo in dragocene protiletalske baterije, ker se l>ojijo, da ne bi padle v roke nacionalistov. Ponoči so vso okolico Madrida razsvetljevali velikanski žarometi, enako pa tudi nebo ter se neprestano pričakujejo usodni letalski napadi nacionalističnih sil. Zaenkrat je rdeče letalstvo zelo leno bržkone zaradi velikih izgub, ki jih je imelo v zadnjem času. Na bojišču pri 'Sigvenci so nacionalisti zbrali 40 lovskih letal, ki bodo imeli nalogo nastopiti proti vladnim bombnikom, če bi se ti |x>.javili nad položajem belih čet. Nacionalisti so v sedanjih borbah vrgli v prve vrste svoje^ najboljše sile ter hočejo za vsako ceno obkoliti špansko prestolico. General Franco se namreč zaveda, če bi se mu tudi sedaj ne |>osrečilo obkoliti Madrida, da bi fiotem obkolitev lahko stala ogromne žrtve. Na Sigvenci se bori 10 nacionalistični bataljonov, na katere Franco j>olaga največje nade. Nacionalistični štati pioroča, da šteje nacionalistična armada, ki prodira proti Guadalajari 32.500 mož in da je ta armada oddaljena samo še 25 km od Guadalajare. Nacionalisti so takoj [x> ofenzivi na Guadalajari pričeli tudi ofenzivo na Guadarami proti Šnmosicri in Madridu. Nacionalisti so že zasedli mesto Biudrago. Zadnje vesti s tega bojišča, ki so prispele snoči, govorijo, da nacionalisti napredujejo dalje proti jugu. Napredovanje nacionalističnih čet na črti Guadalajara-Sigvenca se razvija Bojišče ob Saragosi zelo hitro. Nacionalisti so zasedli Valfermoso vzhodno od glavne ceste. To mesto se nahaja samo 75 km daleč od Madrida. Rdeča poročila Madrid, 10. marca b. Dopisnik »United Press« poroča, da je odbor za obrambo Madrida pozval letnike 1932—1936. Vsi rezervisti se morajo javiti v 24 urah in takoj nastopiti vojaško dolžnost. Ta naredba je bila izdana zaradi prvega nacionalističnega uspeha na Guadalajari, kjer sta nastopili po izjavi generala Miale »dve diviziji italijanskih vojakov, ki štejeta 16.000 oboroženih mož«. V dveh dneh je ta armada prodrla 20 km v globino in zasedla tudi nekatera mesta Kolone razpolagajo s številnimi tanki, težkim topništvom in letalstvom, ki je zelo aktivno. O polnoči so borbe trajale z nezmanjšano srditostjo. General Miaja je zjutraj odpotoval na fronto in ves dan obiskoval postojanke rdečih. Njegov namestnik v generalnem štabu madridske obrambe je izjavil časnikarjem, da so nacionalistični oddelki na vseh odsekih okoli Madrida napredovali do polnoči. Danes se razvijajo borbe povsod okoli Madrida. Pariz, 10. marca. b. Po poročilih agencije Havas je Položaj branileljev Madrida zelo ogrožen in splošno se smatra, da je sedanja ofenziva nacionalistov odločilna. Jutranji »Matin« objavlja članek izpod peresa radikalnega narodnega poslanca Beausitea, ki je podpredsednik zborničnega vojaškega odbora, da se po najbolj zanesljivih informacijah sedaj lahko pričakuje v kratkem zmaga generala Franca. Te informacije ne prihajajo iz španskih, temveč iz nevtralnih vojnih krogov. Po padcu Madrida se lahko računa tadi s skorajšnjim koncem meščanske vojne. Priznati se mora, da je bila francoska politika nevralnosti doslej zelo dobra in plodonosna, toda zunanji minister Delbos se mora pobrigati v tej smeri, da se bodo odnosi z vlado generala Franca zboljšalL Dalje mora Francija okreoiti straže na meji, da prepreči prehod oboroženim španskim četam na francosko področje ter je že iz lega razloga potreben poprejšnji sporazum z generalom Francom. Dva nemška zakona, ki bosta razburila Evropo Berlin, 10. marca AA. (Havas.) Nemška vlada je včeraj sprejela zakon, sestoječ iz dveh členov. Prvi člen 9e nanaša na zaščito nemških meja, drugi člen pa posega v mednarodno j>odročje in določa razne uKrepe proti tujini državljanom. Tekst zakona ni izšel v uradnem listu. Po jx>ročilih iz pristojnih krogov poblašča prvi člen notranjega ministra, da izda na označenem delu področja Nemčije vse ukrepe, ki se mu zde fiotrebni za učinkovito zaščito meja in nemškega ozemlja. Gre torej za jxiseben zakon, ki podeljuje notranjemu ministru V60 akcijsko pros/tost, ki pa ne posega v tehniške vojaške ukrepe. V tukajšnjih diplomatskih krogih spravljajo v zvezo ta zakon s podobnimi zakonskimi določili izdanimi pred kratkim na Poljskem in Češkoslovaškem. Toda v teh krogih poudarjajo, da je nemška vlada tudi doslej imela na razpolago zadosti splošnih polilastil v tem pogledu in nastane zato vprašanje, ali ta novi zakon nima značaja zunanjepolitične demonstracije. Drugi člen ni v zvezi s prvim. Pooblašča se notranji minister, da izda ukrepe proti tujini državljanom in njihovemu imetju, če hi katera driavn izdala podobne ukrepe proti nemškim državljanom ali ntiloveinu imetju, ukrepe, ki se po nemškem pravu ne morejo izdati proti državljanom te državo iu proti njihovemu imetju. Ta člen bo vsekako sprožil kočljive problemft med narodnega značaja. Ta 7лкоп odreja nejxisred-no pravico do nadzorstva in posredno izvajanje nemškega prava na suverenoetnem področju drugo države. Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo. Dunajska vremenska napove«!: Nagle izpre-membe vremena, najbrž prehodno zboijšanje, nekoliko topleje, značaj vremena kritičen. senata m Skupščina končala obravnavo proračuna Belgrad, 10 marca. m. Danes dopoldne ob ].ol 0 se je pričela 38. seja narodne skujižčine. Po sprejetem zapisniku se je predsednik čirlč v toplem govoru spomnil vseh del umrlega poslanca Milana Pribičcviča, o katerem je dejal: Predsednik skupščine Čir'tć o pokojnemu M. Pribičeviću Narodni poslanec Milan Pribičtvrč sicer ni predložil skupščini svojih pooblastil, toda ker je bil zakonito izvoljen za narodnega poslanca, moramo žalovati za njim kakor za svojim dobrim tovarišem Žalovali moramo tem bolj, ker je t>il rajnki eden izmed najbolj uglednih politikov in (Kritičnih borcev 1er zelo značilna osebnost svoje generacije. Že kot mlad mož, častnik v avstrijski vojski, je na drzen, pogumen in ponosen način načel vprašanje vesli, ki je lakrat mučila vso generacijo. V prepi ičanju, da se je pričela borba zu narodno zedinjenje in osvobojen je, je zapustil avstrijsko vojsko in prestopil v srbsko armado in se proslavil v službi s slavo ovenčane srbske zastave, ker je edino v tem slutil bližnje narodno osvobo-jenje. Iti res, ko je napočil usodni čas, ko je bilo treba iti v balkansko vojno za le narodne ideale, se je tega boja udeležil v toliki meri, kakor se ga more udeležiti samo junak, ki se bori za narodno svobodo, luiel je srečo, da je bil s svojo četo med tistimi, ki so osvobodili Kosovo polje. Pismo, ki ga je ol> tej jiriliki pisal nekemu visokemu nemškemu častniku, bo za vedno ostalo spomin zgodovinske resnicoljubnosti lega vročega rodoljuba. Pismo je mnogo prijxMiioglo, da so se tisli. ki niso dotlej sinipatizirali s Srbi, pričeli zanimati za upravičene srbske ideale. Ko je kot glavni tajnik Narodne odbrane s svojim razpoloženjem navdahnil tudi mladino in jo navdahnil za veliko delo, де je udeležil tndi v veliki meri svetovne vojne, Njegove vojaške kreposti so bile odlikovane z najvišjimi vojaškimi odlikovanji. Imel je častno, pa zelo težko dolžnost, da zbira prostovoljce v Ameriki. Ko se je vrnil iz zmagoslavnih vojska, ko je videl, da jc njegov mladostni ideal dosežen, si je postavil, ker je bil vedno borben in vedno nemiren v svojih hrepenenjih, nov ideal. Ta njegov ideal je bila borba za socialno pravico. Danes ni nikogar, ki ne bi imel prav istega ideala. Danes se mora govoriti samo o potih, ki naj bi bile najboljše in najzanesljivejše, da se ta veliki ideal doseže. On pa ga je že v tistem času dosegel. Našel je junaško pot: junak v vojski je postal junak dela — postal je kmet na tistem Kosovem polju, ki ga je osvobodil. Vrnil se je k materi zemlji, da bi od te grude dobil moč za nova dela. Tu je bil izvoljen za narodne-ga poslanca. Milan Pribičevič ni prekoračil tega praga, kar jaz v tem trenutku z žalostjo ugotavljam. Toda vse njegovo življenje nam nalaga dolžnost, da mu izkažemo t;sto spoštovanje, ki ga zasluži politični borec. Morda mu bomo izkazali spoštovanje na ta način, če se vprašamo: Ali je res potrebno, da mora politični borec umreti, da mu priznamo vrline? Ali je res potrebno, da pokopljemo političnega borca in ga šele potem cenimo po njegovih najboljših lastnostih? Ali je res potrebno, da se za vedno poslovimo od političnega borca in da mu šele potem priznamo, da je bil pošten, iskren in dober rodoljub? Gog daj, da bi mi vsi dali na ta vprašania isti odgovor! Slava spominu Milana Pribičeviča!« Vsa skupščina je vzkliknila: Slava! Nato je bilo jirečitano poročilo finančnega odbora. nato pa [Hiročilo verifikacijskega odbora, iz katerega sledi, da je ta odbor priznal veljavna pooblastila novodošlega poslanca z:i okraj resavski Djordja Petkovičn. Predsednik .je izjavil, da je no-vodošii poslanec poslal pravoniočni poslanec narodne skupščine. Govor g. Letšce Skupščina je prešla nuto na dnevni red: n;i nadaljevanje razpravo o predloženih dopolnilih k proračunu in finančnemu zakonu. Skujičina jo trajala brez odmora ves dan. Najprej je podal poročilo finančni minister Letica. io-menijo zelo veliko omiljen je.« Večina članov skupščine je poročilo finančnega ministra vzela na znanje, nakar je dobil besedo j poročevalec večine, ki je podal svoje poročilo ; glede šolnin in taks za srednje in v i šoke šole, o katerih smo že včeraj poročali. Debata Nato je podal predsednik besedo poročevalcu manjšine Nikoli Kabalinu. ki je jxidal svoje kratko poročilo, nakar se je pričela razprava o fiodrob-noslih. Prvi je govoril Mihael -Stojadinovič. ki je za- ' hteval, naj bi se ta proračunski predlog spopolnil še z novimi dopolnili. Naslednji govornik je bil Došen (JNS), ki se je že po nekaj besedah vrgel spet na jx)litično polje. V imenu svoje skupine mu je ušla beseda: »Mi nimamo značajnih ljudi in politi 6n i h ljudi!« Nato se je ukvarjal, kakor večji del govornikov opozicije, z našimi notranjepolitičnimi vprašanji, zlasti s hrvatskim vprašanjem, in je dejal, da po vsej Evropi vlada zmeda j in |irav za prnv jio vsem svetu in da tako tudi mi ne vemo, ali smo Slovani ali Gotje, ali smo en narod ali trije. Ne vemo niti lo, čigava je Rosna, čigav je Srein in aH so muslimani Srbi ali Hrvati. Taka negotovost v sicer važnih vprašanjih, ki je izzvenela iz tega govora zastopnika JNS, vsekakor na skupščino ni moula najiraviti Ixigve kako velikega vtisa. Motilo je v njegovem govoru tudi to, da je govoril o »mi Jugoslovani«, »nas Jugoslovani«, kakor da bi bili v skupščini zbrani razen Jugoslovanov še drugi. Za njim je govoril Mita Dimitrijovič, potem pa Mirko Kosič v imenu Delovnega kluba. Ta je govoril o takozvanem rumenem tisku in o osrednjem tiskovnem uradu. Bridko se je pritoževal nad delom narodne skupščine, ki je že večkrat morala zasedati globoko v noč do ranega jutra in je tudi danes zasedala ves dan. V imenu skupine .JRZ je nalo govoril Jovan Aramljelovič. ki je ožigosal kritiko opozicijskega dela skupščine, ki govori v takšnem smislu, kakor da kr. vlada in njeni prislnsi ne bi bili nacionalni. uvedejo trikrat na teden proge, ki so nadaljevanje prog iz Benetk. Odhod teh parnikov je določen ob 12. Vrnitev iz Dubrovnika je vsak dan ob 16.15 in vsak dan razen četrtka ob 7. ter štirikrat ob 21.15. V Dubrovnik se pripelješ vsak dan ob 17. in 18. in zjutraj ob 7. Vrn-lev pa je vsak dan ob 8. in ob 22. razen srede, in še štirikrat ob 12. in dvakrat beneška proga ob 9 Za Kotor pomeni novi vozni red znatno zboljšanje. Potniki vseh ladij lahko štirikrat na teden napravijo izlete do Cetinja. Prihod v Kotor je določen vsak dan ob 12 razen ponedeljka, ko je ob 11.30. Razen teh dnevnih so v prometu še tri nočne zveze, kakor prejšnja leta. Vrnitev iz Kotora je trikrat na teden ob 14. in trikrat ob 17. Ena direktna brza beneška proga bo vozila v torek iz Budve. Omogočeno je štirikrat na teden priti v Šibenik iz Biograda na morju z brzo progo kakor doslej, trikrat na teden se bodo pa Šibcnika do- j taknile tujskoprometne ladje, ki prispo čez dan in sc del j časa ustavijo. V lokalnem prometu je v glavnem ostalo vse nespremenjeno, le lokalni promet z okolico Šibcnika in severno Daimacijo se je pf«osnoval in se prilagodil prihodom vlakov in brzih prog. Novi vozni redi stopijo v veljavo 1, aprila t. 1. Nadaljeval je o invalidskih podporah, katerih so sedaj po predloženih spremembah deležne tudi tiste vojne sirote, ki so jim le podpore radi zastaranja že zapadle, in jih morejo dvignili do 31. marca 1938. V nadaljnjih besedah je govoril o kreditnem zadružništvu, za katerega naj bi veljale iste ugodnosti, kakor jih uživajo druge zadruge. Voja Lazič je govoril v imenu neodvisnega kluba, ker se jia on zelo pogosto oglaša k besedi, ni izzval posebne pozornosti, čeprav je večkrat v njegovem govoru mnogo pristne kmečke modrosti. V teku razprave je Čuslav Nikitovič jiodal tudi dodatek, ki ga je |ired!ugul notranji minister, po katerem ima ta minister pravico, da šo nadalje spreminja mejo občine iu združuje ali posamezne kraje |iridriižu,jc drugim občinam. Poročal jo tudi o S 85 zakona o občinah, katerega novi odstavek so glasi: »Občinski odbor moro iz važnih državnih razlogov odstraniti iz službo občinske uslužbence. Ako pa občinski odbor tega ne hi storil v primeru, ko j« dokazano, da je občinski uslužbenec delal proti važnim interesom ilržuve, moro to storiti ban.« V kolikor pa si je ta občinski uslužbenec priboril pravico do pokojnine, te pravice izgubi.« Glede prvega dopolnila za notranje ministrstvo je za primer opravičenosti opisoval razmere v jLiž-IIi Srbiji, kjer so posamezni kraji po šest do osem ur oddaljeni od svojega občinskega središča, in da ta narod pač iskreno želi, da bi se to neznosno razmerje, ki so ga uvedli prejšnji režimi zaradi volivne geometrije, zopet popravilo in da bi se jim zopet dalo take občine, ki jili more narod v svojem interesu sprejeti. Za njim je govorilo še veliko število govornikov in seja ob času, ko to jioročanio, šc traja. Končno glasovanje o proračunu za leto 1937-38 bo nocoj v poznih večernih urah. Nadaljevanje v drugi izdaji na 4. strani. Seja senata Belgrad. 10. marca. m. Danes ob 5 popoldne je senat nadaljeval svoje zasedanje. Sejo je vodil predsednik dr. Mažuranič. Udeležili so se je tudi predsednik vlade, notranji, prometni, poštni, trgovinski in pravosodni ministri. Pred prehodom na dnevni red je tajnik Kotur sporočil, da se je konstituiral odbor za proučevanje predloženega trgovskega zakona. Predsednik odbora je dr. Oton Frangeš, podpredsednik Ljudevit Gaj, tajnik dr. Cukavac. V odboru za proučevanje predloženih mednarodnih konvencij pa je za predsednika izvoljen Ivan Hribar, za podpredsednika Drag. Djortljevič. za tajnika pa Djuro Vukotič. Nato je senat prešel na dnevni red. Plénum je obravnaval novo mednarodno poštno konvencijo. Poštni minister je v kratkih jnotezali objasni! pomen te konvencije, ki se tiče mednarodnih pisemskih ]x>šiljk. Sklenjena je bila leta 1934 in so jo priznale doslej že Vbe države Sprejeta je bila z 61 glasovi, proti ni glasoval nihče. Naslednja točka je bila pogodba z Anglijo o medsebojni sodni pomoči, ki je bila sprejeta s 60 glasovi. Na vrsto je prišla konvencija z Belgijo o sodui pomoči, ki je bila sprejeta z 59 glasovi. Proti tem konvencijam ni nihče glasoval. Glavni voditelji opozicije Banjanin, dr. Kra-nier, Pucelj in dr. Marušič so se v začetku glasovanja odstranili iz dvorane, ko so pa videli, da ta njihov korak ni vzbudil nobene pozornosti in ni učinkoval na ostale člane senata, so se počast vračali v dvorano. Po sprejetih konvencijah je bila seja zaključena. Naslednja bo jutri dopoldne ob 10 z dnevnim redom: razprava o interpelaciji senatorja dr Ivana Alajstoroviča na |)ravosodnega ministra zaradi njegovega trgovsko-pomorskega zakona. v ct 9 0» Poslanec Brenčič odgovarja dr. Pirkmayerju Belgrad, 10. marca. m. Z ozirom na pranje g. Pirkmayer v današnjem »Jutru« in z ozirom na to, da omenja g. Pirkmayer, da se je na nekem zborovanju v uredniških prostorih »Slovenskega gospodarja« v Mariboru nahajal tudi g. poslanec Brenčič (ostali navedeni so vsi mrlvi), jc Vaš dopisnik danes vprašal g. Brenčiča, ali mu je kaj znanega o gornjem sestanku. Poslanec Brenčič odločno zanika, da bi imel kak sestanek z g. dr. Pirkmaycrjcm v omenjenih prostorih in torej tudi nc more biti govora o tem, da bi bil on sklepal o razširjanju Pirkmayerjeve brošure med ljudstvom. Pač pa jc g. Brenčiču dobro znano, da g. Pirkmayer v svojem uradovanju v ptujskem okraju ni hotel govoriti slovensko, temveč se je posluževal tolmeča za občevanje s slovenskim prebivalstvom. Znano jc tudi, kako je g. Pirkmayer kot k. u. k. Ernahrtmgskommisar pri- Kie je nepoštenje Kakor so mnogi !isti v Jugoslaviji javili, je bil krški škof dr. Josip Srcbrnič v zadnji inštanci oproščen v tožbi, ki jo je naperil proti njemu Sokol radi očitkov, ki so idejno isti. kakor so jugoslovanski javnosti znani iz znanega pastirskega pisma jugoslovanskih škofov ob priliki monopoli-zacije mladine po Sokolu. Sodišče kot nepristrano mesto jc škofa dr. Jos. Srebrniča oprostilo vsake krivde in Sokol je mora! plačati tožne in druge stroške. Tako je g. dr. Jos. Srebrnič dobil sijajno zadoščenje pri zagrebški ape-laciii, javnost pa ve, kako naj o tej stvari sodi. Toda razsodba ne da mirno spati našim tramason-skim trobilom, posebno ne »Slov. Navcdu«. Vedno znova želi o njej pisati. Najbolj se jezi na liste, ki so razsodbo objavili in pravi, da predstavlja to »grmade laži in podlih podtikanj«. To je res prava Narodova logika. Grmade laži in podlih podtikanj je očividno bilo nagromadenih na nekega drugega, ki pa ga je sodišče spoznalo za nekrivega. Kaj prav za prav »Slov. Narod« hoče? Očividno, da nihče o tožbi in zlasti o njenem izidu ne bi poročal, da bi javnost ne bila informirana. Toda ker ni ves tisk v državi pod isto komando, kot Jutrov koncem, se kaj takega seveda ne da izpeljati. Da. ko bi bili še zlati ča?i JNS diktature. O, takrat se je drugače krojila »pravica«, vemo lo. In če je sodnik bolj poslušal svojo vest in zakon, kakor politični ferman, je letel na cesto, kot kaže celjski slučaj. V tistih letib je bilo v veliki modi >чро-štenje«, po katerem tako vzdihuje ata Narod! Kdo ne bi sočustvoval z njim, ali vsaj razumel njegovih srčnih bolečin! „Narod" v starosfovanski obfeki »Slovenski Narod«, ki je v sedemdesetem letu svoje starosti postal skrajno frfrast in nestanoviten, se je naenkrat ohladil za rdečo Španijo in posveča sedaj svoje simpatije vprašanjem katoliškega nauka in bogočastja. V veliki skrbi za katoliško cerkev se sprašuje, zakaj neki mnogi ljudje cerkev zapuščajo in begajo za rdečimi in drugimi fantomi, za katere ee je še nedavno navduševal tudi on, jia jim je sedaj odpovedal svojo ljubezen. »Slovenski Narod |K)zivn katoličane, naj se vendar enkrat streznijo, pa naj vsaj v dvanajsti uri začnejo premišljevati, ali bi ne bilo dobro, da se kaj stori zoper sedanji »svetski kaos«, ko grozi izbruhniti svetovna revolucija, kateri je na čelu slovanska sovjetska Rusija in ko tudi nn čehoslovnškem opažamo podoben pojav. Temu velikemu socialnemu in moralnemu zlu se po mnenju »Slovenskega Naroda« ne bo mogoče izogniti drugače, kakor da se uvede v vse katoliške cerkve v Jugoslaviji staro-slovunska služba božja, kakor je to že 1. 1920. zahtevalo 126 duhovnikov sjililske škofije. Mi gotovo nimamo ničesar zoper staročestiti slovanski bogo-elužni jezik, mislimo pa, da je Cerkev sama najbolj poklicana soditi o tej zadevi, oziroma o njeni važnosti in oportuniteti in če se ne molimo, je ta stvar dobro rešena v konkordatu, ki ga p* JNS-opozacija. katero »Slovenski Narod« na vse krijilje podpira, ljnto fiobija. Končno pa naj povemo še svoje skromno mnenje, da za rešitev moderne socialne in moralne krize lo vprašanje ni take odločivne varnosti, kakor meni starina »Narod«, ki mu svetujemo, naj proučuje še druga, gotovo veliko učinkovitejša sredstva obnove modernega sveta, ker bo v tem slučaju f>o vsej priliki prišel do spoznanja, da je loj krizi v največji meri krivo rdečeljnbnn framasonstvo, zn katerega »Narod« dela tako reklamo, da moro biti zveza sovjetskih brezbožcev v Moskvi tiskal na komisarje v posameznih okrajih, naj iztisnejo iz kmetov žito. Prišel je v neki gorski, popolnoma slovenski okraj, kjer je hotel doseči od kmetov, da bi oddali žito. Ko ga je komisar opozoril, da je to reven in siromašen gorski okraj, kjer večina pridela samo oves, je dr. Pirkmayer poleg ovsa zahteval še slanino. Ko je komisar tr-c*îl, da ljudje tudi starine nimajo, se je kmalu nalo pojavilo šest vojakov pod poveljstvom nekega poročnike, ki so potem po vsem okraju rekvirirali. Iz Pirkmayerjevih naved v današnjem »Jutru« se jasno vidi, da vse dr. Kocetove trditve držijo, ker jih dr. Firkmayer niti ne izpodbija ter jih skuša samo ublr.žiti. Tako dr. Pirkmayer ne bo mogel nikdar s sveta spraviti trditve, da morajo uradi s kmeti postopati lal;o, kakor se bodo oni odzvali zahtevam rekvizitorjev. tega njegovega dela silno vesela. »Narod« bi se, če bi v tej smeri mislil naprej, gotovo moral tudi vprašati, kako da staroslovanski jezik iu bogosluž-je nista obvarovala pravoslavne Rusije pred listo boljševiško poplavo, ki ji »Narod« s svojim jrisa-njem v duhu požidovljenega framasonstvà s toliko naivnostjo nehote seveda pripravlja tla. Če se »Narod« misli izpreobrniti, naj se izpremeni temeljite * Bratovske sk adnice Belgrad, 10. marca m. Današnje »Službeno Novi ne «objavljajo danes naredbo ministrstva za gozdove in ludnike, da morajo odslej vse bratov-ske skladnico v državi oddajali ves svoj denar, ki ga bodo nalagale na obrestovan je, izključno jiri Drž. hipotekami banki v Belgradu ali pa pri njenih podružnicah v državi in da se že vloženi deiiar pri privatnih, banovinskih, okrajnih, občinskih ali mestnih denarnih zavodih mora v najkrajšem času prenesti v Državno bipotekarno banko. Bclgrad, 10. marca. m. Anketa o sanaciji bra-tovskili ekladnic, o kateri smo včeraj že poročali, se je nadaljevala globoko v noč. Sklicalo jo je ministrstvo za gozdove in rudnike. Resolucijo, ki so jo sprejeli, smo že včeraj objavili. Večina je sprejela predlog, da se rudarski proizvodi iz dravske banovine obremene z večjimi dajatvami, kakor rudarski proizvodi iz drugih banovin. — Pri zaprtju, motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-•losel grenčice«. Belgrajske vesti Belgrad. 10. tnarca. AA. Romunski poslanik na našem dvoru Viktor Cadere, je danes dojxildiie izročil pomočniku prometnega ministra inž. Petru Senjanoviču visoko odlikovanje veliki križ romunske krone, ki ga je z njim odlikoval kralj Karol JI. 1'rav tako je jiomočniku prometnega ministra inž. Senjanoviču izročil odlikovanje francoski poslanik Danipierre, in sicer red legije časti oficirske sloji-nje, ki ga je z njim odlikoval predsednik francoske republike Lebrun. Bclgrad. 10. marca. AA. Odbor za uvoz pri Narodni banki sporoča zainteresiranim uvoznikom, da bo počenši s 15. marcem t. 1. sprejemal prošnje zn uvoz kontroliranega blaga iz Anglije po kontingentu, ki jim gre za drugo tronieseïje t. 1. Prošnje je treba napisati na posebnih forinularjih, ki jih da Narodna banka na razpolago zainteresiranim osebam, tako v centrali (devizni oddelek) kakor tudi v svojih podružnicah. Belgrad, 10. marca. AA. Te dni se končujejo pripravljalna dela za gradnjo koksarne v Tesliču. Koksarna bo izdelovala koks iz lesnega oglja. Tn koks bo služi! za izdelavo in taljenje posebne vrsle jekla. Koksarna ima začeti delali 9 mesecev po jiodpisu [»godbe s prizadetimi ustanovami. Bclgrad, 10 marca. in. Kadi izgredov na nogometni tekmi med Jugoslavijo in Ljubljano stu sn-s|ieii(tirana Lojančič in Berlonceij. Te dni bosta še zaslišana, nakar 1к> kazenski odbor Jugoslovanske nogometne zveze izrekel nad obema kazen. Komunistični in socialistični poslanci v ČSR so soglasno odobrili v zunanjepolitičnem odboru parlamenta zunanjepolitične smernice ministra dr. Krofle. Slovo Ljubljane od T. Zupana Ljubljana, 10. marca Turobno se je danes nad Ljubljano razpro-trlo ozračje, ki je še bolj zresnilo obraz našega lesta, ki ee je pripravljalo, da sprejme z vsemi irazi resnično občutene notranje žalosti na zad-,ji poti najstarejšega slovenskega duhovnika in advse zaslužnega narodnega delavca, prelata To-la Zupana. Ginljivi so bili izrazi ljubezni in spo-tovanja, ki ga je ljubljansko prebivalstvo izka-alo. Včeraj popoldne je bilo truplo velikega po-ojnika prepeljano z Okroglega v Ljubljano. Mno-ice vernikov iz vrst ljubljanskega prebivalstva i iz okolice ter celo iz oddaljenih krajev so pri-ajale, da se še zadnjič poklonijo nepozabnemu zgojitelju in narodnemu buditelju. Iz globin člo-eških src so hitele včeraj in danes k nebu iskre-ie molitve, zahvale in priprošnje za pokojnika, [nsta s pokojnikovim truplom je postala pravi omarski oltar neštetih častilcev in spoštovale-jev pokojnika. Pred Alojzijeviščem Zadnja pot pokojnega prelata Toma Zupana e bila danes ob 3 popoldne izpred kapelice v Uojzijevišču. Množica prebivalstva je naredila že [olgo pred tretjo uro močan špalir po Poljanski esti in dalje do stolne cerkve in škofije. Tudi tevilni odličniki so se zbirali pri kapelici. Med idličniki je bilo zlasti mnogo duhovščine. Cerkve-le obrede in molitve za dušo pokojnika je oprati škof dr.Gregor Rožman ob asistenci kanoni-lov gg. Volca in Zupana ter druge duhovščine, 'evski zbor Glasbene Matice je potem zapel Je-enovo »Usliši nas, Gospod«. Nato je spregovoril ljubljanski župan dr. Adlešič Vedno pogosteje sega neizprosna smrt v vrste laših zaslužnih mož. Sedaj nam je vzela moža, ki e bil zaslužen za cel narod in posebej za mesto .jubljano, našega častnega meščana. Danes sprem-jamo na zadnji poli moža — nestorja slov. duhov-likov in vzor človeka, katerega lik se je neizbris- 10 utisnil v vsa slovenska srca. Točno dve leti po smrti svojega duhovnega ovariša, župnika trnovskega, zgodovinarja in astnega meščana ljubljanskega Vrhovnika. je miri v visoki starosti 97 let, monsignor Tomo 5 u p a n. Dasi je poslednja leta bival sam zase v za- I iluženem pokoju na svojem gradiču na Okroglem, | 11 bil nikdar pozabljen od slovenskega naroda. Njegovo ime je znano vsakemu Slovencu; njegovo ilemenito srce, vzorna delavnost in vzgledna na- j •odna zavest so nam bile vedno svetal vzgled in i îain bo ta vzgled ostal tudi v bodoče, nam in naši nladini ter potomcem. Kot vzoren duhovnik je. prejel Tomo Zupan lajvečja cerkvena počastila, bil je papežev lajni iomornik in apostolski protonotar; prejel pa je udi visoka posvetna odlikovanja. Mesto Ljubljana se je oddolžilo za njegove zasluge z najvišjim odlikovanjem, ki mu ga more wdeliti; izvolilo ga je za svojega častnega me-ičana. spremilo na zadnji poti v naravnost impozantnem številu. Za krsto so šli med drugimi g. prošt Na-drah, stolni dekan dr. Kimovec, ves stolni ka-pitelj ter skoraj vsa ljubljanska duhovščina in izredno mnogo podeželske duhovščine, med temi tudi nakeljski župnik, kanonik Šimenc. Katoliško tiskovno društvo je zastopal predsednik č. kanonik dr. Pečjak. Zelo velika udeležba je bila tudi naših javnih kulturnih delavcev iz vrst pisateljev, kulturnih zgodovinarjev, narodnoobrambnih delavcev itd. Pogrebni sprevod izpred Alozijcvišča v stolnico. V stolnici R In kdo bolj zasluži ta odlikovanja kot mon-iignor Tomo Zupan. 41 dolgih let je poučeval na gimnaziji verouk in slovenščino in vzgajal v pranem narodnem in verskem duhu slovensko mla-lino, ki ga hvaležna danes že v zreli moški dobi «premija na tej žalostni poti. Svoje vzgojno delo e uveljavil tudi kot ravnatelj Alojzijevišča, kjer e kot idealni vzgojitelj dopolnjeval, česar šola ni liogla nuditi. Zbiral in vzbujal je talente, brusil ie značaje in bil pravi duhovni oče slovenske mla-line. Kot pedagog je bil tudi član okrajnega in 12 let tudi deželnega šolskega sveta. Odlično se je udejstvoval tudi v občinskem ivetu ljubljanskem, ki je pokojnika v letih 1885. lo 1891. štel med svoje delovne člane. Velika pa je bila zlasti njegova narodna zajest; saj je on med ustanovitelji prve slovenske larodne-obrambne družbe, Ciril-Metodove družbe n njen prvi prvomestnik ostal kot tak dolgo dobo 2G let. Prijel se je narodno-ohrambnega deia z vso njemu lastno vestnostjo, železno vztrajnostjo in navdušenjem ter je to važno organizacijo kot njen voditelj uspešno uveljavil. Tomo Zupan je bil tudi ugleden slovenski književnik, pisec najlepšega slovenskega jezika in odličen stilist. Vse te zunanje odlike pa je prevevala kot najlepši čar njegova plemenita duša, njegovo zlato srce, velika vera in nezlomljivo upanje v pravico in resnico; in te njegove duhovne vrednote so tako velike in tako čiste, da moremo danes ob njegovem grobu reči s polnim priznanjem: Izgubili smo moža, toda njegovo delo in njegov kremenit značaj si je sam ustvaril najlepši spomenik v slovenskem narodu. Večna slava njegovemu spominu, mir in pokoj njegovi plemeniti duši! Žalni sprevod v stolnico Nato se je razvil proti stolnici veličasten žalni sprevod. Na čelu sprevoda za križem so korakali pevci Glasbene Matice, za njimi pa so nesli vence. Poleg vencev, ki so bili poklonjeni že na Okroglem, to je od vaščanov te vasi, družine doma na Okroglem in podružnice Ciril-Metodove družbe v Kranju, so nesli še krasen venec mestne občine v narodnih in mestnih barvah z napisom: »Svojemu častnemu meščanu — mestna občina ljubljanska!«: dalje lep venec z napisom: »Soustanovitelju CMD in svojemu dolgoletnemu prvo-mestniku — vodstvo Ciril-Metodove družbe« — Nato je šla močna deputacija Rokodelskega društva z zastavo ter se tako oddolžila svojemu dolgoletnemu podporniku. Škof dr. Rožman je z vso svojo asistenco šel peš pred četverovprežnim mrtvaškim vozom. Za krsto je šlo najprej sorodstvo, med temi tudi ga. Prelovčeva, žena znanega skladatelja in pevovo-dje, ki je nečakinja pokojnika, dalje mestni občinski svetnik Zupan in dr, Franc Zupan, ki sta mala pranečaka pokojnika, Zorko Prelovec in drugi. Nečak pokojnika Ladko Zupan, ki je tre-riotno po trgovskih poslih v Dalmaciji in ni mogel ob pravem času priti na pogreb, pa je poslal sožalno brzojavko ter poklonil venec na krsto pokojnika. Za sorodstvom sta šla v prvi vnsti g. ban dr. M. Natlačen in divizijski poveljnik g. general To-nič, dalje mestni župan dr. Adlešič z gospo in podžupan dr. Ravnihar, ves odbor Ciril-Metodove družbe s prvomestnikom inž. Mačkovškom na čelu, predsednik Slovenske Matice dr. Lončar z drugimi odborniki, zastopnik univerze in g. rektor prof. dr. Kidrič s številnimi vseučilišnimi profesorji, zastopstvo Profesorskega društva in drugi. Društvo »Dom slepih«, katerega velik dobrotnik je bil pokojnik, je zastopal predsednik kanonik dr. Klinar z odborom. Posebno močno pa je bilo zastopstvo duhovščine, ki je svojega starosto V Stolnici so položili krsto s truplom na mrtvaški oder, nakar je opravil cerkvene obrede in molitve ponovno škof dr. Rožman. Pevski zbor bogoslovcev je nato zapel »Reši me, o Gospod«, mešani pevski zbor Glasbene Matice pa je pod vodstvom dr. Poliča zapel »Ecce, quomodo mori-tur justus«, staro skladbo Jakoba Gallusa. Med žalnimi melodijami, ki jih je izvajal na orglah mojster msgr. Stanko Premrl, so truplo odnesli nato iz stolnice na mrtvaški voz. Izpred stolnice se je razvil nato veličasten po-rebni sprevod, ki je krenil čez Marijin trg po Miklošičevi cesti, nato po Dalmatinovi in Komen-skega ulici proti pokopališču. Ob obeh straneh je tvorila velika množica Ljubljančanov špalir. Z globoko žalostjo so se Ljubljančani klanjali zem-skim ostankom blagega pokojnika. Pri Sv. Križa Ko je prispel dolg pogrebni sprevod na pokopališče, je opravil tâm škof dr. Gregorij Rožman zadnje molitve ter blagoslovil pokojnikovo zadnje počivališče. Nato se je poslovil ob odprtem grobu od pokojnega v imenu Ciril-Metodove družbe njen predsednik ing. Mačkovšek, ki je poudaril, s kako velikim spoštovanjem in ljubeznijo se spominjajo na neutrudljivo delo pokojnikovo. V imenu Ciril-Metodove družbe je zagotovil, da bo sledila pokojnikovim smernicam ter se borila za tiste ideale, za katere se je pokojnik toliko žrtvoval. Sklonjeni so pristopali nato k jami odlični predstavniki oblasti in organizacij ter nešteta vrsta meščanov. Počasi so padale na krsto grude prsti v zadnje slovo velikemu pokojniku. Zahvala in zadnji pozdrav Toma Zupana Pokojni prelat msgr. Tomo Zupan je pred smrtjo lastnoročno napisal sledeče vrstice: »Vsem Vam, ki ste me v zvestih prošnjah to uro spremljali do groba; vsem Vam mojo poslednjo zahvalo! Slednjemu Vas, ljubih gimnazijskih učencev — v množnem številu razškropljenim po domovini in daleč po svetu — vsakemu Vas moj zadnji pozdrav!« Dimo Kazasov v Ljubljani Kakor smo že poročali, je v torek zvečer prispel v Ljubljano bivši bolgarski poslanik v Belgradu g. Dimo Kazasov, ki je tudi predsednik »Bol-garo-jugoslavljanskega družestva« v Sofiji. -G. Kazasov, naš stari prijatelj, je prišel v Ljubljano na povabilo tukajšnjega »Ro-tary-kluba«, da mu predava o bratski — Bolgariji. - G. Dimo Kazasov se je že dolgo zavzemal za izboljšanje odnošajev med obema bratskima narodoma. Bilo je to delo v težkih časih, ko ni bilo za to delo dovolj razumevanja. Izdajal je revijo »Zveno«, ki je imela velik političen vpliv v Bolgariji, in kjer je vedno propagiral sporazum z bratsko Jugoslavijo. Dimo Kazasov je odličen prijatelj in pozna-vatelj Slovencev ter se je trudil v svojem življenju, da bi izkušnje Slovencev pri zadružniškem gibanju uporabil tudi v bolgarskih kmetskih organizacijah. Ko je »Slovenec« izdal ob priliki sklenitve jugoslovansko-bolgareke prijateljske pogodbe slavnostno bolgarsko številko, je Dimo Kazasov napisal v naš list članek »Vas in mesto«, v katerem je zlasti naglašal važnost ozkih vezi m ed inteligenco in kmetskim prebivalstvom, torej isto idejo, ki vodi našo »Kmetsko zvezo« aH srbsko »Agrarno misel« ali hrvatsko »Gospodar, slogo* G. minister Dimo Kazasov se je včeraj ob 5 popoldne udeležil čajanke, ki jo je njemu na čast priredila Zbornica za TOI, ob pol 9 pa je v krogu tukajšnjega »Rotary-kluba« predaval o raznih problemih, ki se tičejo bolgarskega naroda, stikov med Jugoslovani in Bolgari ter kmetskega stanu. Stražnik- »m« je vedno na svojem mestu, ponoči in v megli, burji in dežju. Prehlada in utvu* jenosti ga varujejo PALMA PALMA-OKMA gumi pooplaji Jobe te pri vsakem Čevljarskem mojstrul bodi srednja šola Kaj času primerno, življenjsko važno in zanimivo je bilo predavanje, ki ga je v torek 9. t. m. zvečer imel v prostorih »Ljubljanskega kluba: g. univerzitetni profesor Kari Oz va Id o tem, kako dvigniti kvaliteto sedanje srednje šole. Zato se je zbralo na predavanje lepo število srednješolskih in univerzitetnih profesorjev pa tudi drugih inte-ligentov, ki jih je privabila aktualnost teme, o kateri se v naši javnosti že dolgo vodi živahna debata in se slišijo najrazličnejša mnenja pa predlogi, kako naš srednješolski pouk prilagoditi sodobnemu življenju. Predsednik kluba g. dr. Windischer je izrazil svoje veselje, da more pozdraviti tako občinstvo, ki priča, kako zelo tema o našem šolstvu, ki inu je zaupana naloga, da oblikuje prihodnje rodove, za jemlje vrhove naše narodne družbe; na prvem mestu je od gostov pozdravil srednješolskega nadzornika g. Dolenca. Profesor dr. Ozvald je najprej govoril o kulturnih dobrinah, ki jih mora srednja šola narodovemu naraščaju posredovati v tako zvani »učni snovi«. Mislimo, da se to ne da izraziti točneje in bistveneje, kakor se je to posrečilo predavatelju, ki je dejal, da srednja šola navajaj učenca k unie-vanju in sjjoštovanju večnih temeljev človeškega bilja in žitja oziroma sožitja, pa ne v kakem življenju tujem pravcu, ki duha zavaja v golo neplodno-razumarsko teoretiziranje, marveč vseskozi praktično, da bo učenec kolikor možno kos nalogam in zahtevkom vsakdanjega življenja v plodonosi delavnosti na kateremkoli področju. Nalo je poudaril predavatelj, kar naši profesorji z malimi izjemami najneraje slišijo, da je tretji del tega, česar se mora mladi naraščaj dandauaš-uji na srednjih šolah učiti, jalovo, brez pomena in mnogokrat izvor preobremenjenosti pa nervoznosti v vrstah naše mladine. Ta balast bi se moral iz učnega programa enostavno izločiti ali pa vsaj učitelju dati možnost, da ga [>o lastnem uvide-vanju sam izloča. »Od preobilice najpeslrejšega gradiva« — je dejal predavatelj — »kar šola tlači v učenca, bo ostalo mlademu človeku živa last edinole to, kar sreča v resničnem življenju«, oziroma, kar mu more dajati za človeka vredno življenje pravo smer in smisel delanja. Predavatelj je prešel na to na mnogo disku-tirano vprašanje, kaj je soditi o znanih treh tipih srednje šole in je kot svoje mnenje izrazil, da, kolikor sta potrebni gimnazija in realka, vsaka v svojem pravcu, toliko je manj vreden in svojega smotra ne dosezajoč polutanski tip realne gimnazije, ki dejansko ne posreduje učencu ne humanizma ne zadostnega znanja tako zvanih realnih predmetov, kar dokazujejo dejanski rezultati, ki nam povedo, da absolvent realne gimnazije na univerzi ne zaostaja relativno za humanistom samo v humanistični izobrazbi, amj>ak tudi v realijah in matematiki. Preosnova srednje šole v obče pa mora izhajati iz načela, da mora učenca in učenko na znanstveni podlagi voditi k razumevanju sedanjosti, ne gojiti znanstva zaradi znanosti, ampak zavoljo praktičnega obvladovanja življenja. Profesor Ozvald je nato prešel na učenca, ki je osrednja os, okoli katere se mora sukati vesoljno življenje, kar ga je v šolskem razredu. Dejal je, da je srednja šola glede na razumevanje svojih učencev danes še na neizorani ledini. Največji greh je neprestano menjavanje učiteljev med šolskim letom. Predavatelj je omenil naravnost vne-bovpijoč primer, da je kot ministrski odposlanec ugotovil, da je neki gimnazijec v teku osmiji let imel iz slovenščine nič manj in nič več kot 2G učiteljev! V sedmem razredu neke realne gimnazije so imeli v francoščini tekom leta kar štiri učitelje. Niso bili redki zvezki, v katerih je skoro vsaka naloga bila korigirana od druge roke. Kar se tiče discipline, je marsikateri profesor ali profesorica samo žrtev tega dejstva, da sta deček ali deklica dobro psihologa, ki kaj kmalu doženeta, ali stoji pred razredom pravi mož ali žena, ali pa le — prazno strašilo. Vzrok je, da so mnogim srednješolskim profesorjem izsledki mladinoslovja sedemkrat zapečatena knjiga. Tudi tretji del dr. Ozvaldovega predavanja je bil kaj zanimiv in osnovne važnosti. Napačen je tisti profesor, ki vidi le samega sebe in ima svoj učni predmet za najvažnejši. Istotako ne velja profesor, ki učiteljuje kot strokovni specialist ter vse preveč predava, lioteč iz učencev ustvariti gramofonske plošče svojega strokovnega znanja. Kant in dekle se morata usposobiti, da samostojno gledata, umevata in vrednotita konkretno bitje in žit je svojega naroda, da dojameta celotno življenje, ne pa njegove kose, stisnjene v strokovnjaško sisteme in delna spoznanja resnice. Akademik, ki se pripravlja za srednješolski profesorski poklic, ne sme misliti samo na svojo stroko, ampak se mora tudi naučiti pedagoško misliti. Kakor pa mora profesor svojo stroko ljubiti, tako mora ljubiti tudi učenca in razumevati njegovo dušev-nost. Brez te miselnosti, ki strokovno znanje in usposobljenost bitno usmerja k oblikovanju mladih duš po ljubezni, ostanejo vse reformne vrste in načrti šol prazne besede. Tudi nov učni načrt ali učbenik ter predpisana metodika ne morejo prinesti resničnega preustroja šole, če ni učitelj vzgojen v pravilnem mišljenju, v čustvu kulturne odgovornosti in smislu za samokritiko. debata Predavanje profesorja Ozvalda je sprožilo zelo živahno kritiko, ki je osnovne misli in duha ter smoter predavateljevih izvajanj samo potrdila. Zelo zanimiva je bila krilika, katere je bila v diskusiji deležna naša osrednja učna uprava. Iz ust [poklicnega strokovnjaka smo slišali, da bi moral biti takozvani profesorski razpored gotov ie 15. avgusta vsakega leta, kakor to določa zakon, da pa do tega termina še nikdar ni bil gotov in kapajo profesorji v šolo tja do novembra, tako da je treba urnik neprestano spreminjati oziroma popravljati. Pomanjkanje zadostnih kreditov za našo srednjo šolo povzročajo občutno pomanjkanje profesorjev, kar onemogoča jx>polno iu smotreno obdelavo učne snovi ter je naša srednja šola podobna človeku, ki mu nedostaja odeje, tako da so z ene strani meče na drugo, si zdaj pokriva glavo, zdaj noge, pa ga le zebe. Velik del odgovornosti, da naša srednja šola ne stoji na tisti ravni, na kateri bi morala stati, nosijo faktorji osrednjega šolskega birokratizma, v katerem tiči tudi vzrok nemarnosti, s katero se obranavajo tako osnovna vprašanja, kakor so gori omenjena. Drug kritik, univerzitetni profesor, ki jx>učuje realne predmete, je zbudil splošno pozornost, ko je dejal, da on niti realke ne smatra za času primeren tip, ker ga jo izkušnja naučila, da uspehi tega tipa. na njega lastnem področju zaostajajo za uspehi hu manistične izobrazbe na gimnaziji. To so jiotrdi-li tudi ostali kritiki, ki so dejali, da le humanistična izobrazba omogoča tisto logično mišljenje, točnost in globino dojemanja ter širokost pogleda, ki je potrebna tudi za obvladanje takozvanih realnih predmetov/ Matematiki na univerzi so na primer soglasno tega mnenja, pa tudi kemiki, naravoslovci itd. Večer v Ljubljanskem klubu je torej pripomogel do izraza zelo tehtnim mislim in plodo-vitim pobudam ter stvarni kritiki. Predavatelju, kakor tudi gostom, ki so se udeležili diskusije, so je predsednik dr. Windischer toplo zahvalil. Kako so delili podpore za javna dela Bivši JNS-arski župan Bohinjc v Trbojah obsojen Ljubljana, 19. marca. Za politične razmere pod režimom JNS v letu 1933 je podala prav značilno sliko današnja glavna razprava pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih. Na dnevnem redu so bile v bistvu občinske volitve, ki jih je bil jenesarski režim izvedel oktobra 1933. Pred volitvami so nekatere občine dobile nakazila večjih ali manjših zneskov kot »podpora za javna dela«. Tako je bilo tudi v občini Trboje. Ko pa je bila pozneje pod sedanjo bansko upravo izvedena revizija občinske uprave, so prišli na sled, da je bil neki izkaz za 2000 Din ponarejen. Za to protizakonito manipulacijo je moral danes odgovarjati bivši župan v Trbojah, posestnik in mlinar, 49-letni Jernej Bohinjc iz Trboj. Obtože ni Jernej Bohinc je v svojem zagovoru navajal, da mu je 3 dni pred volitvami prinesel 2000 Din Ferdo Zevnik od okrajnega glavarstva v Kranju. Denar mu je izročil na domu in rekel, da je denar namenjen za volitve. Bil je nosilec liste JNS pri volitvah. Vložena je bila tudi proti-lista. Po voli'vah je na okrajnem glavarstvu v Kranju izvedel, da je treba predložiti obračun, to oljubno, ker je samo formalnost in da je le nekaj na papirju. Lončar in Sire iz Kranja sta mu prej pravila, da pride denar. Senatni predsednik je pripomnil: »Javen denar se ne sme porabiti za strankarske namene!« Obtoženec se je dalje izgovarjal, da mu je okrajni glavar dr. Ogrin naročil napraviti obračun. Zneska 2000 Din ni vpisal med občinske dohodke. Banski svetnik dr. Fran Ogrin je pojasnil celo zadevo. Dne 15. oktobra 1933, nekaj dni pred volitvami je prejelo načelstvo 20.000 Din za javna dela, ki se naj razdele med občine. Ta znesek je nakazal 7 občinam od 21. Odločno je zavračal trditev obtoženca, da bi mu bil naročil napraviti kak poljuben, formalen izkaz o porabi 2000 Din. Tega ni mogel in smel storiti že kot odgovoren državni uradnik. Priča Ferdinand Zevnik, gostilničar (obtožencev pristaš in občinski odbornik takratne občine Trboje) je povedal, da mu je denar izročil na okrajnem glavarstvu tajnik. Obtožencu je izročil denar doma Pripomnil mu je. da je mogoče denar za volitve, Župan mu je dal 400 Din. rekoč: »Poagiti-rajte za mene!« Predsednik: »Kdo je vas podpisal na obračunu?« Priča: »Ni moj podpis. Kdo me je, ne vem.« Priča Traven Lovro, ki je bil takrat tajnik in blagajnik je povedal, da mu župan ni niti besedice povedal o prejemu 2000 Din od glavarstva. Zaslišanih je bilo še več prič. Neka priča je izjavila: »Volivna agitacija mora bit! Tisti da denar, ki ga ima!« V preiskavi je bilo zaslišanih že več prič, ki so ni izk azu fungirale kot prejemniki podpore za javna dela Nekateri so zanikali, da bi prejeli kak znesek od župana, drugi pa so to potrdili. Vsi pa so odločno zanikali, da bi bili njih podpisi na izkazu pristni. Denar je bil razdeljen med žuoanove prijatelje. Le 1 brezposelni je prejel 60 Din, to pa zato, ker je igra! harmoniko po končanih volitvah Gostilničar Kumurka je prejel 500 Din za 35 I vina in razne jestvine. Državni tožilec je razširili obtožbo še na zločin uradne poneverbe v smislu §-a 319 k. z. Po daljšem posvetovanju je senat Jerneja Bohinca obsodil oo §-u 397,11 k. z. le, da je potrdil lažno listino v svoislvu župana na 1 mesec zapora in v plačilo 500 Din povprečnme. pogojno za 2 leti. Oprostil pa ga je od dodatne obtožbe zaradi uradne poneverbe. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenja, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželieno odprtje in s tem trajno polaj-šanje Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. Oirf. ras. S. br. J0474/B. Drobne novice Koledar Četrtek. 11. marca: Sorroiiij, škof; Krišlof Milanski. Novi grobovi •f V Vitanju je v starosti 69 let mimo v Gospodu zaspal gospod Rajniuud Hnïbaucr, lesni trgovec in posestnik. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! -f- V Ljubljani je umrla gospa Marija Šifrar, roj. Kosmač, učiteljica v pokoju, soproga zadružnega revizorja. Pogreb bo danes ob 3. popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V ljubljanski bolnišnici je umrla v 62. letu starosti Marijana Potočnik iz Dobračeve __ pri Žireh. Malo visselja je pokojnica v življenju užila; največja njena uteha je bilo delo, saj pa je tudi bilo vse njeno življenje do zadnjega dne en sum nepretrgan delavnik, ena sama skrb za druge, /a njo žalujejo trije sinovi. Bog ji bodi bogat plačnik. Osebne vesli — Diplomirana sla bila na pravni fakulteti ljubljanske univerze g. Žiga Vodušek iz Gorij pri Bledu in g. Leo Bebler iz Radovljice. Čestitamo! — Iz soilne službe. Za sodnijske pripravnike so imenovani absolvirani pravniki: Hubert Korošec, okrožno sodišče v Mariboru, Fran Ztipan-č i č, okrožno sodišče v Celju, dr. Š k e r 1 j Bogdan in Leon Korošec, okrož. sodišče v Novem mestu. — Iz sodnopisarniške službe. Napredovala sta Mijo Tavzes, ravnatelj zemljiške knjige pri okrajnem sodišču v Ljubljani, v V., in Maks Gruden, upravnik jetnišnice okrožnega sodišču v Celju, v VI. položajno skupino. Pomladne novosti za damo in gospoda Mauufaktura — Konkurzni razpis. Z razpisnim rokom do 15. aprila 1937 je razpisana župnija Ihan v kamniški dekaniji. Ker je župnišče v Ihanu zaprto, se ie obračati po informacije na upravitelja župnije v Mali Loki, p. Domžale. — Predrzen roparski napad. Iz Mirne peči nam [>oročajo: Danes, dne 10. marca, ob 1. ponoči so v Dolenji vnsi št 8, [io domače pri Progaraj-jevih, štirje tolovaji, ki so bili maekirani, šiloma čez (»odstrešje vdrli v hišo in zahtevali denar. Družina šteje tri člane, t. j. dva že priletna fanta in stara bolehna mati. Domači starejši sin je trenutno zbujen iz spanja mislil, da so ga prijatelji prišli obiskat, zato jim je rekel, da naj si kur sami postrežejo, saj je v drugem koncu hiše vino in jedača na razpolago, loda roparji so zahtevali samo denar, češ, saj je pred kratkim plačal doto mlajšemu bratu. Ker pri hiši res niso k sreči imeli veliko denarja, sta brata roparjem to poudarjala, da lahko vzamejo vso pijačo, kolikor jo imajo doma, in meso, magari, če vso živino iz hleva vzamejo, samo naj jim nič žalega ne store. Toda roparji so kljub temu zahtevali denar s hrvaškim narečjem »Mi čemo samo novac«, zato so brata šiloma zvezali in še ranili povrhu, ker sta s»; do skrajnosti branila, slari materi so usta zamašili in jo vrgli na posteljo. Preden so odšli iz hiše, so enega brata razvezali. Še isto noč so potem v Lazih razbili zidanico in pokradli vino. Že prejšnji večer, pravijo, so vaščani videli par sumljivih ljudi, ki so vedrili pod kozolcem. Roparjem morajo biti gotovo dobro znane razmere pri hiši, ker drugače ue bi bili tako predrzni, saj hiša stoji sredi vasi. — Duhovne vaje na Mali Loki za dekleta «e bodo pričele nepreklicno v soboto 13. marca. To so zadnje duhovne vaje pred počitnicami. Vee, ki sle se priglasile za zadnjo soboto, pridite gotovo. Ker je pa prostora še dosli, pripeljite še druge s seboj. Duhovne vaje se bodo pričele kakor navadno proti večeru. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 10. t. ni. je objavljena »Uredba o kmetijskih zbornicah? in Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38, in sicer za občino Besnica v kranjskem okraju, Gor. Logatec, Pristava v šmarekem okraju in Solčava v gornjegrajskem okraju«. Vsakemu ni mogoče Hi u kopališče, vendar more vsak žrtvovati Din 100 — (20—25 velikih steklenic) ter mesec dm piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! — Prepovedan tisk. Službene novine št. 52 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 8 tednika »Seljački domc tretja izdaja, ki izhaja v Zagrebu. — Kristus je vstal! Deset velikonočnih pesmi za mešani zbor. zložil Anton Grum. Samozaložba. Cena partituri 18 Din. Posamezni glasovi niso izšli. Vse pesmi so zložene v zelo melodioznem in cerkvenem slogu, našim cerkveno glasbenim razmeram zelo primerne in dobro došle. Nekatere so še posebno lepe in jih bodo naši cerkveni zbori radi izvajali. Nudile bodo vernikom mnogo velikonočnega užitka in radosti. Pesmi so vredne najtoplejšega priporočila. Dobijo se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Kokošji strah obsojen na 14 mesecev. Na Jesenicah se je lani od avgusta do jeseni pojavil drzen tat, ki je postal pravcati kokošji strah in spreten vlomilec, v čebelnjake. Komaj 22 letni Bonča France je zgradil z ukradenimi deskami v gozdu nad Jesenicami leseno barako in se tam skrival. Ponoči pa je hodil na tatinske pohode. Odpiral je kurnike in čebelnjake. Iz 8 kumikov je odnesel 32 kokoši, piščancev, petelinov in celo eno gos. Vlomil j>a je tudi v 7 čebelnjakov, odkoder je odnašal razno blago in med. Medu je pokradel do 50 kg. Bonča je tij) pravega podeželskega klateža in je bil že večkrat kaznovan. Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bil sedaj obsojen na 14 mesecev strogega zapora. — Žrtev brezvestne politične propagando. Po deželi se klatijo temni elementi, ki ljudi hujekajo jiroli naši enotni državi. Letos januarja sta dva orožniku aretirala Andreja Burjo, 60 letnega delavca iz Zasipa pri Gorjah, ker je bil osumljen nekega požiga. Med eskorto pa je začel zabavljati napram orožnikoma proti obstoju naše države in prijKivedoval naravnost fantastične stvari o Mačku, ki da ima za seboj že 6 milijonov ljudi. Pred malim senatom je bil Burja obsojen po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 2 meseca strogega zapora in 60 Din denarne kazni, odnosno 1 dan zajxmi. Burja je pač žrtev brezvestnih agitatorjev. — Zaprtje upliva na organizem. Preizkušeno sredstvo za odvajanje, ki deluje zanesljivo in ima prijeten okus, je Dar mol. (Ogl. reg. S. Br. 15244/ 13. VII. 1936.) — Čutite tudi Vi pomlad? Z naravo se tudi človeško telo spremeni. Po skrbeh in boleznih pozimi je mnogokrat najmočnejši človek obrabljen. Mnoge napravi tudi pomlad utrujene in nervozne. Zato je ravno sedaj čas za Bionialz-kuro. Bioniulz je najboljši pripomoček za utrujene in nervozne. V vsaki do7.i ('A kg) so redilne snovi iz 14.700 na solncu dozorelih ječmenovih zrn. Poizkusim doza Din 12.50 v lekarnah. — Proti zaprtju so Leopilule blago in zanesljivo učinkujoče odvajalno sredstvo iz samih rastlinskih sestavin, ki je popolnoma neškodljivo tudi pri trajni uporabi. Leopilule so se izvrstno izkazale celo v kroničnih slučajih. Dobiva se v vseh lekarnah. — Oglas reg. S. br. 31.430 dne 24. XII. 1935. — PRI RAZPOKA NI KOZI. ozeblinah, lišajib in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO КЛ Ml LIČNO MAZILO«. — Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini Id si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno »vežosL Ljubljana Četrtek, (lne U. marca 1937. Gledališče Drama: Četrtek, 11. marca: Zadnji signal. Premijera. Premiierski abonma. — Pelek, 12. marca: Ob 15. Na ledeni plošči. Dijaška predstava. Izven. Izredno znižane cene od 14 do 2 Din. — Sobota, 13. marca: Simfonija 1937. Izven. Znižane cenc od 20 Din navzdol. Opera:: Četrtek, U. marca: Iloffmannove pripovedke. Red Četrtek. — Potek, 12. marca: Plesni večer bolgarskih narodnih plesov. Izven. Znižane cene. — Sobota, 13. marca: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cenc. Predavanja Predavanje ministra Dima Kazasova. (>o.-pwl Dimi» Kazasov, bivši minister in poslanik v Belgradu, ho predaval drevi ob 20. v veliki dvorani Trgovskega doma o sodobni Bolgariji. Predavanje priredi Jugoslovausko-bolgarska liga, ki vabi vso ljubljansko javnost. Vstop brezplačen! Dvorana Prosv. društva sv. Krištof. Drevi ob 20. bo VIII. prosvetni večer s predavanjem prima-rija g. dr. V. Meršolj-a o slovenskih dobrovoljcih v Rusiji in Dobrudži. V društvu »Pravnik« bo v petek, 12. marca, ob 18. predavaj g. dr. Vladimir Kukman: »Nekaj pogledov na načrt jugoslovanskega državljanskega zakonika z vidika upravnega prava«. Predavanje bo v ljubljanski pravosodni palači, soba št. 79. Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto. dne 13. marca 1937 ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje šesto predavanje. Predaval bo vseuč. |irof. dr. Alfred burko: Psihologija psihoz. Prireditve in zabave Vse prijatelje in ljubitelje naše dramske in gledališke umetnosti opozarjamo na Skrbinškovo recitacijo Mrakovega »Kleista«, da si pravočasno oskrbe vstopnice, ki so v predprodaji v trafiki nasproti glavne pošte od danes naprej. Družabni večer oficirjev ljubljanske garnizije bo 13. t. m. ob 21. v veliki dvorani hotela Miklič. Vsi aktivni in rezervni oficirji z družinami najvljudneje vabljeni. Obleka po volji! V mali filharuinnični dvorani bo jutri, v petek, dne 12. t. m., ob 20. koncert poljsko-argentinske glasbe. Spoznali bomo dela avtorjev predvsem poljskega naroda, pa tudi enega izmed argentinskih skladateljev. Vrstijo se klavirske skladbe in solopovske točke, ena bolj zanimiva od druge. Izvajalci so: ga. Milena Štrukelj-Verbičeva (mezzo-sopran), pianist Pavel Sivic in konservatoristka Marta Osterčeva. — Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din so v predprodaji v knjigarni Glasb. Malice. Sestanki Fantovski odsek šentpetrskega Prosvetnega društva ima drevi ob 8. zvečer sestanek. Na sporedu je predavanje s skioptičnimi slikami »Po mestih južne Nemčije«. Klub železničarjev JRZ sklicuje za dne 11. III. odborovo sejo ob 18.30 pri Mikliču — lovska 6oba. Udeležba obvezna. Diskusijska sestanka društva »Pravnik« o predhodnem načrtu o. d. z. se bosta vršila dne 11. m 18. t. m. v prostorih odvetniške zbornice v Ljubljani, Dvorakova ulica, vsakokrat ob 16. popoldne. Kino Kino Kodeljevo: Danes »Kontrolor Wagons-Lits« (Théo Lingcii). Cene znižane. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-Ijeva c. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. 1 Minister Kazasov pri g. banu. Bivši bolgarski poslanik in minister g. Dimo Kazasov je včeraj dopoldne obiskal g. bana dr. Marka Natlačena ter se delj časa mudil pri njem v razgovoru. I Slovo bolgarskih pcvcev. Bolgarski pevci, člani »Rodne pesmi«, o katerih navdušenem sprejemu smo poročali v včerajšnji številki, so se včeraj zjutraj poslovili od Ljubljane. Zajtrkovali so v kavarni »Nebotičnik«, nato pa so jib ljubljanski pevci spremili na kolodvor, kjer so ee od njih prisrčno (»oslovili. Na kolodvoru so bili pri slovesu mestni podžupan in predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar ter zastopniki raznih naših drugih organizacij. 1 Brezposelni trnovskega okraja se naprošajo, da se zglaee v nedeljo 14. t. in. v Prosvetnem domu. Karunova ul. 14, od 10.—12. dojxildne v svrho ureditve statistike brezposelnih tega okraja. 1 Ljubljanskim akademikom! Danes ob 4. pop. bo v univerzitetni zbornici konstituiranje akademskega odseka Jugoslovansko-bolgarske lige, katerega so bo udeležil tudi bivši opoluomočeni minister na našem dvoru g. Dimo Kazasov, ki bo imel tudi nagovor. Vabimo vse akademike, da se konstituiranja našega odseka udeležijo, da tako javno manifestirajo za bratstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo. — Pripravljalni odbor. I Službe na magistratu. Na predsedstvo mestnega jx>glavarstva v Ljubljani in na |)osaniezne urade se obraču mnogo strank, ki prosijo za službo. 0|K»zarjaino stranke, nuj se ne ozirajo ua izjave raznih nemerodajnih oseb, ki morda izjavljajo, da je kako mesto na magistratu prosto. Službena mesta na mestnem poglavarstvu se oddajajo samo, če je kako mesto po uradnem poročilu prazno in če je v smislu finančne uredbe na razpolago potrebni kredit Šele ko so i-zpolnjeni ti pogoji, se mesto javno razpiše. Vee prošnje, ki bodo vložene, ne da bi bili dani za to potrebni pogoji, se bodo zavračale. Zato naj si stranke nikar po nepotrebnem no delajo stroškov in naj vlagajo prošnje sumo tedaj, če in kadar bo kako mesto javno razpisano! Zaradi tega so tudi vsa ixxsredovanja bodisi v predsedstvu mestne občine, bodisi pri članih mestnega sveta, brezuspešna. 1 Pomožna šola v Ljubljani ima v petek ob 9. v Križevniški cerkvi žalno opravilo po pokojnem svojem prvem upravitelju g. J. Levcu. Sv. mašo bo daroval gospod katehet pomožne šole J. Žerjav. 1 Učiteljstvo pomožne šole je na mesto vencu na krsto svojega nekdanjega upravitelja g. J. Levca poklonilo 250 Din za vzdrževanje šolske kuhinje za revne učence pomožne šole. 1 Novodošle državne srečke prodaja menjalnica »Reicher & Turk«. 1 Namočena polenovka Fr. Kliam, Miklošičeva cesta 8. Maribor m Proslava sv. Tomaža Akvinčana. Mariborska bogoslovna družina je v torek pojroldne v avli bogoslovja priredila lepo akademijo v počastitev velikega katoliškega bogosloven in modroslovca sv. Tomaža. Prireditve se je udeležil prevzv. gospod škof dr. Ivan Tomažič, člani stolnega kapit-la, profesorji bogoslovja in veliko število drugih duhovnikov. Na sporedu so bile pevske točke, ki jilr je dovršeno izvajal zbor bogoslovcev pod vodstvom g. Videčnika, nastop orkestra in dvoje predavanj o globokounmi Tomaževi teologiji. Bogo-slovec g. Â. Jakopina je v svojem predavanju jio-dal Tomaževe misli o cerkvenem razkolu in orisal Slomškovo delovanje za zedinjenje obeh cerkva, g. M. Rous pa je predaval o darovih sv. Duha, kakor jc o njih učil sv. Tomaž. Ob koncu uspele prireditve je spregovoril g. škor dr. Tomažič 1er se vodstvu bogoslovja in sodelujočim zahvalil za lepo počastitev zaščitnika cerkvenih zavodov. m Podelitev sv. redov. V soboto, dne 13. t. m., ol» |>ol 7 podeli prevzvišeni knezoškof v stolnici bogoslovcem II. letnika nižje sv. redove in 2 bo-goslovcema prvi višji red ali subdiakonat. m Ljudski oder ima drevi ob osmih obvezen članski sestanek. Vsi in ločno! m Celodnevni tečaj o zatiranju sadnih škodljivcev in bolezni ter o škropljenju sadnega drevja se vrši v ponedeljek, dne 15. marca, na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja od 8 do 12 ter od 14 do 18. m Važen sestanek v Radvanju. Kakor smo žc poročali, se bodo vršili radi programa za regulacijo Maribora in okolice sestanki v okoliških občinah. Teh sestankov se udeleže strokovnjaki banske uprave, pooblaščenci občin in zasebni interesenti. Sestanek v Radvanju se ne vrši, kakor poročano v občinski pisarni, temveč bo v petek 12. t. m. ob 14 v Sp. Radvanju v gostilni Franca Krajnca. m Uprava mariborskega pododbora Združenja rezervnih častnikov vabi svoie člane na redni občni zbor, ki se vrši v petek, 12. t. m., ob 20. uri v dvorani restavracije »Novi svet« v Jurčičevi ulici. m Ljudska univerza. Biološka predavanja so zaradi obolelosti predavatelja po jirof. dr. Vouku preložena. — V četrtek 11. marca predava naš odlični glasbeni pedagog prof. Linko Druzovič o »glasbeni vzgoji«. Bo lo pravi pedagoški večer za starše in vzgojitelje. Vstopnine ni. — V ponedeljek 15. in v torek 16. t. m. se predvaja kulturni film »Kitajska«. Uvodno predavanje ima prof. Baš. m Veiika noč v Carigradu. »Putnik« priredi za Veliko noč izlet s posebnim vlakom v Carigrad. Cena potovanja: vožnja v II. razredu brzo-vlaka, popolna oskrba v I. razr. hotelih 2780 Din; vožnja v III. razredu brzovlaka in popolna oskrba v II. razr. hotelih 2050 Din na osebo. Izlet traja od 24. do 31. marca. Prijave se sprejemajo najkasneje do 20. marca pri »Pulniku« v Mariboru in pri njegovih podružnicah. m Smrtna kosa. V Betnavski 40 je umrla gospa Jožefa Medvešček, soproga kovača v delav. drž. žel. in slara 43 let. — Na Aleksandrovi 57 je umrla v visoki starosti 80 let vdova po poštnem poduradniku Marija Mlakar. — V sanaloriju Wal-tendorf pri Gradcu je umrla soproga tovarniškega ravnatelja gospa Berta Maroccutti, stara 32 let. Truplo so včeraj prepeljali v Maribor. — Svetila jim večna luč! m Pištola se mu je sprožila v žepu. Iz Rač so pripeljali v mariborsko bolnišnico 20 letnega kamnoseškega pomočnika Otmarja Kobana. Fant ima prestreljeno desno nogo. V bolnišnici je izjavil, da je hotel pravzaprav izvršiti samomor, ker se je z domačimi skregal. Ko pa je segel v žep po pištolo, so mu je orožje že v žepu sprožilo ter ga ranilo. Veselje do samomora mu je s tem očividno prešlo. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Za materinski dan priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče igrokaze in dekla-macije2 P. Krizostom: Otroške igrice, V. zvezek, vsebuje: Zvezda, prizorček; Naočniki, igrica v dveh dej.; Mamičin praznik, deklamacija; Če tvoja mamica je v letih, deklamacija. Cena Din 3. — Savin-šek: K mamici, slika otroške ljubezni v treh dejanjih, Din 4. Meško: Mati, po Andersenovi pravljici dramatizirano, Din 4. — Poljanec: Mati, tri lirsko-dramatske slike, Din 6; glasb, točke k tej igri Din 37. — Meško: Mati, dramatska slika v treh dejanjih, Din 28. — Materi Dekl. oder III. zvezek vsebuje več deklamacii m sedem kratkih prizorov, Din 10. — Materin blagoslov, igra za mladež v treh dejanjih (Zbirka ljudskih iger 14. zv.). Din 12. — Bolhar: Materi, zbirka deklamacij, črtic o materi za mladino, vez. Din 18; Bolhar: Mati, knjiga o slovenski materi, vsebuje razne deklamacije in kratke sestavek o materi, vez. Din 28; poleg tega obsega 4. številka Ljudskega odra: Beseda o materinem trpljenju, zborna deklamacija; Blažena mati Hema, oderska opravilo v S slikah (Kuret Niko); Sirota, zborna deklamacija za otroke; Skrbna mati v soboto zvečer, mal prizorček Štev. stane Din 4. — Vsf te igrice ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 2,008.000 dinarjev je zadela srečka razredne loterije št. 68.326 kupljena v hiši sreče Sanina poslovalnica Bezjak, Maribor Gosposka ulica 25 S tem je bančna poslovalnica BEZJAK znova utrdila svoj sloves kot hiša sreče Po zadnjih velikih dobitkih (od 40.000 do 1,000.000) je sedaj prišel v Maribor največji milijonski dobitek, ki je sploh mogoč Prihodnje žrebanje se vrii 14. in 15. aprila Cena srečk: četrtinka Din 50"— polovica ,, 100.— cela „ 200.— Celje c Gostovanje Akademskega pevskega zbora v Celju. V soboto !к> ob 8. zvečer v Marijini cerkvi koncert slovenskih duhovnih pesmi. Pel bo priznani pevski zbor slovenske univerze pod vodstvom skladatelja in vodje folklornega instituta drž. kon-zervatorija g. Franca Marolta. Občinstvo se opozarja, da ne zamudi izredne prilike in da si vstopnico nabavi že v predprodaji v trgovini Goričar. c Delovni čas v trgovinah na praznik sv. Jožefa v Celju. Združenje trgovcev za mesto Celjo sporoča svojemu članstvu in kupujočemu občin-slvu, da bodo trgovine v območju celjske mestno občine na praznik sv. Jožefa dne 19. marca t. 1. odprte od po! 8. zjutraj do pol 1. popoldne. c Uvedba telefonske avtomatske centrale v Celju. Po dobljenih informacijah ugotavljamo, da je tudi Združenje trgovcev za mesto Celje že dno 20. februarja t. 1. podalo obširno in utemeljeno spomenico na jx>štno ministrstvo v Belgradu, da se v Celju čimprej uvede telefonska avtomatska centrala. Zainteresiralo je za čimprejšnjo izvedbo tudi vse druge merodajne faktorje in je upati, da so bo v teku meseca marca posrečilo izbili lo, kar se že leta in leta zaman zahteva. c Stavbno gibanje v Celju. Pred kratkim smo poročali, da se je že pričelo zidanje Delavskega azila na Vrazovem trgu. To bo trinadstropnu stavba, ki bo res v kras lamošnji okolici. V njej bo tudi ljudsko koj>ališče. Iz poteka ekupščino tukajšnjega mestnega trgovskega gremija smo pa povzeli, da namerava že letos Združenje trgovcev za mesto Celje svojo hišo št. 8 v Raziagovi ulici dvigniti kar za dve nadstropji, tako da bo hiša tri nadstropna, sličtia, kakor nasproti stoječa palača Pokojninskega zavoda. c Združenje trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah ponovno opozarja vse svoje člane, da bo 14. redna glavna skupščina Združenja v torok, dne 16. marca t. 1. v dvorani Narodnega doma, I. nadstropje, v Celju, z dnevnim redom, ki je bil vsem članom dostavljen. Udeležba skupščine je za vso člane obvezna. c SK Jugoslavija ima svoj redni letni občni zbor 14. aprila ob 19. v Orlovskem domu. c Umrla je ga. Ana Pere, vdova po občinskem tajniku, v 81. letu svoje starosti. Pogreb bo v petek ob 3. |>opoldne iz Dečkovega trga na okoliško pokopališče. Naj v miru počiva! c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 :>Manja«. Trbovlje »Tercijalke« baje prihajajo na shode v Društvenem domu — tako ve povedati Delavska politiku, ki še pridene katero o Marijinih devicah. Verjetno, da pečejo socijalisle shodi v Društvenem domu, zalo jim skušajo vzeti pomen in ugled pri nepoučenih. Po stari navadi lažejo, nekaj bo že oslalo. Če bi ženske prihajale na shode, bi bilo prav, kor gre dostikrat ludi za njihove zadeve, pa naj jo to Del. politiki prav ali ne. Zgodilo pa se jo pred nedavnim, da so poslali socijalisti na naš shod par svojih ženskih pristašev in točno potein je pisala Del. politika, koliko tercijalk je bilo na našem shodu. Pravi pomen te besede je lep, namreč dejansko biti kristjan in izvrševati najlepšo krščansko zajioved o ljubezni, ali so omenjene so-cijalistke takega mišljenja, ne vemo. Zdi se pa, da hoče Del. politika s takimi imeni smešiti eno najlepših ustanov kat. cerkve. Ne eno ne drugo ni lepo. Socijalistični dopisnik bi rad bil duhovit, a jo surov. Čevljarji se zbirajo in združujejo. Tovarniška konkurenca ie prisilila ludi čevljarje, da mislijo na odpomoč, zato so ustanovili »Produktivno zadrugo čevljarjev v Trbovljah«. Zadruga bo skušala s skupnimi močmi poceniti svoje proizvode iz tako biti na uslugo občinstvu obenem pa vzdržati tujo tovarniško konkurenco. Litija Naraščanje Save. Zaradi zadnjih nalivov jo pričela Sava naraščati, tako da obstoja resna nevarnost, da prestopijo vode bregove, če bo še nadalje deževalo. Zaenkrat v Liliji ni neposredne nevarnosti. Litijska občina je prejela 1 vagon, 17.000 kg, semenskega krompirja, ki ga je oddajala po 80 Din za 100 kg, drugi vagon z 10.000 kg pa je vseboval krompir slabše kakovosti, zaradi česar tega krompirja niso mogli oddali kot semenskega, ampak ga bodo oddali po znižani coni za prehrano. Osebno vesti. Zadnji rigoroz je opravil z odliko naš litijski rojak g. Zdravko Flis ter postal doktor prava. Značajnemu katoliškemu starešini iskreno čestitamo! — Premeščen je bil te dni litijski učitelj g. Veno Taufer na šolo v Doleh pri Litiji. Občni zbor litijske podružnice SPD je bil preteklo nedeljo na Sv. gori. Ker je iz zdravstvenih razlogov odstopil dolgoletni predsednik g. Ferdinand Tomazin, vnet planinec, je bil izvoljen za predsednika g. Gvidon Birolla iz Zagorja, njegov namestnik pa je ljubljanski notar g. dr. Jos. Krevl. Zborovanje se je vršiio v Tomažinovi koči, kjer je bilo zbranih mnogo ljubljanskih turistov, ljubiteljev naše lepe turistične točko Sv. gore. Iška V teku 10 dni sta unirla v tški Prutovc Janez In šuštaršič Franc p. d. Šala. Oba, posebno pa zadnjega. so dobro poznali številni obiskovalci lške. Šalov oče je bil do izletnikov zelo uljuden in Je rad opisoval Iško. karšnn je bila v preteklih časih. O njej jc vedel povedati toliko pravljic iu prijtovedk, da je Iška pri poslušalcih kar oživela. Izpremembe v finančnem zakonu Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu navajamo še nekatera določila v novem predlogu finančnega zakona, ki utegnejo zanimati širšo javnost. Zamenjava obveznic investicijskega posojila. Finančni minister inore izvršiti zamenjavo obveznic 7% investicijskega posojila iz 1. 1921, ob kateri priliki se bodo na podlagi obveznic in ku-ponske pole, ki ima kupon od št. 33 in talon, izdajati nove obveznice z novo kuponsko polo od št. 33 za rok 15. marec 1938. Serije novih obveznic bodo imele št. od B. ser. 1. Zamenjava je obvezna in se ima izvršiti v roku 5 let počcnši od 15. septembra 1937. Nove podružnice Poštne hranilnice. Finančni minister more izvrševati osebne in inaterijalne izdatke za nove podružnice Poštno hranilnice v Dubrovniku, Splitu, Sušaku in Pod-gorici v breme tekočih dohodkov Poštne hranilnice. Pupilni denar. Nadalje je finančni minister pooblaščen, da more v sporazumu z ministrom trgovine in industrije podaljšati do 1. aprila 1938 rok 10 let iz čl. 117 zakona o ureditvi Drž. hipotek, banke. To podaljšanje more vezali za pogoje, katere predpisuje finančni minister. Nasledstveno in daritvcnc takse. Popolnoma se na novo slilizira postavka št. 23 taksne tarife. Priložena je tudi tablica tarife, ki odreja 6 skupin naslednikov ter navaja taksne stopnje v 12 skupinah, dočim je bilo v 7 skupinah naslednikov 10 stopenj. Nova je tabela za takso za prenos nepremičnin radi smrti ali darovanja med živimi. Ta obsegu pri 5 skupinah sorodstva 6 stopenj lakse: od pol odslotka do 4%. Pogodbe » vzdrževanju. Za pogodbe o vzdrževanju določene osebe (tar. post. 29) se plača taksa po vrednosti vsote vzdrževanja 1%, dočim je prej znašala postavka 2 odslotka. Podaljšanje vizuma. Doslej je 1. pripomba post. 55 določila, da se plačuje za vsako podaljšanje vizuma 30 Din. Sedaj pa je določilo naslednje: za prvi vizum na eno letovanje že izdanih venmejnih polnih listov in za vsako podaljšanje vizuma na 1 potovanje se plača 10 Din. Za vsak vizum in za podaljšanje vizuma za več potovanj v roku trajanja do 3 mesece se plača 20 Din, do 0 mesecev 30 Din. Vizum za 1 potovanje ob priliki izvenmejnega potnega lista ne plača takse. Polni list se sme izdali za največ dve leti (prej 3 leta). Dodana je 4. pripomba: za skupne in kolektivne izveninejne polne liste se plača samo ena taksa kakor tudi za individuelne. V lar. št. 99 je nov tale odstavek: Za dajanje dovolil za javne radioprireditve se plača ta taksa pavšalno naprej po oceni one oblasti, ki lo odo-brenje izdaja in lo v taksenih znamkah tako, da pri odmeri tega pavšala na en dan prirejanja no sme odpasli višja taksa kol 3 Din. Po zahtevi taksnega obvezanca se to pavšaliranje vrši bilo za 1 mesec, za 3. za 6 mesecev ali leto dni.^ Izpremenjena je pripomba 4 točka 4 k št, 99 a takole: za cerkvene koncerte (v cerkvah), za javne vežbe sokolekih društev, koncerte in umetniške prireditve domačih pevskih, umetniškoglasbe-nih in književnih društev kakor tudi gledališke predstave, prosvelni večeri, predavanja in koncerti domačih prosvetnih društev, toda pod jiogo.iem. da se vse te prireditve vrše brez plesa, drugače znaša taksa 20%. Trošarina Poostrena so razna določila o kontroli proizvodnje trošarinskih predmetov. Po točki 10 čl. 72 zakona o drž. trošarini se odda ločka 11 s sledečim tekstom: I. Na uvoženo žganje iz inozemstva se plača za drž. in ban. trošarino za hI stopnjo 20 Din. II. Žgan je, proizvedeno v državi, ni^ podvrženo plačilu drž. trošarine. — Nato določa zakon, katere vrste žganja so nepodvržene drž. trošarini. Nadalje vsebuje novi finančni zakon natančna določila o tem, kaj je plinsko olje. Carinska amnestija za obmejne državljane Ustavlja se carinskokazenski postopek in izvršitev še neizvršenih odlokov v prestopkih iz čl. 145 in 103 car. zakona, storjenim do 31. decembra 1930 s strani obmejnega prebivalstva, naših državljanov, ko gre za živino, stavbni les. težaške vozove, dele teh vozov in opreme za vprežno živino. Trošarina na vino in žganje se more pretvorili v nekaterih banovinah v pavšalno. Vseučilišča Za asitente bogoslovnih fakultet obstoje iz-praševalne komisije pri bogoslovni fakulteti v Zagrebu za Zagreb in Ljubljani. " Odst. 2 čl. 23 zakona o vseučiliščih se dodaja nov členu, ki določa za prevedbo asisientov-dnev-ničarjev nove pogoje. Prometni predpisi Minister notranjih zadev jc po 31 b novega linančnega zakona pooblaščen, da more z uredbo za prometno prestopke, ki se kaznujejo po uredbi o zaščiti javnih cest in varnosti prometa in po posebnih naredbah dovoliti eksekulivnim policijskim uniformiranim organom ua licu mesta, da izvedejo postopek in izrekajo ter takoj vterjajo denarne kazni, brez formalnosti, predpisanih v obstoječih zakonskih predpisih. Višina kazni, lako Leoite na svoja pisma, račune, cenike, blago, lepake itd. le prilepne znamke gospodarske akcije »SVOJI K SVOJIM« izrečeno je največ 20 din brez predpisane lakse po zakona o taksah. Kazni se bodo izrekale in izter-jevale po |>osebno predpisanih blokih — potrdilih. Po odobritvi min. svela more nadalje notranji minister uveljaviti uredbo, s katero regulira vse službo obrambe od požara v Jugoslaviji. S lo uredbo pa su ne morejo povečali osebni izdatki, odobreni po proračunu. Elektrifikacija. Dovoljuje se gradbenemu ministru ekspropri-acija zasebnih nepremičnin, odn. odobravanje služnosti pravic v breme zasebne lastnine, v svrho postavljanja in vzdrževanja elektiovodov s pripadajočimi napravami razvodnih in transformatorskih naprav v korisl države, samoupravni in zasebnih električnih podjetij, splošne koristi, ko lo odobri pristojna oblast. Sklad za pomožno železniško osobje Konlraklnalni uradniki, dnevničarji in honor. uslužbenci z določeno mesečno plačo in nagrado v službi dr. prometnih ustanov postanejo počenši s 1. aprilom 1937 obvezni vlagatelji »Podpornega sklada pomožnega osobja v službi države', ki je bil ustanovljen s čl. 56 fin. zak. za 1932—1938. Mesečna vloga znaša 3% od osnove vlaganja (osnova je brutlo mesečna plača). Odloke o vpokojevanju uslužbencev dr. za železnic donaša minister prometa brez predhodnega sporazuma z fin. ministrom. Za Zavod za proučevanje konjunkture se od kreditov Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine porabi 220.000 din. Razširjenje pokojninskega zavarovanja. Ministru socialne politike in narodnega zdravja je nadalje ostalo pooblastilo za razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo v istem besedilu kot doslej. Minister za socialno politiko je nadalje pooblaščen, da lahko izpremeni naredbo o brigi za nezaposlene delavce in nameščence. Izpremeni in dopolni pa lahko tudi pragmatiko Osrednje uprave za posredovanje dela od 27. maja 1933 (ne Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kot smo prvotno poročali) in zmanjšati uslužbenske plače do 15 odstotkov. Zakonu o bolnicah se doda v čl. 19 dostavek: zdravnikom volonterjem v drž. bolnišnicah in hig. ustanovah se prizna polovica časa preživelega v volonlerski službi v leta za napredovanje in pa pokojnino. Nadalje more minister predpisati posebno uredbo (kakor tudi prosvetni minister za svoje zdravstvene ustanove) glede pogojev za sprejem v volontersko službo, trajanju te službe, ocenah, izpitih itd. Nov odsek v finančni službi. Dodatno zakonu o organizaciji finančne službe se ustanavlja nov odsek za kontrolo državnih dohodkov. Dubrovnik pride v I. draginjski razred. Nove skupne banovinske trošarine Propagirajte nakup dotra'ega blaga, ker s tem pobijate (•rezpo'elnnstl Upoštevaite pri kuoovaniu blago, ki ie opremljeno s temi prilepnimi znamkami. Dne t. aprila 1935 je bila uveljavljena uredba, s katero se uvajajo za nekatere vrste predmetov skupne banovinske Irošarine, katerih donos deli potem finančni minister med posamezne banovine ne z ozirom na pobrano trošarino v dotič-ni banovini, ampak po številu prebivalstva posameznih banovin. Tedaj so bile uvedene naslednjo trošarine: oluščeni riž 1 Din, neoluščeni riž 0.90, kava 2, kako 2, čaj 20 in kalcijev karbid 1.50 Din za kg. Skupni donos teh trošarin je bil proračunan za leto 1935/36 na 33.1 milij. Din za vso državo, od tega jo imela naša banovina dobiti 3 milij. Din, dočim je bilo radi višjega življenjskega standarda v naši banovini gotovo vplačanega mnogo več. S finančnim zakonom za leto 1936/37 z dne 1. aprila 1936 je bil krog skupnih banovinskih trošarin povečan. Na novo so bili pritegnjeni tilo predmeti: britvice za brivne aparate od britvice 1 Din, kavni dodatek 1 Din za kg, kisovo kislino in alkoholni kis 400 Din za 100 kg, vinski kis 0.50, kavstično sodo 0.80, amonijevo sodo 0.40, kristalno sodo 0.20 in jedilno sodo 6 Din za kg. Donos teli in prejšnjih skupnih banovinskih trošarin je bil za leto 1936/37 proračunan za vso državo na I>8,250.000 Din, od tega jo imela dobili naša banovina 5,800.000 Din, čeprav veljajo iste pripombe glede razdelitve, kol srno jih navedli zgoraj. NOVE SKUPNE BANOVINSKE TROŠARINE. Z novim predlogom finančnega ministra z:i finančni zakon pa se uvajajo po čl. 19 novega predloga šc naslednje skupile banovinske trošarine k sedanjim: limone, citronati, pomaranče in mandarine za kg 1 Din, ananas, pinjole, pistacije, dateljni, kokosov oreh in drugi eksotični orehi za jelo sveži ali sušeni, mleti ali v razsolu, kokosovo olje, maslo iri moka za kg 2 Din, vanilja, žefran in divji žefran za kg 20 Din, cimet, muškatni cvel, muškalni oreh in kar-dauion za kg 5 Din. vse ostale začimbe v zrnu, v lupinah, oluščeno. zdrobljene ali zmlete (kol so: poper, ingver, zvezdasti janež, kapra, majaron, galgant, žbice, janež, kuniin, kori.jander (in podobno razen paprike) za kg 3 Din, ribja mast in ribje olje, spermacet in sper-macetovo olje za kg 3 Din, kolofonija (sirova, predelana, prečiščena in ostala) za kg 1 Din. Tvorniška obutev. 1. Na gumijaste opanke in delavske čevlje in coklje iz kravine za par 1 Din. 2. Za obutev iz gumija, kavčuka, plalna, iz blagovnih kosov (krajcev) in tkiv, ki ne prepuščajo vode, sandale in copate za par 2 Din. 3. Za obutev iz usnju za par 5 Din. 4. Za obulev iz finega usnja kakor tudi bron-siranega, posrebrenega, pozlačenega, lakiranega, kačjega, krokodilskega, antilopskega, jelenovega in poilobnega luksuznega usnja in svilo, atlasa, žameta, brokata in temu podolino za par 21 Din. Za otroško obutev do zaključno 17 cm dolžine se plača trošarina za 50% manj od označenih stopenj. Tvorniškc obleke in plašči. 1. Iz bombažnega, lanenega, platnenega in podobnega materijala za eno obleko ali plašč 5 Din. 2. Iz polvolnenega materijala in materijah ki ne propušča vode za obleko ali plašč po komadu 10 Din. 3. Iz volnenega materijala in iz usnja za eno obleko ali plašč 20 Din. Za tvorniško obleko se smatrajo tudi zimski, jesenski in pomladni plašči (dolgi ali kratki), površniki itd Za plašče s kakršnimkoli krznom se plača za 100% večja trošarina. Za posamezne komade obleke (sako, hlače in podobno) se plača samo 50% Irošarine. Trošarine za obleko in obutve plačajo oni proizvajalci (obrtniki), ki v svoji delavnici z lastnim proizvajalnim orodjem direktno delajo za kupca in to izkoriščavajoč pretežno svojo delovno moč ali svojih pomočnikov in vajencev. Isto velja tudi za njih proizvajalne zadruge. O tem da potrebna pojasnila in navodila finančni minister. Zn ves papir in karloneza 100 kg 15 Din. Za nesatiniran papir v teži do zaključno 60 gr zal kvadratni meter za tisk na rotacijskih strojih se ne plača banovinska trošarina. Izdelki iz papirja in lepenke, če so proizvedeni iz papirja in lepenke, za kalerc ni plačana trošarina, pacajo isto trošarino. Banovinska trošarina se ne plača za sledeče izdelke iz papirja ali lepenke, ki se uvozijo: tiskane knjige in občasne Izdaje, mtizikaliju, časopisi, novine. tiskovine, zemljepisne karte in učila, kateri so označeni v uvozni cnr. larifi pod št. 471, 472, 473 in 474. Električne žarnice iu plaiuenicc plačajo 20% od istovetne državne trošarine. Ko Hlopi finančni zakon v veljavo, se popišejo vse zaloge premetov, na katere je nn novo vpe- ljana skupna banovinska trošarina in se mora zanje plačali trošarina. Količine predmetov, za katere bi bilo treba plačati trošarino ali razliko v vsoti 50 Din ali manj, ne bodo popisane. Banovinska trošarina za britvice za brivske aparate se bo plačevala samo do konca septembra 1937. K tem novim odredbam je pripomnili, da je bil gotovo njih cilj zaščitili obrtniško proizvodnjo pred tvorniškinii izdelki. Zalo tudi zakon izvzema obrtnike, ki delajo ali sami ali s pomočniki, pa pri tem izkoriščajo pretežno svojo delovno moč in delovno moč pomočnikov. Ker bo bližje odredbe o leni predpisal finančni minister, bo od njegovih odredb odvisno, kaleri vsi obrtniki bodo izvzeti. Stilizaciju se nam zdi nevarna, ker se lahko finančna uprava postavi na stališče, da gre ludi predvsem za ročno delo. Tega dela pa jc vedno manj in tudi najmanjši obrtnik pri nas v skoro vseli strokah mora porabljati stroje. Tudi je zelo omejevalno določilo, da morajo delati naravnost zn kupca: ali naj se lo smatra, da morajo .delali samo po naročilu ali ludi na zalogo? Zalo je nujno potrebno, da se zagotovi taka razlaga določil o novih skupnih banovinskih trošarinah, ki bo dala ugodnosti dovolj širokemu krogu obrtnikov. Banovinska trošarina ua tvorniško obutev. Ivorniške obleke in papir, proizvedeno v naši državi, se plačuje pred iznosom teh predmetov i/, tovarno radi puščanja v promel in potrošnjo. Rastlinske botezni Danes posveča znanost posebno pozornost številnim rastlinskim škodljivcem, ki nam leto za letom povzročajo na vseh kulturnih rastlinah ogromno, v milijarde segajočo škodo. Drugi narodi posvečajo tcinu vprašanju že dalj časa izredno pozornost in jim je danes ves tozadevni trud in napor bogato poplačan, ludi pri nas bomo morali bolj misliti na to. V zvezi s tem lias je razveselilo, da smo dobili v Ljubljano litopntologa, ki se je posvetil ves zasebni praksi. Je lo ing. agr. Loj/e Prezclj, ki že nekaj tednov sem to prakso izvršuje. Doslej je bila to izključila domena javne uprave Ob njegovem naznanilu so sicer mnogi zmajevali z glavo, rekoč, saj to zna naš kmet sam dobro, čemu mu je potreben specijalist. Drugi zopet pa uvidevajo jionien tega odtenka kmetijske znanosti, od katere si obetajo tudi mnogo praktičnih uspehov. Fitopalologija (beseda pride od fythos — rastlina, palhein — trpeti, logos — beseda, znanost) je za kmetijstvo neoporečno velikega pomena, saj se mora vsak kmetovalec stalno koriti proli rastlinskim boleznim tja od vseh počelkov kmetijstva naprej. O rastlinskih boleznih govori že Sveto pismo, kjer je omenjena snetljavost, od katere list rumeni in se suši. Znanstveniki v starem veku so že opazovali rjo na žitu. znani rimski zgodovinar Plinij že našteva številne rastlinske bolezni. Seveda ni prišel čez naštevanje, ker je šele drobnogled odkril postanek in razvoj posameznih bolezni, kakor je bilo odkritje in poraba drobnogleda največjega pomena za vse človeštvo. Zanesljive ugotovitve glede postanka posebno glivičastih bolezni smo dobili pa šele leta 1874 ko je |>ravi oče sodobne fito-patologije Pavel Sorauer izdal svoje znamenito delo: »llandbuch der Pllanzenkrankheiten«. Fitopatologija je danes lorej znanost mlajšega datuma, dobrih 50 lel. Do danes se je redkokdo zanima! za to panogo kmetijske znanosti in je prav. da se je tudi med Slovenci našel " ing. Prezclj. ki se je za to panogo specializiral, saj ie prebil eno leto dni v zavodu za fitopatolgijo na kmetijski fakulteti v Zagrebu. Število rastlinskih bolezni jc nepregledno. Njihovi povzročitelji so ali glivice ali živalski škodljivci. Poleg njih pa imamo še veliko število rastlinskih bolezni, ki so popolnoma anorganskega značaja. Le-te izvirajo iz pogrešnih vzgojnih okol-ščin kakor tudi iz iieprikladnih krajevnih razmer. Radi tega ne smemo nikdar gledati na rastline bolezni z očmi nestrokovnjaka, kajti pri ugotovitvah in načinih obrambe in zatiranja bolezni mora biti človek dobro podkovan v vseh agronomskih vprašanjih. Kakor je potrebna pri človeških in živalskih boleznih najprej diagnoza, tako je potrebno tudi najprej ugotoviti škodljivca in način njegovega življenja. Edino na ta način je |x>dana garancija za uspeh vsega truda in izdatkov. Le na taki osnovi je mogoče določiti sredstva za zatiranje, vpošte-vajoč kemizem posameznih zatiralnih sredstev. Diagnozo moramo največkrat napravili s pomočjo drobnogleda Delo ni lahko, saj povzročajo posamezna vprašanja preglavice celo strokovnjakom, ki se pečajo leta in leta s proučevanjem ene sanic rastlinske bolezni. Ker je za naše gospod,-irsko življenje pobijanje rastlinskih bolezni velike važnosti, želimo le. da bi imela prizadevanja mladega znanstvenika uspeli. ★ Potrjena poravnava: Burja Ana, trgovka na liočici št. 6 pri Bledu Državna hipotekama banka objavlja naslednjo bilanco za 31. januar 1937 v milij. Din (v oklepajih podatki za 31. december 1936): Aktiva: gotovina in blag. zapiski Narodno banke 571.14 (177.2), posojila: hipotekama 2.050.8 (2.070.97), komunalna 965.87 (918.14), vodnim zadrugam 75.8 (76.45), meničnobipotekarna 105.4 (107.(13), menična 57 96 (52,24), louibardna 157.9 (163.1), lek. račun fin. min. 561.8 (578.7), razni lok. računi 289.35 (307.7), vredn, papirji 313.7 (27-1.4), efekti rez. sklada 196.06 (196.06), efekti umori, sklada 10.25 (10.25). nepremičnine 224.04 (217.4), razna aktiva 68.1 (121.6), skuj»no 5.056.75 (5.601.6). Pasiva: samostojni skladi 141.9 (434.34). skladi in glavnice javnih ustanov 1.611.6 (1.600.1), hranilne vloge 1.221.6 (1.200.1), vloge v tek. računu 477,4 (458.9), lek račun fin. ministrstvu 107.2 (115.4), razni lek. računi 383.15 ( 375.6), zastavni lisli in obveznice v obtoku 703.2 (763.2), predujmi tujih bank 117 26 (117.26), rezervni sklad 171.8 (174 S), amortizacijski sklad 51.1 (51.11, razna pasiva 274 5 (257.2). Cene prašičev naraščajo. Iz Belgrada poročajo, da so v zadnjih 20 dneh skočile cene prašičev za nad četrtino. Cene so dosegle one iz lela 1934, plača se že 8.50—9 Din za kg žive leže, trdijo pa, da bo cena narasla ludi na 10 Din. Dvig cen je pripisovati predvsem italijanskim nakupom. Nadalje so začeli |io poročilu Jugoslovanskega kurira pri nas ku|)ovati prašiče tudi Grki. Za Italijane pravijo, da so kupili v zadnjih '-'(i dneh prt nas nad 15.000 |irašičev lako debelih kot mršavih. Samo ena tvrdka iz Srbije je prodala v nekaj dneh 8000 komadov. Zaradi tega si» nekateri izvozniki bojijo, da bi cene tako narasle, da bi bile nad pariteto z Dunajem in Prago, kar bi onemogočilo naš izvoz na ti dvo važni tržišči. Obrtna banka kraljevine Jugoslavije d. d. v Belgradu ima občni zbor H- aprila 1937 ob 9 dopoldne v kinematografski dvorani Obrtnega doni:i v Belgradu. Na dnevnem redu so poleg običajnih točk ludi volilve 5 članov uprave, 2 članov nadzorstvu kukor ludi 2 članov poslovnega odboru glavne podružnice v Zagrebu. Prodaja premoga iz državnih rudnikov. Te dni je bila v ministrstvu za gozdove in rudnike licitacija za pra.'ico prodaje premoga iz državnih premogovnikov. Gre za letno 330.000 ton premoga za 45 milij. Din. Na licitaciji so sodelovale Iri tvrdke. Prva je tvrdka Momčilovič d. d. iz Belgrada ponudila za prodajo 5.25% rabata, tvrdka Bratje Minil pa 5%. Zagrebška tvrdka Kaufmann in drug pa je ponudila prodajo brez rabata in plačilo v gotovini. .Mednarodni cementni karlel. Iz Berlina poročajo, da je uicil nemško, belgijsko, dansko, francosko, madjarsko. norveško, švedsko in jugoslovansko cementno industrijo prišlo do sporazuma, ki ureja konkurenco na mednarodnih izvoznih tržiščih cementa. S leni sporazumom hoče . cementna industrija ustaviti stalno padanje cen na izvoznih trgih. Sporazum so lozadevne industrije že podpisalo in je stopil v veljavo dne 1. marca 1937. — Po podatkih nemške statistike jc znašal leta 1935 svetovni izvoz cementa 4.K9K.OOO Ion, od česar je znašal izvoz iz naše države 472.000 Ion, ki je torej na svetovnih trgih svojega področja zelo važen faktor. Borza Denar 10. marca 1937. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremen jen : v Ljubljani je beležil 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.8*) Avstrijski šiling je v Ljubljani naraste! na 7.93—8.03, v Zagrebu na 7 8750—7.9750, v Belgradu pa na 7.95—8.05. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.90—31 60, v Belgradu 31.25 denar. Italijanske lire so nudili v Zagrebu po 2.28, v Belgradu po 2.30. Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 11.95 — 12.15, v Zagrebu na 11.89—12.09, za konec marca so beležili 11.94—12.14, za konec aprila 11.90— 12 10, za sredo maja 1193—12.13. V Belgradu so beležili 11.9032—12.1032. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1.000.253 din. Efektni promet je dosegel v Belgradu 2.304.000 dinarjev. Ljubljana. — Tečaji s primo m. Amsterdam 100 h gold. . . . 2390 66—2405.26 Berlin 100 mark...... 1757.03—1770.00 Bruselj 100 belg...... 736.70— 741.76 Curih 100 frankov......996.15—1003 52 London t funt.......213.01— 215.07 Newyork 1(4) dolarjev .... 4336.01—4372.82 Pariz 100 frankov...... 199.57— 201.01 Praga 100 kron....... 152.33— 153.44 Trst 100 lir........ 229.15— 232.23 Curih. Belgrad 10, Pariz 20.04, London 21.4125 Newyork 188.25, Bruselj 78.925, Milan 28.07, Amsterdam 239.80, Berlin 176.35, Dunaj 79.50 (81.80). Stockholm 110.40, Oslo 107.60, Kojienhagcn 95.60. Pragu 15.29. Varšava 83.10, Budimpešta 86, Atene 3.90. Carigrad 3.45, Bukarešla 3.25, Ifelslntifors 9.445, Buenos-Ai res 132.25. Vrednostni papirii Ljubljana. 7% invest. posojilo 88—89. agrarji 52— 53. vojna škoda |>romptna 406—408, begluške obveznice 75—70, 8% Blerovo posojilo 91.50 do 92.50, 7% Blerovo posojilo 82—83, 1% posojilo Drž. hip. banke 94 -97, trboveljska 270 den. Zagreli. Državni papirji: 7% invest. posojilo 88 den.. agrarji 52.25—52.50 (52.50), vojna škoda promplna 4(Mi— 408, begluške obveznice 78.75 den.. dalm. agrarji 72 den., 4% sev. agrarji 51—51.25 (50.75, 51), 8% Blerovo |iosoji!o 92 den., 7% Blerovo posojilo 82 88, 7% slab. (»osojilo 87—87.50. — Delnice: Priv agrarna banka 207—210, Trboveljska 295—800 (3i>0), Gutmann 40 den., Danica 40 den.. Osij. liv. 190 den., Osij. sladk tov. 185 den. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 88.75 N9.30, agrarji 52.50 bi., vojna škoda jtrompl-na 407.50-408 ( 407.50, 406), 5. (406.50), begluške obveznice 74.75—75. dalm. agrarji 73—73.50 ( 73), 1% sev. agrarji .'»1—51.50, 8% Blerovo posojilo 92 do 92.75, 7% Blerovo posojilo 82.50 den. -— Delnice: Narodna banka (7250), Priv. agr. banka (210). Dunaj. 10. marca. Ttg delnic sc je danes razvijal neenotno. Papirji niso izkazovali v tečajih enotne tendence, ker je Špekulacija v mnogih papirjih pristopila k realizaciji. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji)! Donnvsko-snvske-Jndran-ske obligacije 69.10 (69.20), delnice: Liiriderbntlkii 95 (94.75), Narodna banka 176.25 (177). Graz-KOflncli 35 (»4 76). Steg 80 95 (80.60), Slnmens-Schurkert 171.23 (174.23). Stewea« 31 50 (81.5<)i, Mugnesit 110.50 (lil). Trboveljska 35.12 (86.65), Alpine 03 (G3) Berg-IIOtten 700 ( —). Kima Murnov 123.25 (v ponedeljek 128.95), Slevr-Daimler Pilili 217.75 (251), Lcykani 73 (71 ), Semperil 64.45 (63.75). Največja španska rdeča ladja potopljena 3000 ljuc Iz mesta Laurenco Marquée v portugalski Vzhodni Afriki poročajo 8. t. m. o tej-le velikanski nesreči, ki je doletela prebivalstvo tistih krajev; Tamkaj je namreč nastala tako velika povodenj, da je na tisoče ljudi utonilo. Povodenj se je začela razlivati že 3. t. m„ toda še le sedaj so mogla priti v Evropo poročila o tej nesreči, ker je še le sedaj bilo mogoče najti brzojavne zveze, katere je voda docela razdejala. Pa še sedaj je mogoče samo z brzojavom in radijom izvedeti nekaj novic iz tistih krajev. Vzrok tej strašni nesreči je v tem, da sta nenadno začeli naraščati veliki afriški reki Inco-mati in Umbeluzi. Narasli valovi teh dveh rek so milje daleč na okoli uničili vse dragocene plantaže zamorskih naseljencev. Kakor je dognala samo površna cenitev, je pri tej priliki utonilo najmanj 3000 Zamorcev. Oblasti so takoj poslale na pomoč vse rečno brodovje, ki pa se je moralo cele 4 dni hudo boriti s tako naraslimi vodami, da so posamezne M utonilo ladje nazadnje mogle začeti reševati črne in bele naseljence, ki so zbežali na strehe svojih hiš ter tamkaj čakali rešitve ali smrti. Večkrat pa se je zgodilo, da so divji valovi že davno poprej, preden je mogla priti pomoč, pograbili hiše ter jih pogoltnili z ljudmi vred. Kakor sedaj poroča reševalno moštvo teh ladij, so na poti videli strahotne stvari. Videli so po vodi plavali na stotine zamorskih mrličev, katere so krokodili trgali in mrcvarili. Na bregu reke Incomati je vodovje vzelo s seboj vso vas, v kateri je prebivalo 2000 ljudi, izmed katerih jih je prav gotovo večina utonila. Potniki, ki so se v letalih vozili nad poplavljenim ozemljem, poročajo, da je vsa dežela za zalivom Delagoa eno eamo ogromno jezero, skozi katero se vijeta dva timazanorjava trakova, obe reki. Na plantažah je najmanj en milijon funtov šterlingov škode. Guverner se boji celo, da bi vodovje utegnilo vdreti v mesto ter ga uničiti. Zato so mesto Laurenco Marques začeli utrjevati ter ga obdajati z velikimi nasipi. Potres v Ameriki Dne 8. t. m. je meeto San Francisko v zahodni Ameriki zadel precej močan potres, ki je bil po izjavi strokovnjakov tako silen, da je bil hujši samo strašni potres, ki je dne 18. aprila leta 1906 v San Frančišku razdrl 30.000 hiš. Ker je bil spomin na tisto veliko katastrofo še živ, se je tudi pri sedanjem potresu ljudi polastila panika ter so začeli ljudje kar v množicah bežati iz mesta, čeprav sicer še ni bilo posebne škode. Novi most, j ki je bil pred kratkim zgrajen med San Franci-i skom in Oaklandom, je bil poln avtomobilov, v katerih so se ljudje hoteli rešiti. Vendar — hvala Bogu — ni bilo nobenih posebnih nesreč, tako da so se ljudje kmalu pomirili. Vendar ta potres ni razburil samo prebivalcev San Frančiška, temveč ie prizadel kar osem držav v erednjem in zahodnem delu Združenih držav. V srednjem delu Združenih držav so močan potres čutili tudi 9. t. m. zjutraj. Tudi na Filipinskem otočju so čutili precej hud potres, ki je v 4 minutah pretresel vse veliko ozemlje. Na Visti ledu za hišo visoko Ker je na reki Visli toliko ledu, kakor ga niso tamkajšnji prebivalci doživeli že 100 let, so se začele vode ustavljati, ker jih ie zajezil velikanski led. Zaradi tega povodenj strašno naglo narašča ter je poplavila voda že mnogo krajev. Na reki stoji led tako visoko kakor večnadstropna hiša in se ta ledeni jez razteza po reki celih 25 kilometrov na daleč. Kitajske čete se urijo v streljanju s protiletalskimi topovi. bela španska križarka »Canarisi«, ki ee zelo odlikuje v zasledovanju rdečega brodovja. Ta križarka je takoj ugotovila, da je to zakrinkani rdeči španski motorni parnik »Mar Cantabrico«, katerega že toliko časa vneto išče vse brodovje belih. Kaj se je potem dogajalo, se še ne ve. Dejstvo je, da je bela križarka začela nazadnje streljati na rdečo ladjo ter jo kmalu zažgala. Ko je rdeči motornik že gorel, je klical na pomoč, pošiljajoč brezžične signale pod imenom angleške ladje »Adda«. Res so kmalu prihitele na lice mesta angleške vojne ladje, katere pa so ugotovile, da je že španska križarka »Canarias« rešila moštvo potopljene ladje. Angleške ladje so lahko tudi ugotovile, da je potopljena ladja bila rdeča španska ladje in nikakor ne angleška. Na potopljenem parniku je bilo 30 mož posadke, peljala pa je velikanski tovor, med drugim 8 ameriških velikih bombnih letal, 30 topov, 40 milijonov krogel za puške, ogromno drugega streliva ter veliko živeža. Poleg posadke pa je bilo na krovu te rdeče ladje še nekaj potnikov, ki pa so menda vei rešeni. Za 8 milijonov zlata ukradli Na francoski postaji Joiette pri Marseillu eo neznani tatovi dne 8. t. m. ukradli za 8 milijonov zlata. Francoski parnik je namreč isti dan pripeljal 50 palic zlata iz Sirije. Zlato, ki ga je bilo 50 palic, je bilo namenjeno v Belgijo Ko so zlato prenesli iz ladje, so ga varno spravili v zavarovan prostor na železniški postaji, da bi potem bilo naloženo na vlak. Delo je bilo končano nekako opoldne, ko je bilo vse zlato spravljeno na postaji. Opoldne so šli delavci, ki so skladali, jest. Še prej pa se je nadzornik prepričal, da je vse zlato varno spravljeno in nedotaknjeno. Ko so se delavci čez dve uri epet vrnili, so takoj opazili, da manjka 18 palic zlata. Teh 18 palic zlata je vrednih kake 4 milijone francoskih frankov ali 8 milijonov naših dinarjev. Namesto zlata so delavci našli le vlomilsko orodje, s katerim so vlomilci vlomili v shrambo ter odpeljali zlato. Morali so ga namreč odpeljati, ker taka množina zlata je že precej težka. Vkljub temu, da ima sedaj policija v rokah orodje vlomilcev, pa ji manjka še vsaka sled za zločinci. »Če mamice sedaj le prav kmalu ne bo, da bi naju zbudila, bova še šolo zamudila.« * Mlad par se je poročil in praznovali so svalbo. Gostje so sedeli za mizo. Eden izmed gostov je silno rad jedel ribe, a pred seboj je imel pladenj malih rib, na drugem koncu pa so bile večje ribe. A kako priti do njih? Proeiti se ne spodobi. Kmalu mu šine pametna misel v glavo. Na vilice natakne majhno ribico in jo drži k ušesom ter zmajuje z glavo. Njegovi prijatelji ga začudeno vprašajo, kaj dela. Žalostno jim odvrne: -»Pred dvema letoma mi je utonil prijatelj, pa sem vprašal ribico, ali kaj ve o mojem prijatelju, pa mi je odvrnila, da je takrat še ni bilo na svetu, pač pa da bodo o njem kaj več vedele one večje ribe, ki so tam na piad-nju.t Njegovi prijatelji so se zasmejali in mu ponudili pladenj z velikimi ribami. ZA OSLABELE IN JETICNE. Juha iz kislice (za 2—4 osebe). Mešaj 50 gr riževe moke z nekaj vode in daj v en liter mesne juhe, ki vré. To kuhaj počasi eno uro, precedi in dodaj Se eno jajce. Nato sesekljaj kislico, ki jo moraš prej dobro otrebiti in oprati in jo daj v juho. Piškoti — iličniki. 7 rumenjakov in 200 gr sladkorja mešaš, da se peni, dodaš malo vanilije ali nastrgane limo-nove lupine, nato sneg 7 beljakov in slednjič 150 gr moke. Vso goščo daS v vrečico za brizganje iz tančice, izbrizgavaš na papir, ki ga prej potreseš s sladkorjem. Nato pečeš v topli pečici 20 minut V ameriški zvezni državi Oregon so začeli graditi velikanski jez, ki ga bodo nosili stebri, podobni vojnim ladjam, kakor kaže naša slika. Katoliška stran v velikem kitajskem dnevniku Katoliška cerkev na Kitajskem uživa vedno večji ugled in si pridobiva naklonjenost javnega mnenja. Dokaz temu je tudi dejstvo, da je ugleden kitajski dnevnik »Ta Hon Nan Pao-r, ki je bil nedavno ustanovljen v Šanghaju, dal katoličanom na razpolago celo stran v vsaki nedeljski številki. Ta stran ima namen, da seznani kitajsko javnost s katoliško Cerkvijo, ki jo še mnogi smatrajo za prednjo stražo tujih osvojevalnih sil. Katoličani so takoj izkoristili lo ponudbo. V novemberski številki je izšel obširen članek o razmerju med Cerkvijo in državo, nekaj poročil, brzojavne čestitke škofov maršalu Čangkajšeku za petdesetletnico in zbirka, ki jo je začel znani knritativni apostol Lopahong za nabavo aoroplanov, ki bi služili zdravniški službi. Vse to kaže v jasni luči delavnost kitajskih katoličanov, kar je gotovo razveseljivo dejstvo Velikanski viharji na morju Zadnje dni je na Atlantskem oceanu divjal tak vihar, da je veliki italijanski parnik »Rex«, ki spada med največje parnike sveta na svoji vožnji iz Amerike v Evropo, prišel v domačo luko Genovo precej poškodovan ter je bilo tudi mnogo njegovih potnikov ranjenih. Med potniki je bilo 20 ljudi precej hudo ranjenih. Od teh sta dva zaradi poškodb umrla. Vihar je ladjo tako premetaval, da je ljudi kar trkljalo po krovu in kabinah. Pri tem jih je seveda mnogo bilo poškodovanih. Kakor se iz tega vidi, tudi največje ladje ne morejo biti kos velikanskim viharjem, kadar začno divjati na morju z največjo silo. Pred več meseci se je tako godilo tudi največji ladji sveta angleški ladji »Queen Mary«, Dobrosrčni roparji Rdeča španska vlada je imela veliko motorno ladjo »Mar Cantabriso«, katera je večkrat vozila od zunaj vojni material za rdečo armado, ne da bi bilo doslej brodovje belih to moglo preprečiti. Pred nekaj tedni je ta glasovita rdeča ladja od-plula v Ameriko po nov vojni material za rdečo špansko vlado. Najprej je ta ladja pristala v New-yorku, kjer je naložila precej vojnega materiala, katerega je rdeča vlada nakupila v Ameriki, Ko je motorna ladja dne 6. januarja zapustila new-yorško luko, so ji zaradi lega nekaj časa ameriške oblasti hotele delati sitnosti, češ ker se s tem krši ameriška nevtralnost. Kmalu pa se je vse poleglo in španska ladja je neovirano lahko plula proti Mehiki ter se zasidrala v mehiški luki Vera Cruz. Tukaj je zopet nalagala velike množine vojnega materiala, dokler ni dne 19. februarja od-plula proti Evropi z vsem vojnim bremenom vred. Belo špansko brodovje je bilo seveda že davno opozorjeno na to ladjo ter tudi na tovor, ki ga je vozila ta ladja. Zato so bile bele španske ladje tak rekoč noč in dan na preži, da bi to nevarno rdečo ladjo kje prijele. To pa je bilo eeveda težko delo, ker si je ladja med potjo nadela drugo ime, da bi tako ušla belim zasledovalcem. In res se je, kakor poročajo, prekrstila v »Adda« ter je j plula pod angleško zastavo. Tako se ji je posre-I čilo preriti se blizu španske obale. Toda na 45. ! stopinji dolžine in 32 širine je zadela na to ladjo »Kaka škoda, da je že jntri božič!« »Zakaj pa?« »Ker bom moral to le igračo dati svojim otrokom.« * Mož pride opoldne domov, a kosilo še ni pripravljeno. Jezno reče ženi: »Pojdem pa obedovat v gostilno!« Zena: »Malo počakaj!« »Mož: »Ali mar obeda, ki še ni pripravljen?« Zena: »Ne. samo preobiekla se bom, pa poj-dom e teboj.« kratkim je morje na holandsko obalo zopet vrglo dva oi jaška kila, l ar se ni zgodilo že od Tistega ieia je morje tudi vrgio na ruho dva taka kita. Vsa!< izmed obeh orjakov tehta nič manj kakor 50.000 kg. Njuno okostje bodo preparirali za prirodo^isnozgodovinski muzej. To-le dekle ima oblečen po vrhu svoje obleke še najnovejši dežni plašč, ki je narejen iz posebno lahkega blaga. Ves dežni plašč tehta samo 45 gra-movl če ga zviješ, ni večji kakor žepni robec. Pa še prozoren je, kar je gotovo tudi močno mikavno, ker se dekle lahko spodaj najmoderneje obleče. Narejen je iz takozvanega celolana. V vilo francoskega skladatelja Brevilla pri Parizu so vdrli pretekli teden trije zakrinkani vlomilci. V vilo eo prišli skozi okno v pritličju. Naj-; prvo so naleteli na spečo kuharico, katero so takoj zvezali in ji zamašili usta. Nato so v drugi ! sobi dobili skladateljevega tajnika, ki se je bil , pravkar prebudil. Da ne bi kričal, so ga omotili ; z udarcem na sence. Nato so jo udarili v eklada-I teljevo sobo, kjer jih je pa že pričakoval skladatelj s samokresom v roki. Toda vlomilci niso bili ! ljudje, ki bi se jim ljubilo streljati, zato je eden I izmed njih spregovoril skladatelju: »Nikomur no-: čemo storiti nič žalega, le denarja nam je treba, i ker so slabi časi za nas!« Te prijazne besede so skladatelja tako pre-1 sunile, da jim je takoj odštel 300 frankov, kar so neznanci hvaležno sprejeli ter odšli. Skladateljeva velikodušnost pa je tudi njih do srca ganila. Preden so odšli, so stopili k tajniku, kateremu so iz-prali ter obvezali rano. Nato so stopili še k ku-I haric.i ter jo oprostili nadležnih vezi. Nato šc le so se prijazno poslovili. Ta le majhna japonska deklica, ki je še otrok, je dobila naslov japonskega ženskega mojstra т drsanju. Poravnajte naročnino: Akademsko smučarsko prvenstvo Jesenicc, 10. marca. Za mednarodne akademske tekme v alpski kombinaciji, ki bodo jutri in pojutrišnjem na Rožci, se vršijo že teden dni velike priprave. Na Rožci se pripravljajo za le tekme pod vodstvom naših reprezentantov Pračka, llci-ina in Žnidarja ljubljanski akademiki, člani ASK-a in JASO. V ponedeljek sta prišli moštva zagrebške in belgrajske univerze ter odlična avstrijska tekmovalca Harrer in Rôssner, ki bosta na tekmah zastopala graško univerzo. Sinoči pa je prispelo preko Celovca kompletno moštvo leobenske tehnične visoke šole pod vodstvom dr. Rolanda Mit-sche-ja. Tudi leobensko reprezentanco sestavljajo znani avstrijski tekmovalci Fogy, Nôstelthaler, Sailler, Schmidt, Strohitieier, Zahlbruckner in dr. Mitsche. Danes so prišli še zadnji tekmovalci iz Oraza, Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Nocoj bo v Skalaškem domu na Rožci žrebanje startnega vrstnega reda za jutrišnji smuk. Jutri ob 9. uri bo pred domom slavnostna otvoritev akademskih tekem, ob 11. uri pa bo start za smuk z vrha Rožce. Teknie se nadaljujejo v petek, ko bo ob pol 10. uri dopoldne start za slalom. V petek zvečer bo na Jesenicah razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Konferenca delegatov akademskih smučarskih klubov, ki je bila napovedana za soboto dopoldne, bo verjetno že v petek zvečer na Jesenicah. V nedeljo pa se nadaljujejo tekme akademikov v Planici in siccr v teku na 15 km. Organizacija teh tekem jc v rokah Akademskega športnega kluba ljubljanske univerze. Prvenstvo akademičark v alpski kombinaciji pa bo izvedla v soboto in nedeljo v Planici Jugoslovanska akademska smučarska organizacija na ljubljanski univerzi. Prijave za državno akademsko prvenstvo v alpski kombinaciji 1 Oečman JASO, 2. Tlermota ASE, 3. Dcutsclia-man .fASO, 4. Dobovšck ASK, 5. Doleno ASK, (i. Do\ jak JASO. 7. Dugan ASK. 8. Fogy Leohen. it. Gnzze ASO, 10. llnrrcr G raz, 11. Holtn JASO. 12. liesse Oraz. 13. Jorls ASO, 14. Kančifi ASO, 15. Končan ASK. 1«. Kranj« JASO, 17. Kren JASO. IS. Mikuletič JASO. W. (ir Mitsche Leohen, 211. Nou JASO, 21. Kovu k JASO, 22 Nôstelthaler Leohen, 23. Oniorza JASO, 24. Pcn-kala ASO. ii. PornuS JASO. 2fi. Pezdirc ASK. 27. Pod-krajSek JASO, 28. Koizer ASO. 29. Riissncr (iraz. 30. Sailler Leohen. 31. Schmidt Leoben, 32. Skoberne JASO, 33. Strohmeier Leohen, 34. Stiiller Ljubljana (ne.org.), SS. Smitek ASK. 36 fikapin JASO. 37, Sorti ASK. 38. Sprcm-Gutschi ASO, XI. Tavčaf JASO (univ. Zagreb), 4П. Voiler JASO, 41. Zahlbruoliner Leohen. 43. Zavorni k ASO, 43. Linke JASO, 41. Žvan ASK (aniv. Bolgrad). Poleg teh je prijavljenih še 5 Belgrajčunov (imen niso javili) in 6 Zagrebčanov (Akad. zbor ItAŠK-a). Tek ti a li km. JASO: Linke, Močnik. Podkrajšek, Primožič, Sraka r. ASK: Tlermole, Sorli ASO: Topali. Leoben: Fogy, Nôstelthaler, Sailler. Schniidl Strohmelcr. G raz: Hesse, Bossner. Mo$fe-IUars Tvrdka 951 v nedeljo 14. marca ob 15 na igrišču Most. Ena od najzanimivejših tekem za prvenstvo H. razreda bo gotovo tekma Moste—Mars. Teh tiično moštvo Marsa se bo skušalo učvrstiti v vodstvu II. razreda, a tudi Moste ne bodo hotele biti vedno »pri dnu«; zato se nam obeta lepa, tipično prvenstvena tekma na katero prijatelje nogometa prav posebno opozarjamo. Uradna vremenska poročila Zveze za tujski promet n Sloveniji. Ljubljana. Tajsko-provictnr zveze v Mariboru, Juuostou. Zimskošpoitne 'Zveze, Slovenskeaa planlnskcpa dniHra in Mctcoro loški ца instituta ljubljanske Univerze po stanju z dno 10. marca 1937 ob 7. uri zjutraj. flritcče-Planica- +1 dež, .in južnega snega. 1'lanica-Slatna. -1-1. prši, 50 južnega snegu, mala lil srednja skakalnica uporabni. 1'lanira-Taniar: oblačno, južen sneg. Kranjska gora: —J— 1, barometer se dviga, dežuje, 20 južnega snega. Vršič, Krnica: sneži, 150 južnega snega. Pokljuka: 0, sneži, 80 snega, mala in srednja skakalnica uporabni. Bohinjska Itislrica -j-.'!, dežuje, v dolini ni snega. Komna: —1, 23(1 osrenjenega južnega snega. Krvavec: —1, megleno, fin južnega snega. Velika Planina: —1, oblačno, 100 južnega snega. Zimsko kopališče SK Ilirije bo 14. t. m. zopet odprto; zato opozarjamo cenjeno občinstvo na večerne gimnastično-plavalnc tečaje, ki se bodo sedaj zopet vršili. Prvi lečaj se prične 15. t. m. in bo trajal predvidoma do začetka meseca maja vsak torek in petek ob 8 zvečer. Tak tečaj bo stal Din 80, ki se ji hlahko plača v dveh obrokih. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evrope. Predavanje SPIl. M. M. Debelakov« bo proda vala v sredo dne 17. marca t. t. v dvorani Delavske Zbornice ob 2(1 uri o novih vzponih v inozemstvu. Predavateljica je znana slovenski planinski javnosti t«o svojih znamenitih prvenstvenih turah in topih naznanja cenjenim odiemalcem, da ses H 5. marcem preseii iz Miklošičeve W Woifovo liO.I0. Za nadalnji obisk sc toplo priporoča J © s e Janko VESELA VEST ZA ©KE, W1 JIH BOLE NOGE Mežeor pade z neben. 55. škorpijon ue miruje. Ribič je vzel v roko žago in kladivo in se z največjo vnemo vrgel na delo. Tri ure nato je že s svečanim obrazom izjavil: Л'ако, zdaj je vodni teleskop narejen! Skozenj boste lahko opazovali življenje na dnu reke. 3-diiiar<>ki sv. Roka zavojček je dospeli Po bivši dvorni lekarni, zdaj Zvezni lekarni izdelana in sedanjemu stanju znanosti primerno izpopolnjena, z okBigenom nasičena sol s». Roka » 3-dinarsklh zavojčkih je dospela » prodalo Dovolj je boSečin ! Kocoj na večer dobra noina kopelj s prgiščem prave soli sv. Roka. — Trenutno olajšanje! - Bolečine tako) ponehajo. Sol sv. Roka napravi nove noge! Ш1 mM Otekline popuščajo, kurja očesa postanejo mehka, tako đa jih lako kar z roko odstranite. Bolefciue izginejo, življenska moč polje zopet po vselil Velesil. Ure dolgo lahko sto)lte ali liodlte lirez najmanjšega napora in lahko nosite za eno številko manjše čevlje. Zanemarjeno noge pridejo zopet v popoln red. Dobiva se v vseli trgovinah tc stroke. Proti ozeblinam čudovit učinek. Tudi najbolj trdovratne ozebline odpravite v 3 dneh. Poslovila se je za vedno od nas ljubljena žena in mamica, sestra in leta. gospa tarifa Štfrar roj. Kosmač učitelji c a v p., soproga zadružnega revizorja Pogreb drage pokojnire bo v četrtek, dne 11. t. m. ob treh iz. mrtvašnice splošne bolniSnice na pokopališče k Svetemu Križu. V Ljubljani, dne 10. marca 1037. Andrej, soprog. Kotira, hčerka, in ostalo sorodstvo. mmmm škorpijon pa ni hotel opustiti misli na dragoceni zaklad, lielil si je glavo, kako bi se ga nazadnje vendarle polastil. Trdovratno je zasledoval Tinčka in njegove tovariše na vsakem koraku. Tako jim je sledil ludi do ribičeve koče. Že vem. kaj nameravajo! je rekel (iorili. Stavim glavo, da gradijo aparat, s katerim bodo meteor dvignili iz reke. No, le počakajte, jaz vam bom že račune prekrižal! Zahtevali® pcmod naš list! Za valikonocmo streli razne slavnosti in prireditve priporočamo varnostne papirne topiče s topovsko detonacijo po 4 in (i Din za komad, ki popolnoma nadomeščajo streljanje z železnimi možnarji — ter razne ognjarske izdelke pirotehničnega podjetja Kr a n c K o št o m a j. Grohelno. Cenik zastonj! Zahvala 7.a vse izraze sočustva, ki smo jih prejeli ob smrti našega dobrega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Vinka Stoklasa n a d ii č i f e I ,i a v pokoju in posestnika se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, še posebej g. dr. Braninu, častiti duhovščini, g. šolskemu upravitelju Vobiču za njegove lepo poslovilno besede, domačemu in okoliškemu učiteljstvu, le.-kovškiin pevcem, vsem prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poli. V Lesko vcu pri 1'luju, dne 8. marca 1937. Žalujoči ostali. spisih v Planinskem Vestnikn . O novejših turah, ki še niso objavljene nam ho pripovedovala na svojrm predavanju, katero bodo spremljale številne skioptič-nc »like. Planinci, pozor! Smučarji, pozor! Triglavsko pogorje vabi smučarje na svoje prostrane sniuške terene Od 10. marca dalje bo stalno oskrbovana Slaničeva koča — vzpon iz Mojstrane skozi Zgnr. Krmo — ter kofa pri Tri glavskih jezerih — vzpon iz Boli. IMstrloo iniino IIoiiih na Komni. Debele snežne plasti pokrivajo \sn kotanjo ter je кшика v marcu in aprilu izborna. Planinec smučar iuia sedaj nepretrgano zvezo od hotela Sv. Janez nn Vogel, dalje preko Govnjnča mi Kointio 1er naprej v dolino Triglavskih jezer, preko Ilrlbarlc v Slaničevo kočo, seslop skozi Zgnr. Krmo v Mo.islrnno. Zimske postojanke razpolagajo s toplo kurjenimi sobami 1er •/ vsemi okropčill, ki jih potrebuje planinec smučar. Podrobno informacije dobilo v pisarni SPI), Aleksandrova ocsln 4/1. Air ste že poravnal! narešmno? 5f. Jernej Četrtek, 11. marca: Zaprlo. Veleli. 12. inareu oh 20: Haletai večer Maksa Fromana in ljubljanskeua baleta. Sobota, 13. marca ob 20: Visokost pleše. Globoko zni žnne cene. Zadnjič. Nedelja. 14. marca oh 15: Dežela, smeh! ju ju. Znižane ceno. — Ob 20: ('iiianshi priniuš. Globoko znižano ceno. Poizvedovanja Mul zelen papai/ajčck govoreč vui» besedi, jc ušel iz poslopja Delavske zbornice. Ce hI ga kdo ujel, se naproša, ila ga izroči proli nngrntli pri Hrastnika, Čopova ulica l/l. vrala 18, Delavska zbornica. Koncert priredita v nedeljo popoldne ob 3 godlieni odsek in pevski zbor Prosvetnega društva. Kakor godbeni odsek, tako je tudi pevski zbor naštudiral pod vodstvom izredno marljivega g. organksta Škrjanca, več sodobnih, modernih skladb, tako da bo nudil koncert obilo razvedrila in umetniških užitkov. — Vabimo domačine in sosede. da se prireditve v obilnem številu udeleže. Hripa letos pri nas zelo razsaja in eo po nekaterih hišah oboleli vsi družinski člani. Posebno ženskam bolezen nič ne prizanaša. Smrtnih slučajev pa doslej — hvala Bogu — še ni bilo. Upokojeni župnik Lesjak je odšel na zdravljenje v Zagreb S eevrti SUPER 3 valovne dolžSne svel sprejemu ves maajis, Stwve. o&- 21MJÙ Radio Programi Radio Ljubljana i Četrtek, tt. marca: 13 Iz Dvorakovih del (plošfcj K.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Koncert im wurlingkib orglali (plošče) — Vreme, bor/.a — 18 Vsakemu nekaj (Radijski orkesler) — 18.-I0 Slovenščina za Slovence (k (lr. Uudnll' Kolarič) — IS Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 111.30 Nac. ura: Sokolsko predavanju — 19.50 Zabavna ura (pri-zorček) — 30 Sekstet abitur. drž. učiteljske šol« — 20.40 Lahka klavirska glusba (ploščo) — 31 Koncert slovanske glusbc (Hadijski orkester) — 22 Cut, vreme, poročila, spored — 22.15 Hadijski jazz — vmesno spove poje g. M. Premelfi. Drugi programit Četrtek, 11. marca: Belgrad-Zagreb: 20 Klavir — 2П.30 Violina — 21 Igra — 21.30 Narodne pesmi — Dunaj: 19.50 Iicvija šlagerjev 1934-193« — 32.2(1 Klavir — 22.45 Plesua glasba — Budimpešta: 19.30 Zabavni koncert — 22.35 Ciganska glasba — 22 Orkestralna glasba — 23.20 Plesna glasbu — Trst-Uilan: 17.15 Vokalni koncert - 21 Igre — 22.15 Violina in klavir — Him-Bari: 21. Oluckova opera rlfigenija nu Avlidi — Praga: 20.25 lleelhovnov godalni kvartet — 21.25 Provaznikova opora «Gitta« — Bratislava: 19.30 II. Straussova opera «Kavalir z rožo* — Varšava: 21 Mednarodni tekmovalni koncert Cbopinovih del — Berlin - Hamburg - Vratislava: 30.10 Plosni večer — Plesni večer — Lipsko: 19 Vojaški večer — Frankfurt: 20.05 Lortziugova komična opera «Orožar« — liera-munster: 20.05 Orkester in orgle — Monte-Cenerl: 20 Vokalni in Instrumentalni koncert — Strassbourg: 21.30 Operni večer — Bukarešt: 20.15 Simfonični koncert — Paris Radio-Bordeaux: 21.30 Offcnbachova opora (Hoffmannove pripovedke« — Lyon: 21*80 Gavea-xova opora iLeonora« — Bruselj ffrancoski): 21 Or-koster in solisti — 22.15 Simfonični koncert V malih oglasih velja vsaka beseda Din Г—; ženilovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelilna vrslica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov ireba priložili znamko. ■MMHMMMMMManaMHWWHHMMMi^MWH» ——д————■■—■ Vpraševalca po naslovih štev. 3464 in 3392 prosimo, du naznani svoj naslov. — Pismo z znamkami (R Din) došlo brez podpisa In naslova. Trisobno stanovanje se odda za maj v Ilirski ulici 27, Jeglič. (č) Službo išče dekle najraje v Celju, k dobri krščanski družini. Zna čistiti sobe, šivati in malo kuhati. Naslov povo uprava »Slovenca« pod št. 3760. (a) Službo skladiščnika ali slugo išče zanesljiv, kavcijo zmožen samec. -Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 3793. (a) Itapis šalešku podružnica SPI) v .Šoštanju razpisuje, mesto oskrbnika svoje koče na Smrekovcu (1570 m). Celoletna oskrba. Nastop 1. junija 1937. Prošnje jo vložiti do 15. aprila 1037. Informacije daje šaleška podružnica SPD, Šoštanj. Občina Sv. Krištof, srez laški, razpisuje prag matično mesto občinskega tajuika-pripravnika. Šolska izobrazba1 popolna srednja šola. Prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih je vložiti v roku enega meseca po tem razpisu. Uprava ohčine Sv. Krištof, 8. marca 1937. Globoko žalujoče rodbine Hofhauer, Piki. T e p p e y sporočajo s tem, da je umrl njihov iskreno ljubljeni soprog, oče, tast, stari oče, svak, slric in stari stric, gospod Rajmund m lesni trgovce in veleposestnik ki ga je Vsemogočni Bog mnogo prezgodaj, dne 10. marca, v starosti 69 let, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, odpoklical iz njegovega plodonosnega življenja. Dragega pokojnika bomo položili v soboto, dne 13. marca ob štirih popoldne na pokopališču v Vitanju k zadnjemu počitku. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedel jek, dne 15. marca v župni cerkvi v Vitanju. Vitanje, dne 10. marca 1937. Marija Hofhauer vdova T e p p e y , soproga. Franc Piki, zet. Lotte Piki roj. Hofhauer, hčerka. Lotte, Franci, vnuka. •HI« Kar potrkajt — Le napreji Kal iel'š ni, nam povej, iluibe so na raipolauo, tu iskanje nI predrago. Zastopnike za prodajo srečk državne razredno loterijo, sprejmemo pod ugodnimi pogoji. Ponudbo upr. »S1.« pod št. 3558. (b) Dober čevljarski pomočnik samostojen, Izurjen tudi v vrhnjih delih, so takoj sprejme. IQventuelno so odda. v najem dobro vpeljana čevljarska delavnica z vsem Inventarjem. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Čevljar« 3767. Krojaškega pomočnika sprejme Alojz Belo, Vlž-marje 131, èt. Vid nad Ljubljano. (b) Za takoj iščem pletiljo fino, za stroj št. S. Pisati na naslov : Jos. Kern, strojna plotiona, SI. I3rod. Kontorista ali kontoristinjo, porfekt-no v srbohrvaščini in nemščini, takoj sprejmem. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Zaupno mesto« št. 37-1S. (b) Mojster si in obrtnik in ieliš 8i odjemalcev: Nič ne smeš prezirati naših preiastitih bralcev. Gumbe, plise, entel. ažur pred tisk ln monograme hitro Izvrši Matek & Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Francoščino poučuje izobražena gospa. Za otroke upokojencev ln dijake 8 Din od ure. Za one, ki so že nekoliko vešči jezika, honorar po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3743 Sončna soba v sredini mesta sc odda Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3711. (s) Posestva dela ti skrbil Oglas tvoj kupca bri dobi A če v skrbeh si eo denar, boš hišo kupil gospodarI Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec, Costa 29. oktobra G, telefon 37-33 - Ima naprodaj večjo število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščen graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. (p) Lepo posestvo v najbližji okolici Ljubljano, kot več stavbnih parcol v Mostah, ugodno naprodaj — za knjižico Kmetsko posojilnico. Polzve se: Josip Oražem, Solo, Ljubljana. (p) Hiša v Kranju vis-a-vis veliko tovarne, v bližini postajo, s trgovskim lokalom ln mcsnico, naprodaj za primerno ceno. lliša je enonadstropna tor primerna za obrtne obrate. - Istočasno jo naprodaj zravon stoječa hiša s tremi stanovanji. Ponudbo jo poslati Mariji Hrastnik, gost. na Gorenji Savi v Kranju, p [јггггга Denar — sveta vladati Le plačaj par oglasov, pa kmalu zla'xh časov zašije tebi tar Bančno komerc. zavod Maribor. Aleksandrova 40, Vam vnovčl vloge pri denarnih zavodih. Gotovina takoj. Za odgovor 3 Din v znamkah. Posojila dajemo v gotovini ln blagovnih bonih. »Hermes«. Informacije : Tavčarjeva 2. (d Al. Planinšek, koncesijonlrana trg. agen-tura v bančnih In kreditnih poslih, v LJubljani — Beethovnova ulica 14-1. Telefon 86-10 — vnovčl vloge denarnih zavodov najboljše, takoj v gotovini, vedno najkulantneje Vse Informacije brezplačno. (d) Vnovčujem vloge pri denarnih zavodih proti takojšnji gotovini brezplačno. Rudolf Zoré Ljubljana, Gledališka 12 Ajdov med kupt A. šarabon, Ljubljana. S ponudbo jo poslati vzorcc. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po oaivišjib cenab CERNE, luvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3. Kupimo dobro ohranjen manjši aparat z vso opremo za izdelavo sodavlco. Detajlne ponudbe na Aproviza-cijo Loskun, Nobljusi. (k Večjo stoječo blagajno kupimo proti takojšnjemu plačilu. Ponudbo z navedbo dimenzij in ceno upravi »Slovenca« pod »Zadruga« št. 3761. (k) Jjbira ni 1фа, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno ■ močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal IU lili] Prijatelj, kam pa na vu c godait Prodajat, kar Imam naprodaj. Poslušaj' Kdor vri nas ponudi, proda i lahkoto (n se n čudi Starinske zlate uhane primerne za narodno nošo, proda ABC, Ljubljana VII, Medvedova cesta 8, telefon 21-44 (poleg gor. kolodvora). (1)' Couche (zofe), otomane, žimnico ln vsa tapetniška dola solidno ln poceni pri : Danilo Puc, tapetnlk, Ljubljana, Slomškova ulica št. ». (1)' Moške štofe velika Izbira, najcencje Gorlčar, Sv. Petra c. 20. Gorenjski semenski krompir beli „Oneida" dobavlja točno in solidno Kmetijska okraj, zadruga Kranj Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog, Ljubljana -Židovska ul. tn Stari trg. Čevlje zolo dobro, kupite po nizki ccnl in šo s popustom pri Franji Snoj Ljubljana, Prešernova 30 Rabllent in novi po nalnlžltj cenah. Tudi na ugodne obroke. eredno si nabavite šivi stroj sigurno obiščite nas Nova trgovina Ljubljana, Tyrèeva e. 36 Trechcoate vetrne suknjiče, novosti za športne obleke - nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (1); Košnice, okvirje, umetno satje, točila za med in vse ostalo čebelarsko orodje izdelujemo. — Ilustriran cenik pošiljamo brezplačno. L. RITZHANN( NOVI VRBAS (BACKA). Barclay: 65 Rožni venec iioiitan. Ljubezen nikoli ne ugasne Zunaj je v bleščečem soncu, cvetju in zelenju slavil maj svoj prihod v deželo. Garth Dalniain in sestra Rožamarija sta sedela v knjižnici pri odprtem oknu in prebirala pošto. Garth je vzel, preden ga je izroči tajnici, vsako pismo sam v roke. Pri tem je zadel na zapečateno kuverto; grb na pečatu je bil šlem s spuščenim naličnikom. Sestra Rožamarija je zapazila, da je Garth, čim je ta pečat otipal, zelo prebledel, rekel pa ni nič in je odložil pismo nazaj k ostali pošti. V vrtu so brenčale čebele, vonj cvetja je prihajal skozi okno; v sobi sami je bilo saniotnotiho. Sestra Rožamarija je segla po novo kuverto in rekla: »Gospod Dalmain, tu je pismo zapečateno z rdečim voskom. Grb na pečatu je šlem s puščenim naličnikom...« »Vem,« je odvrnil Garth. »Ni ga treba dalje opisovati. Odprite!« Sestra Rožamarija je odprla kuverto. »Pismo je zelo dolgo,« je rekla. »Res?« je odvrnil. »Preberite mi, kakor sva navajena, najprej podpis in potem ostalo.« Sledil je mučen premor. Sestra Rožamarija je hotela brati, toda glas ji je odpovedal. Garth je potrpežljivo čakal, ne da bi kaj pripomnil. Končno je sestra Rožamarija s težavo spravila iz sebe: »Zdi se, da je pismo strogo zaupno. Kar začeti ne morem z branjem.« Njen glas je razodeval neki strah; Garth je to zapazil in dejal prijazno: »Nič za to. Sami niste pri tem nič prizadeti. Pismo je gotovo le zame namenjeno, loda edina možnost, da ga čujem, je v tem, da mi ga preberete vi. Razen tega ni v tem pismu pač nič takega, česar ne bi smeli slišati tudi vi. Tako vsaj mislim. Kako se glasi torej podpis.« Sestra Rožamarija je počasi obrnila list in zaše-petala: »Tvoja žena.« Nastal je dolg odmor. Zdelo se je, kakor da je Garth okamenel. Naposled je stegnil roko in rekel: »Ali mi hočete dati pismo, gospodična Gray? Hvala. Zdaj bi rad bil za četrt ure sam in nemoten. Potem pridite spet, prosim.« Govoril je tako mirno, da je začel Jani upadati pogum. Popolnoma se je imel v oblasti in ni kazal nobenega razburjenja. Še vedno je bil torej isti mož, ki je ponosno odšel iz cerkve, potem ko je bil sklonil glavo proti Križanemu z besedami: »Sprejemam svoj križ.« Ni prosil, ni moledoval, zanj je bila stvar končana. ln njemu se je bila drznila pisati pismo s podpisom: Tvoja žena! Jana je malo vedela, kaj je strah. Zdaj je okusila tudi to. Tiho je zapustila sobo. In potem je sledila zunaj v obednici za njo najdaljša četrt ure, ki jo je bila kdaj doživela. Saj je vedela, da se odloča v sosedni sobi njena življenjska usoda. Od vsega pisma, ki mu ga je bila pisala, je slišal samo dve besedi. ,Moja žena' jo je poklical nekoč, in ,tvoja žena' je čul sedaj, kar mu je pač najkrajše povedalo, za kaj se smatra ona sama. Ali pa bo to priznanje močno dovolj, in ga bo nagnilo, da bo želel slišati tudi prave vzroke za njeno takratno ravnanje? Ali bo verjel njeni čisti ljubezni? Jane se je polaščala čim dalje tem večja brezupnost, ki se ji je sicer upirala, pa je vendar ni mogla zadušiti. Končno je minila tudi ta muka in sestra Rožamarija Gray se je vrnila h Garthu Dalmainu v knjižnico. Ko je stopila čez prag, je stal Garth pri oknu in se ni obrnil takoj proti njej. Pismo je ležalo na desni strani mize. Ze od daleč se je poznalo, da ga je bil nekdo zmečkal, potem pa spet poravnal in položil na njen prostor. Ko se je Garth okrenil in stopil proti svojemu slolu, je zapazila na njegovem obrazu razločne sledove težkega duševnega boja. Zdelo se je, kakor bi se bil v svoji slepoti obupno napenjal, da bi videl. Prej smrtnobledi obraz je zdaj temno rdel, iu vedno gladki počesani lasje so bili razmršeni. Toda glas je imel popolnoma v oblasti, ko je spregovoril: »Moja ljuba gospodična Gray, izvršiti morava težko nalogo. Prosim vas, da mi preberete pismo. Razumem dobro, da vam je stvar mučna, ker utegnete imeti občutek, kakor da bi se vrivali med dve ranjeni, z debelim zidom ločeni srci. Morda pa delo nekoliko olajšam, ako vam odkrito povem, da ne poznam na vsem božjem svetu nobenega človeka, od katerega bi raje zvedel vsebino tega pisma kakor od vas, ker vem, da bodete tako pisateljico kakor mene prijazno sodili, in potem spet pozabili, kar ni bilo namenjeno za tretjo osebo.« »Hvala, gospod Dalniain,« jo rekla sestra Rožamarija. Garth se je naslonil na stolu nazaj in si pokril obraz z rokami: »Prosim, gospodična Gray, začnite brati.« I I I < II I J S o ° a qqq o Jlll ™ " и S « » * asa^ z ■S ® » (rf ° a a k: n Id « > N N N ^ « « CJ Q > > ► g <*"r (Л O.J3 o o (5 .N C p > ^ 9» > O— 2 e-s ®.5 »•»S •g -P s s s o-dobna človeku, ki mu nedostaja odeje, tako da so z ene strani meče na drugo, si zdaj |K>kriva glavo, zdaj noge, pa ga le zebe. Velik del odgovornosti, da naša srednja šola ne stoji na tisti ravni, na kateri bi morala stati, nosijo faktorji osrednjega šolskega birokratizma, v katerem tiči tudi vzrok nemarnosti, s katero se obranavajo tako osnovna vprašanja, kakor so gori omenjena. Drug kritik, univerzitetni profesor, ki poučuje realne predmete, je zbudil splošno |>ozoriiost, ko je dejal, da on uiti realke ne smatra za času primeren tip, ker ga je izkušnja naučila, da uspehi tega ti pa. na njega lastnem področju zaostajajo za uspehi humanistično izobrazbe na gimnaziji. To so [Potrdili tudi ostali kritiki, ki so dejali, da le humanistična izobrazba omogoča tisto logično mišljenje, točnost in globino dojemanja ter širokost pogleda, ki je potrebna tudi za obvladanje takozvanih realnih predmetov. Matematiki na univerzi so na primer soglasno tega mnenja, pa tudi kemiki, naravoslovci itd. Večer v Ljubljanskem klubu je torej pripomogel do izraza zelo tehtnim mislim in plodo-vitim pobudam ter stvarni kritiki. Predavatelju, kakor tudi gostom, ki so so udeležili diskusije, so je predsednik dr. Windischer toplo zahvalil. Kaj času primerno, življenjsko važno in zanimivo je bilo predavanje, ki ga je v torek 9. t. m. zvečer imel v prostorih »Ljubljanskega kluba« g. univerzitetni profesor Kari Ozvald o tem, kako dvigniti kvaliteto sedanje srednje šole. Zato se je zbralo na predavanje lepo število srednješolskih in univerzitetnih profesorjev pa tudi drugih inte-ligentov, ki jih je privabila aktualnost teme, o kateri se v naši javnosti že dolgo vodi živahna debata in se slišijo najrazličnejša mnenja pa predlogi, kako naš srednješolski [>ouk prilagoditi sodobnemu življenju. Predsednik kluba g. dr. Windischer je izrazil svoje veselje, da more pozdraviti tako občinstvo, ki priča, kako zelo tema o našem šolstvu, ki mu je zaupana naloga, da oblikuje prihodnje rodove, zajemlje vrhove naše narodne družbe; na prvem mestu je od gostov pozdravil srednješolskega nadzornika g. Dolenca. Profesor dr. Ozvald je najprej govoril o kulturnih dobrinah, ki jih mora srednja šola narodovemu naraščaju posredovati v tako zvani »učni snovi«. Mislimo, da se to ne da izraziti točneje in bistveneje, kakor se je to posrečilo predavatelju, ki je dejal, da srednja šola navajaj učenca k ume-vanju in spoštovanju večnih temeljev človeškega bitja in žitja oziroma sožitja, pa ne v kakem življenju tujem pravcu, ki duha zavaja v golo neplodno-razumarsko teoretiziranje, marveč vseskozi praktično, da bo učenec kolikor možno kos nalogam in zahtevkom vsakdanjega življenja v plodonosi delavnosti na kateremkoli področju. Nato je poudaril predavatelj, kar naši profesorji z malimi izjemami najneraje slišijo, da je tretji del tega, česar se mora mladi naraščaj dandanašnji na srednjih šolah učiti, jalovo, brez pomena in mnogokrat izvor preobremenjenosti pa nervoznosti r vrstah naše mladine. Ta balast bi se moral iz učnega programa enostavno izločiti ali pa vsaj učitelju dati možnost, da ga po lastnem uvide-vanju sam izloča. »Od preobilice najpestrejšega gradiva« — je dejal predavatelj — »kar šola tlači v učenca, bo ostalo mlademu človeku živa last edinole to, kar sreča v resničnem življenju«, ozi-Toma, kar mu more dajati za človeka vredno življenje pravo smer in smisel delanja. Predavatelj je prešel na to na mnogo disku-tirano vprašanje, kaj je soditi o znanih treh tipih srednje šole in je kot svoje mnenje izrazil, da, kolikor sta potrebni gimnazija in realka, vsaka v svojem pravcu, toliko je manj vreden in svojega smotra ne dosezajoč polutanski tip realne gimnazije, ki dejansko ne posreduje učencu ne humanizma ne zadostnega znanja tako zvanih realnih predmetov, kar dokazujejo dejanski rezultati, ki nam povedo, da absolvent realne gimnazije na univerzi ne zaostaja relativno za humanistom samo v humanistični izobrazbi, ampak tudi v realijah in matematiki. Preosnova srednje šole v obče pa mora izhajati iz načela, da mora učenca in učenko na znanstveni podlagi voditi k razumevanju sedanjosti, ne gojiti znanstva zaradi znanosti, ampak zavoljo praktičnega obvladovanja življenja. Profesor Ozvald je nato prešel na učenca, ki je osrednja os, okoli katere se mora sukati vesoljno življenje, kar ga je v šolskem razredu. Dejal je, da je srednja šola glede na razumevanje svojih učencev danes še na neizorani ledini. Največji greh je neprestano menjavanje učiteljev med šolskim letom. Predavatelj je omenil naravnost vne-bovpijoč primer, da je kot ministrski odposlanec ugotovil, da je neki gimnazijec v teku osmih let imel is slovenščine nič manj in nič reč kot 26 učiteljev! V sedmem razredu neke realne gimnazije so imeli v francoščini tekom leta kar štiri učitelje. Niso bili redki zvezki, v katerih je skoro vsaka naloga bila korigirana od druge roke. Kar se tiče discipline, je marsikateri profesor ali profesorica samo žrtev tega dejstva, da sta deček ali deklica dobro psihologa, ki kaj kmalu doženeta, ali stoji pred razredom pravi mož ali žena, ali pa le — prazno strašilo. Vzrok je, da so mnogim srednješolskim profesorjem izsledki mladinoslovja sedemkrat zapečatena knjiga. Tudi tretji del dr. Ozvaldovega predavanja je bil kaj zanimiv in osnovne važnosti. Napačen je tisti profesor, ki vidi le samega sebe in ima svoj učni predmet za najvažnejši. Istotako ne velja profesor, ki učiteljuje kot strokovni specialist ter vse preveč predava, holeč iz učencev ustvariti gramofonske plošče svojega strokovnega znanja. Fant in dekle se morata usposobiti, da samostojno gledata, umevata in vrednotita konkretno bitje in žit je svojega naroda, da dojaincta celotno življenje, ne pa njegove kose. stisnjene r strokovnjaške sisteme in delna spoznanja resnice. Akademik, ki se pripravlja za srednješolski profesorski poklic, ne sme misliti samo na svojo stroko, ampak se mora tudi naučiti pedagoško misliti. Kakor pa mora profesor svojo stroko ljubiti, tako mora ljubiti tudi učenca in razumevati njegovo dušev-nost Brez te miselnosti, ki strokovno znanje in usposobljenost bitno usmerja k oblikovanju mladih duš po ljubezni, ostanejo vse reformne vrste in načrti šol prazne besede. Tudi nov učni načrt ali učbenik ter predpisana metodika ne morejo prinesti resničnega preustroja šole, če ni učitelj vzgojen v pravilnem mišljenju, v čustvu kulturne odgovornosti in smislu za samokritiko. DEBATA Predavanje profesorja Ozvalda je sprožilo zelo živahno kritiko, ki je osnovne misli in duha ter smoter predavateljevih izvajanj samo potrdila. Zelo zanimiva je bila kritika, katere je bila v diskusiji deležna naša osrednja učna uprava. Iz ust poklicnega strokovnjaka smo slišali, da bi moral biti takoivani profesorski razpored gotov te 15. avgusta vsakega teta, kakor tn določa zakon, da pa do tega termina še nikdar ni bil gotov in kanajn profesorji v îolo tjn do novembra. InUn rja je treba urnik neprestano spreminjati oziroma Kako so delili podpore za javna dela Bivši JNS-arski župan Bohinjc v Trbojah obsojen Ljubljana, 19. marca. Za politične razmere pod režimom JNS v letu 1933 je podala prav značilno sliko današnja glavna razprava pred malim kazenskim senatom, ki mu |e predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih. Na dnevnem redu so bile v bistvu občinske volitve, ki jih je bil jenesarski režim izvedel oktobra 1933. Pred volitvami so nekatere občine dobile nakazila večjih ali manjših zneskov kot »podpora za javna dela«. Tako je bilo tudi v občini Trboje. Ko pa je bila pozneje pod sedanjo bansko upravo izvedena revizija občinske uprave, so prišli na sled, da je bil neki izkaz za 2000 Din ponarejen. Za to protizakonito manipulacijo ie moral danes odgovarjati bivši župan v Trbojah, posestnik in mlinar, 49-letni Jernej Bohinjc iz Trboj. Obtoženi Jernej Bohinc je v svojem zagovoru navajal, da mu je 3 dni pred volitvami prinesel 2000 Din Ferdo Zevnik od okrajnega glavarstva v Kranju. Denar mu je izročil na domu in rekel, da je denar namenjen za volitve. Bil je nosilec liste JNS pri volitvah. Vložena je bila tudi proti-lista. Po voli'vah je na okrajnem glavarstvu v Kranju izvedel, da je treba predložiti obračun, to oljubno, ker je samo formalnost in da je le nekaj na papirju. Lončar in Sire iz Kranja sta mu prej pravila, da pride denar. Senatni predsednik je pripomnil: »Javen denar se ne sme porabiti za strankarske namene!« Obtoženec se je dalje izgovarjal, da mu je okrajni glavar dr. Ogrin naroči! napraviti obračun. Zneska 2000 Din ni vpisal med občinske dohodke. Banski svetnik dr. Fran Ogrin je pojasnil celo zadevo. Dne 15. Oktobra 1933, nekaj dni pred volitvami je prejelo načelstvo 20.C00 Din za javna dela, ki se naj razdele med občine. Ta znesek je nakazal 7 občinam od 21. Odločno je zavračal trditev obtoženca, da bi mu bil naročil napraviti kak poljuben, formalen Izkaz o porabi 2000 Din Tega ni mogel in sme! storiti že kot odgovoren državni uradnik. Priča Ferdinand Zevnik, gostilničar fobtožen-čev pristaš in občinski odbornik takratne občine Trboje) je povedal, da mu je denar izročil na okrajnem glavarstvu tajnik. Obtožencu je izročil denar doma Pripomnil mu je. da je mogoče denar za volitve. Župan mu je dal 400 Din. rekoč: »Poagiti-rajte za mene!« Predsednik: »Kdo je vas podnisal na obračuiu?« Priča: »Ni moj podpis. Kdo me je, ne vem.. Priča Traven Lovro, ki je bil takrat tajnik in blagajnik je pnvedal, da mu župan ni niti besedice povedal o prejemu 2000 Din od glavarstva. Zaslišanih je bilo še več prič Neka priča je izjavila: »Volivna agitacija mora bit! Tisti da denar, ki ga ima!« V preiskavi je bilo zaslišanih že več prič, ki so ni izkazu fungirale kot prejemniki podoore za javna delu Nekateri so zanikali, da bi prejeli kak znesek od župana, drugi pa so to potrdili. Vsi pa so odločno zanikali, da bi bili niih podpisi na izkazu pristni Denar je bil razdeljen med žunanove prijatelje. Ee t brezposelni je preje! 60 Din, to pa zato, ker je itfral harmoniko po končanih vohtvah Gostilničar Kumurka je prejel 500 Din za 35 I vina in razne jestvine. Državni tožilec je razširili obtožbo še na zločin uradne poneverbe v smislu §-a 319 k. z. Po dališem posvetovanju je senat Jerneja Bohinjca obsodil oo §-u 397,11 k z, le, da je potrdil lažno listino v svoistvu župana na l mesec zapora in v plačilo 500 Din povprečnine. pogojno ra 2 leti. Oprostil pa ga ie od dodatne obtožbe zaradi uradne poneverbe. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Joselova« grenka voda. zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželieno odprtje in s tem trajno polaj-§anje Zahtevajte povsod »Franz-Joseiovo« vodo. o*!, re*. 8. br. DM74/M. Drobne novice Koledar Četrtek, 11. marca: Sofronij, škof; Krištof Milanski. Novi grobovi -J- V Vitanju je v starosti 69 let mirno v Gospodu zaspal gospod Rajniund Hofbauer, lesni trgovec in posestnik. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna lu8l Žalujočim naše globoko sožalje! ■f" V Ljubljani je umrla gospa Marija Šitrar, roj. Kosmač, učiteljica v pokoju, soproga zadružnega revizorja. Pogreb bo danes ob 3. popoldne Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V ljubljanski bolnišnici je umrla v 62. letu starosti Marijana Potočnik iz Dobračeve pri žireh. Malo veselja je pokojnica v življenju užila; največja njena uteha je bilo delo, saj pa je tudi bilo vse njeno življenje do zadnjega dne en sam nepretrgan delavnik. ena sama skrb za druge. Za njo žalujejo trije sinovi. Bog ji bodi bogat plačnik. Osebne vesli — Diplomirana sta bila na pravni fakulteti ljubljanske univerze g. Žiga Vodušek iz Gorij pri Bledu in g. Leo Bebler iz Radovljice. Čestitamo! = Iz sodno službe. Za sodnijske pripravnike so imenovani absolvirani pravniki: Hubert Korošec, okrožno sodišče v Mariboru, Fran Zupančič. okrožno sodišče v Celju, dr. Škerlj Bogdan in Leon Korošec, okrož. sodišče v Novem mestu. = Iz sodnopisarniške službe. Napredovala sta Mijo T a v z e s, ravnatelj zeml jiške knjige pri okrajnem sodišču v Ljubljani, v V., in Maks Gruden, upravnik jetnišnice okrožnega sodišča v Celju, v VI. položajno skupino. Manufaktura Pomladne novosti za damo in gospoda SOUVAN — Konkurzni razpis. Z razpisnim rokom do 15. aprila 1937 je razpisana župnija Ihan v kamniški dekaniji. Ker je župnišče v Ihanu zaprto, se je obračati po informacije na upravitelja župnije v Mali Loki, p. Domžale. — Predrzen roparski napad. Iz Mirne peči nam poročajo: Danes, dne 10. marca, ob 1. ponoči so v Dolenji vasi St 8, po domače pri Progarnj-jevih, štirje tolovaji, ki so bili maskirani, šiloma čez podstrešje vdrli v hišo in zahtevali denar. Družina šteje tri člane, t. j. dva že priletna lanta in stara bolehna inati. Domači starejši sin je trenutno zbujen iz spanja mislil, da so ga prijatelji prišli obiskat, zato jim je rekel, da naj si kar eami postrežejo, saj je v drugem koncu hiše vino in jedača na razpolago, toda roparji so zahtevali samo denar, češ, saj je pred kratkim plačal doto mlajšemu bratu. Ker pri hiši res niso k sreči imeli veliko denarja, sla brata roparjem to poudarjala, da lahko vzamejo vso pijačo, kolikor jo imajo doma, in meso, magari, če vso živino iz hleva vzamejo, samo naj jim nič žalega ne store. Toda roparji so kljub temu zahtevali denar s hrvaškim narečjem »Mi čemo samo novac«, zato so brata &i-loma zvezali in še ranili povrhu, ker sta se do skrajnosti branila, stari materi so usta zamašili in jo vrgli na jx>steljo. Preden so odšli iz hiše, so enega brata razvezali. Ôe islo noč so potem v Lazih razbili zidanico in pokradli vino. Že prejšnji večer, pravijo, so vaščani videli par sumljivih ljudi, ki so vedrili pod kozolcem. Roparjem morajo biti gotovo dobro znane razmere pri hiši, ker drugače ne bi bili tako predrzni, saj hiša stoji eredi vasi. — Duhovno vaje na Mali Loki za dekleta se bodo pričele nepreklicno v soboto 13. marra. To so zadnje duhovne vaje pred jKičitnicaini. Vse, ki ste se priglasile za zadnjo soboto, pridite gotovo. Ker je pa prostora še doeti. pripeljite še druge s seboj. Duhovne vaje se bodo pričele kakor navadno proti večeru. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 10. t. in. je objavljena »Uredba o kmetijskih zbornicah« in -Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38, in sicer za občino Besnica v kranjskem okraju, Gor. Logatec, Pristava v šmarskem okraju in Solčava v gornjegrajskem okraju«. Vsakemu ni mogoče iti o kopališče, vendar more usak žrtvovati Din 100"— (20—2ô velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! — Prepovedan tisk. Službene novine št. 52 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prejiovedalo prodajati in razširjati št. 8 tednika »Seljački dom« tretja izdaja, ki izhaja v Zagrebu. — Kristus je vstal! Deset velikonočnih pesmi za mešani zbor, zložil Anton Grum. Samozaložba. Cena partituri 18 Din. Posamezni glasovi niso izšli. Vse pesmi so zložene v zelo melodioznem in cerkvenem slogu, našim cerkveno glasbenim razmeram zelo primerne in dobro došle. Nekatere so še posebno lepe in jih bodo naši cerkveni zliori radi izvajali. Nudile bodo vernikom mnogo velikonočnega užitka in radosti. Pesmi so vredne najtoplejšega priporočila. Dobijo se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Kokošji strah obsojen na 14 mesecev. Na Jesenicah se je lani od avgusta do jeseni pojavil drzen tat, ki je postal j>ravcati kokošji strah in spreten vlomilec v čebelnjake. Komaj 22 letni Bonča France je zgradil z ukradenimi deskami v gozdu nad Jesenicami leseno barako in se tam skrival. Ponoči pa je hodil na tatinske pohode. Odpiral je kurnike in čebelnjake. Iz 8 kurnikov je odnesel 32 kokoši, piščancev, petelinov in celo eno gos. Vlomil j>a je ludi v 7 čebelnjakov, odkoder je odnašal razno blago in med. Medu je pokradel do 50 kg. Bonča je tip pravega jx>deželske.ga klateža in je bil že večkrat kaznovan. Pred okrožnim sodiščom v Ljubljani je bil eedaj obsojen na 14 mesecev strogega zapora. — Žrtev brezvestno politične propagande. Po deželi se klatijo temni elementi, ki ljudi hujskajo proti naši enotni državi. Lotos januarja sta dva orožnika aretirala Andreja Burjo, 66 letnega delavca iz Zasipa pri Gorjah, ker je bil osumljen nekega požiga. Med eskorto pa je začel zabavljati napram orožnikoma proti obstoju naše države in pripovedoval naravnost fantastične stvari o Mačku, ki da ima za seboj že 6 milijonov ljudi. Pred malim senatom je bil Burja obsojen po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 2 meseca strogega zafiora in 60 Din denarne kazni, odnosno 1 dan zapora. Burja je pač žrtev brezvestnih agitatorjev. — Zaprtjo upliva na organizem. Preiekušeno sredstvo za odvajanje, ki deluje'zanesljivo in ima prijeten okus, je D a r m o 1. (Ogl. reg. S. Br. 15244/ 13. VII. 1936.) — Čutite tudi Vi pomlad? Z naravo se tudi človeško telo spremeni Po skrbeh in boleznih pozimi je mnogokrat najmočnejši človek obrabljen. Mnoge napravi tudi pomlad utrujene in nervozne. Zato je ravno sedaj čas za Bionialz-kuro. Biomalz je najboljši pripomoček za utrujene in nervozne. V vsaki dozi (Vi kg) so redilne snovi iz 14.700 na solncu dozorelih ječmenovih zrn. Poizkusita doza Din 12.50 v lekarnah. — Proti saprtju so Leopilule blago in zanesljivo učinkujoče odvajalno sredstvo iz samih rastlinskih sestavin, ki je popolnoma neškodljivo tudi pri trajni uporabi. Leopilule so se izvrstno izkazale celo v kroničnih slučajih. Dobiva se v vseh lekarnah. — Oglas reg. S. br. 31.430 dne 24. XII. 1935. — PKI RAZPOKAM KOŽI ozeblinah, lišaiib in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA MILICN0 MAZILO«. — Da Imste stalno zdravi Je potrebna da redno pijete Radensko. I volji! V mali filliarmonični dvorani bo jutri, v petek, dne 12. t. ni., ob 20. koncert poljsko-argentinske glasbe. Sjx>znali bomo dela avtorjev predvsem jKiIjskega naroda, pa tudi enega izmed argentinskih skladateljev. Vrstijo se klavirske skladbe in solopevske točke, ena bolj zanimiva od druge. Izvajalci so: ga. Milena Strukelj-Verbičeva (mezzo-sopran), pianist Pavel Sivic in konservatoristka Marta Osterčeva. — Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din so v [>redprodaji v knjigarni Gjasb. Malice. Sestanki Fantovski odsek šentpetrskega Prosvetnega društva ima drevi ob 8. zvečer sestanek. Na sporedu je predavanje s skioptičnimi slikami »Po mestih južne Nemčije«. Klub železničarjev JRZ sklicuje za dne 11. III. odborovo. sejo ob 18.30 pri Mikliču — lovska soba. Udeležba obvezna. Diskusijska sestanka društva »Pravnik« o predhodnem načrtu o. d. z. so bosta vršila dne 11. in 18. t. m. v prostorih odvetniške zbornice v Ljubljani, Dvorakova ulica, vsakokrat ob 16. jjojioldne. Kino Kino Kodeljevo: Danes »Kontrolor Wagone-Lits« (Theo Lingen). Cene znižane. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva e. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. 1 Minister Kazasov pri g. bann. Bivši bolgarski poslanik in minister g. Dimo Kazasov je včeraj dojjoldne obiskal g. bana dr. Marka Natlačena ter se delj časa mudil pri njem v razgovoru. 1 Slovo bolgarskih pevcev. Bolgarski pevci, člani »Rodne pesmi«, o katerih navdušenem sprejemu smo poročali v včerajšnji številki, so so včeraj zjutraj poslovili od Ljubljane. Zajtrkovali so v kavarni »Nebotičnik«, nato pa so jih ljubljanski pevci spremili na kolodvor, kjer so se od njih prisrčno poslovili. Na kolodvoru so bili pri slovesu mestni podžupan in predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar ter zastopniki razuih naših drugih organizacij. I Brezposelni trnovskega okraja se naprošajo, da se zglase v nedeljo 14. L m. v Prosvetnem domu, Karunova ul. 14, od 10,—12. dopoldne v svrbo ureditve statistike brezposelnih tega okraja. Proračun v skupščini en****Za Proraéun ie glasovalo Ofjrtrf 177, proti pa 78 poslancev Belgrad, 10. marca. m. Ko je bila lista govornikov izčrpana, je dobil besedo jioročevalec večine finančnega odbora Caslav Nikitovič, ki je izjavil, da je kr. vlada predložila štiri nove amande-mente, izmed katerih je najvažnejši amandement, ki omogoča invalidom, da dobe invalidnino brez ozira na davčno osnovo, in pa amandement, ki regulira možitev učiteljic do 1. avgusta 1937. Nato je dr. Nikitovič odgovoril na kritike glavnih govornikov ofiozicije. Med drugim je dejal: »Mar je malenkost znižati davke za male obrtnike? Mar je malenkost |x>večati davke na delniške družbe, ki eo v glavnem v rokah tujega kapitala in ki doslej niso plačevale davka v sorazmerju s svojim dobičkom?« Te besede so doživele buren aplavz pri vladni večini, a čuli so se protesti na levici. Nato je odgovoril na kritiko bivšega prometnega ministra, ki je trdil, da vodi prometni minister dr. Spaho separatistično prometno politiko za graditev ozkotirnih železnic v Bosni. Dr. Nikitovič je dejal: »Mar je graditev novih železnic razdvajanje? Mislim, da se z graditvijo novih železnic 6aino spaja. V zetski banovini se gradita dve novi železnici, a projektiranih je več prog, ki jih bo kr. vlada prt-cela graditi v najkrajšem času.« Dalje pobija trditve bivšega prometnega ministra in dokazuje, da je za graditev mosta čez Donavo najprikladnejše mesto pri Turn Severinu in bo most pri Turn Se-verinu stal mnogo manj, kakor j>a bi stal most, če bi se gradil pri Ciganašu. Odgovoril je tudi na trditev bivšega prometnega ministra da dr. Spaho ni pravilno rešil spora med našo državo in podjetjema Batignolles in Losinger. Dr. Nikitovič ob burnem odobravanju večine iu centruma izjavlja: »Prometni minister dr. Spaho in z njim vsa kr. vlada je popravil to, kar so zagrešile prejšnje vlade. Rešil je to, kar je bilo že pojx>lnoma izgubljeno za narod. Po izjavi vseh juristov bi naša država izgubila vsak sj>or z omenjenimi jxxljelji. Ministru dr. Spahi pa se je posrečilo, da je napravil sjiorazuin in s tem prihranil in rešil 560 milj. Din, ki bi jih morala naša država plačati po pogodbah, ki so jih sklenile prejšnje vlade. Minister dr. Spaho je torej rešil nad pol milijarde dinarjev in s tem denarjem kr. vlada lahko zgradi nad 500 km novih železnic, ki so naši državi tako potrebne. Smatram, da je kritika bivšega ministra za promet neumestna in netočna.« Na koncu svojega govora je dr. Nikitovič j>ozval skupščino, da dâ kr. vladi pri glasovanju o proračunu svoje zaupanje. Predsedujoči Markič je z dovoljenjem plenuma odredil kratek odmor. Po desetminutnem odmoru je skupščina prešla na glasovanje. Po desetminutnem odmoru je predsednik Cirič odredil poimensko glasovanje. Ob priliki glasovanja se je opazilo, da večina članov skupščinskega delovnega kluba pri glasovanju ni bila navzoča ter tudi ni glasovala ne za ne proti proračunu. Med drugim se je opazilo tudi, da nista glasovala oba člana vodstva tega kluba dr. Nikola Preka in dr. Pinterovič. dočim je tretji član vodstva Mirko Kosič, ki je za časa proračunske debate vodil glavno besedo o načinu rešitve hrvatskega vprašanja, glasoval proti. Od slovenskih opozicijskih poslancev niso glasovali ter se za časa glasovanja niso nahajali v skupščinski dvorani naslednji: Vinko Gornjak. Karel DoberSek, ing. Franc Zupančič, Janžekovič, dr. Ivan Jančič, Stanko Lenar. čič, dr. Ivan Lovrcnčič, dr. Josip Režek, dr. Riko Fux, dr. Anton Novačan; glasoval tudi ni Avgust Lukačič, ki radi bolezni ni prisostvoval seji. Poslanec bele Ljubljane Rajko Turk pa je pogumno glasoval »proti«. Glasovanje je trajalo približno dobre pol ure ter je po preteku časa bil objavljen rezultat glasovanja. V vsem je glasovalo 255 j)oslancev. Za proračun je glasovalo 177, proti pa samo 78 poslancev. Poslanci JRZ in vladne večine so z burnim odobravanjem in ploskanjem pozdravili navzoče člane kr. vlade. Seja je bila ob pol polnoči zaključena, prihodnja seja je sklicana za torek, 16. marca, ob 10 dojKildne z dnevnim redom: pretres mednarodnih konvencij: mednarodna prometna konvencija, ki regulira prevoz potnikov in je bila podpisana v Rimu 27. novembra 1933, druga konvencija, podpisana med Jugoslavijo in Češkoslovaško v Pragi 24. februarja 1936, tretja konvencija, ki regulira arbitražo in sodno pomoč med našo državo in kraljevino Dansko, podpisana v Belgradu 15. decembra 1936. * Belgrad. 10 marca. m. V načelni razpravi, ki je trajala v narodni skupščini 9 dni, odnosno 79.10 delovnih ur, je sodelovalo 80 govornikov. V načelu je glasovalo skupaj 280 narodnih poslancev, od katerih je glasovalo 192 za in S8 proti. Pretres proračuna v podrobnostih je trajal 9 dni, odnosno 118.5 delovnih ur. Govorilo je skupno 268 govornikov, iu to pri proračunu za vrhovno državno upravo 12, pri postavki za jx>kojnine in invalidske podpore 7, pri državnih dolgovih 2, pri proračunu pravosodnega ministrstva 23, pri prosvetnem ministrstvu 18, pri notranjem ministrstvu 28, pri zunanjem ministrstvu 12, pri finančnem 13, pri trgovinskem 13, pri vojnem 8, pri gradbenem 20, pri i>rometnein 20, pri poštnem 7, pri kmetijskem 27 pri socialnem ministrstvu 38, pri ministrstvu za telesno vzgojo 8, pri ministrstvu za gozdove in rudnike 11, k jxistavki proračuna rezervnih kreditov se ni javil noben govornik, k postavki proračuna državnih dohodkov so govorili 3, pri pretresu finančnega zakona se je javilo k besedi 31 govornikov. БЛИ 1 Ljubljanskim akademikom! Danes ob 4. pop. bo v univerzitetni zbornici konstituiranje akademskega odseka Juaoslovansko-bolgarske lige. katerega se bo udeležil tudi bivši ojiolnomočeni minister na našem dvoru g. Dimo Kazasov, ki bo imel tudi nagovor. Vabimo vse akademike, da se konstituiranja našega odseka udeležijo, da tako javno manilestirajo za bratstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo. — Pripravljalni odbor. 1 Službe na magistratu. Na predsedstvo mestnega poglavarstva v Ljubljani in na posamezne urade se obrača mnogo strank, ki prosijo za službo. Opozarjamo stranke, naj se ne ozirajo na izjave raznih nemerodajnih oseb, ki morda izjavljajo, da je kako meeto na magistratu prosto. Službena mesta na mestnem poglavarstvu se oddajajo samo, če je kako mesto jx> uradnem poročilu prazno in če je v smislu finančne uredbe na razjiolago potrebni kredit Šele ko so izpolnjeni ti pogoji, se mesto javno razpiše. Vse prošnje, ki bodo vložene, ne da bi bili dani za to potrebni pogoji, se bodo zavračale. Zato naj si stranke nikar jx> nepotrebnem ne delajo stroškov in naj vlagajo prošnje samo tedaj, če in kadar bo kako mesto javno razpisano! Zaradi tega so tudi vsa jiosredovanja bodisi v predsedstvu mestne občine, bodisi pri članih mestnega sveta, brezuspešna. 1 Pomožna šola ▼ Ljubljani ima v petek ob 9. v Križevniški cerkvi žalno opravilo po pokojnem svojem prvem upravitelju g. J. Levcu. Sv. mašo bo daroval gosjiod kalehel pomožne šole J. Žerjav. 1 Učiteljstvo pomožne šolo je na mesto venca na krsto svojega nekdanjega upravitelja g. J. Levca poklonilo 250 Din za vzdrževanje šolske kuhinje za revne učence jx>možne šole. 1 Novodošle državne srečke [»rodaja menjalnica »Reiclicr & Turk«. 1 Namočena poleuovka Fr. Kliain, Miklošičeva cesta 8. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Za materinski dan priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče igrokaze in dekla-macije2 P. Krizostom: O.roške igrice, V, zvezek, vsebu|e: Zvezda prizorček; Naočniki, igrica v dveh dej.; Mamičin praznik, deklamacija; Če tvoja mamica je v letih, deklamacija. Cena Din 3. — Savin-šek: K mamici, slika otroške ljubezni v treh dejanjih, Din 4. Meško: Mati, po Andersenovi pravljici dramatizirano, Din 4. — Poljanec: Mati, tri lirslto-dramatske slike, Din 6, glasb, točke k tej igri Din 37. — Meško: Mati, dramatska slika v treh dejanjih, Din 28. — Materi Dekl. oder III. zvezek vsebuje več deklamacij tn sedem kratkih prizorov, Din 10. — Materin blagoslov, igra za mladež v treh dejanjih (Zbirka ljudskih iger 14. zv.). Din 12. — Bolhar: Materi, zbirka deklamacij, črtic o materi za mladino, vez. Din 18, Bolhar: Mati, knjiga o slovenski materi, vsebuje razne deklamacije in kratke sestavek o materi, vez. Din 28; poleg tega obsega 4. številka Ljudskega odra: Beseda o materinem trpljenju, zborna deklamacija; Blažena mati Hema, odersko opravilo v 5 slikah (Kuret Niko); Sirota, zborna deklamacija za otroke; Skrbna mati v soboto zvečer, mal prizorček Štev. stane Din 4. — Vse te igrice ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Išha V teku 10 dni sta umrla v Iški Prutovc Janez in Suštarsič Franc p. d. Šala. Oba. posebno pa zadnjega. so dobro jioznali številni obiskovalci Iške. •ialov oče je bil do izletnikov zelo uljuden in je rad opisoval lško karšna je bila v preteklih Časih O njej je vedel povedali toliko pravljic in pripovedk, da jo Iška pri poslušalcih kar oživela. 2,008.000 dinarjev je zadela srečka razredne loterije št, 68,326 kupljena v hiši sreče Bančne poslovalnica Bezjak, Maribor Gosposka ulica 25 S tem je bančna poslovalnica BEZJAK znova utrdila svoi sloves kot hiša sreče Po zadnjih velikih dobitkih [od 40.000 do 1,000.000) je sedaj prišel v Maribor največji milijonski dobitek, ki je sploh mogoč Prihodnje žrebanje se vrJi 14. in 15. aprifa Cena srečk : četrtinka Din 50'— polovica „ 100.— cela „ 200,— Trbovlje »Tercijalke« baje prihajajo na shode v Društvenem domu — tako ve fiovedali Delavska politika, ki še pridene katero o Marijinih devicah. Verjetno, da pečejo socijaliste shodi v Društvenem domu. zato jim skušajo vzeti pomen in ugled pri nejKiučenib. Po stari navadi lažejo, nekaj bo žo ostalo. Če bi ženske prihajale na shode, bi bilo prav, ker gre dostikrat tudi za njihove zadeve, pa naj je to Del. politiki prav ali ne Zgodilo pa se je pred nedavnim, da so poslali socijallsti na naš shod par svojih ženskih pristašev iu točno jiotein jo pisala Del. politika, koliko tercijalk je bilo na našem shodu. Pravi pomen te besede je lep, namreč dejansko biti kristjan in izvrševati najlepšo krščansko zapoved o ljubezni, ali so omenjene so-cijalistke takega mišljenja, ne vemo. Zdi se pa, da hoče Del. politika s takimi imeni smešiti eno najlepših ustanov kat. cerkve. Ne eno ne drugo ni lepo, Socijalistični dopisnik bi rad bil duhovit, a je surov. Čevljarji se ilnrajo iu združujejo. Tovarniška konkurenca ie prisilila tudi čevljarje, da mislijo na odpomoč, zato so ustanovili »Produktivno zadrugo čevljarjev v Trbovljah«. Zadruga bo skušala s skupnimi močmi |x»ceniti svoje proizvode iz lako biti na uslugo občinstvu obenem pa vzdržati tujo tovarniško konkurenco. Lilija Naraščanje Savo. Zaradi zadnjih nalivov jo pričela Sava naraščati, tako da obstoja resna nevarnost, da prestopijo vode bregove, ce bo še na-daljo deževalo. Zaenkrat v Litiji ni nejjosredno nevarnosti. Litijska občina je prejela 1 vagon. 17.000 kg, semenskega krompirja, ki ga je oddajala po 80 Diu za 100 kg, drugi vagon z i0.(X)0 kg pa je vseboval krompir slabše kakovosti, zaradi česar tega krompirja niso mogli oddali kot semenskega, ampak ga bodo oddali po znižani ceni za prehrano. Osebno vesti. Zadnji rigoroz je opravil z odliko naš litijski rojak g. Zdravko Flis ter postal doktor prava. Značajnemu katoliškemu starešini iskreno čestitamo! — Premeščen je bil te dni litijski učitelj g. Veno Taufor na šolo v Doleb pri Litiji.